t GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV, MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 8. CHICAGO, ILL., TOREK, 15. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY, i5t 1924. LETO (Vol.) X. Delavsko vlado, ali bo pa revolucija TAKO ZAHTEVAJO ANGLEŠKI DELAVCI OD PARLAMENTA, KI SE JE ZBRAL TE DNI. — LIBERALCI IN KONSERVATIVCI PA KUJEJO TAJNE NAČRTE ZA KOALICIJSKO VLADO. London. — Ta teden se zbere angleški parlament. Vsa angleška javnost kakor tudi vlade drugih narodov z veliko napetostjo pričakujejo, kak preobrat se f>o z.ivršil v angleški vladi. V javnosti se veliko govori in pretežna- večina hrepeni, da se naj vlado izroči za p^oizkušnjo delavskemu voditelju MacDo-naldu. Angleški delavci po svojih shodih groze, da če ne odobri parlament delavske vlade in ne pokliče na mesto ministrskega predsednika, delavskega voditelja MacDonalda, da bo v deželi revolučija. Proletariat pravi da je sit meščanske vlade in da odločno zahteva preuredbo v vladi. . Delavski voditelj MacDonald tudi sam pričakuje, da wga bo parlament poklical, da naj sprejme vodstvo vlade. Toda drugi politični opazovalci pa drugače prerokujejo. Od teh se čuje, da je zveza med liberalci in konservativci že davno narejena, in da bo ostala na krmilu še nadalje konservativna vlada. MacDonald kot ga opisujejo zadnje dni razni listi je mož iz-vanrednih zmožnosti, [e delavski voditelj, a ne pozna radika-lizma, ne socializma. On je zmernega temperamenta, ki se pogaja za srednji in nižji razred pro-l ti kapitalističnemu razredu v Angliji. On zahteva sicer velik] del javnih naprav in industrij socializirati to je podržaviti in da naj ho vlada odgovorna za industrijsko razmerje v deze'i. Nekateri njegovi načrti so izpe-ljivi in če bo prišel do moči in da jih bo uvedel si bo pridobil veliko slavo med vsem delavskim svetom. Komunisti v Angliji, ki sicer tvorijo jako malo število se izražajo celo proti MacDonaldu pravijo, da je preveč meščanske ga duha, in da ne bo nič boljši reakcionar. kakor je na primer ameriški Gompers, ki se tudi no če vtikati v komunistične in socialistične zmešnjave. Komunisti bi seveda radi spremenili cel svet v rdečo Rusijo, kjer bi pridno streljali poštene ljudi, kradli, kakor bi se jim zljubilo in živeli na stroške drugih. Te sanje se jim ne bodo uresničile še tako kmalu. Vsaj toliko časa ne, dokler: bodo ljudje še kako unčo zdrave pameti nneli. In ker je MacDonald mož zdravega razuma zato je umevno, da ga ti hujskajoči komunisti ne "obrajtajo" mnogo. Pri komunistih in socialistih pač nisi drugače "obrajtan," dasi rdec kakor purman. Tako torej bomo v kratkem videli, do kakega preobrata bode prišlo na Angleškem. Malo je vrjetno, da bi MacDonald prišel do vlade in na njeno krmilo. Morda bodo liberalci in konservativci ponudili kake male koncesije laboritom, da jih po-mire, a polne knotrole nad vlado jim ne bodo tako gladko pustili, ker ti so pač preveč udinja-ni angleškim denarnim magna torn. RUSIJE SE ŠE NE 60 PRIZNALO. AMERIŠKE YESTI. V kongresu vlada te dni boj za priznanje Rusije. — Publicist Hearst živahno agi-tira za priznanje. Washington. — V kongresu in senatu se še vedno pridno a-gitira in debatira za uradno priznanje Ruske sovjetske vlade Vendar za enkrat kljub vsemu prizadevanju ne bo nič. Državni tajnik je odločno proti, za njim je gotovo tudi predsednik Coo-lidge, akoravno se o tem še ni nič uradno izrazil, bo skoro gotovo, da bo proti priznanju. Hughes pravi; "Vlado, ki poizkuša hujskati radikalni element med nami v Ameriki, da bi strmoglavila vlado te dežele, naša vlada ne more nikdar priznati/' In Hughes ima v tem oziruj popolnoma prav. I Kdo je tako neumen, da bo| šel rediti gada na svojih lastnih' prsih? Ali ni bilo že neštetokrat porocano, da se milijone potrosi za rdečo propagando v Ameriki po ruskih tajnih komunističnih organizacijah? Vlada Rusije se naj najprvo nauči tiste olike, da bo pometala samo pred domačim pragom, -ne pa skušala pordečiti ves svet, kakor si to domišljujeta Trocki rn Lenin. Zadnje dni dela za sovjetsko vlado »veliko reklamo ameriški publicist Hearst. On je rodom žid, to pa pojasni zakaj se . poteguje za rdečo Rusijo. -o- AN ATOLE FRANCE BOLAN Paris. — Znani francoski pisatelj Anatole France je nevarno obolel za influenco. France je star že nad 80 let in vsled visoke starosti so zdravniki v skrbeh za njegovo življenje. — Washington. — Kdfcgres-nik O. J- Kvale, ki je bil izvoljen naslednikom kongresnika Vol-steada je baje še večji suhač kot Volstead sam. V svojem govoru v kongresu je silno ožigosal a-meriške bogatine. Dejal je, da so mokrači zbrali skupaj pravile veščake jih podkupili in sedaj imamo prohibicijo v deželi, ki velja pa samo za revni sloj — a bogatini imajo polne kleti vsakovrstne pijače. Predložil je re-zolucijo, v kateri zahteva za vse ljudi v Združenih državah enako veljavno prohibicijo. — Washington. — Mellonov načrt za znižanje davkov bo precej modificiran, kakor poka-zujejo tozadevne debate zadnjih dni. Silno pa se huduje nad Mel-lonom senator Couzens in ga je pozival zadnjo soboto na debato VOJAKI STRAŽIJO WILLIAMSON COUNTY. Država SHS. Spopadi med klani in kršilci prohibicije na dnevnem redu. — Občani imajo vse polno orožja. Marion, 111. — Zadnjo soboto so požgali neko obcestno hišo, kljub temu, da se nahajajo vojaki na licu mesta. Ogenj je bil očividno zaneten po nasprotnikih, ki na svojo roko vodijo preiskave po raznih domovanjih. To je baje baje že šesta hiša, ki so jo požgali. Druga poročila poročajo, da vojaki bodo najbrže še en čas o-stali v mestu in okraju, ker bati se je nadaljni spopadov. Hišne preiskave glede orožja niso dosegle skoro nič. Ljudstvo ima dovolj poskrite- DR. ŽERJAV CAPLJA ZA PREBIČEVIČEM. — SLABA UPRAVA JE V SLOVENIJI POKVARILA ŠE ONO, KAR JE OSTALO PO VOJNI DOBREGA IN KORISTNEGA. (Konec.) glede njegovih predlogov. . ^ orožja kar priča vedno stre — Louisville, Ky. — V deve-'lianie nn nori in no rlnevn tem kongresnem distTiktu drža vc Kentucky je zmagal pri posebnih volitvah, kjer so volili naslednika za izprazneno mesto kongresnika Fieldsa, demokrat Fred. Vinson iz Louisa. Repu- Ijanje po noči in po dnevu. Državna milica bo ostala na svojem mestu. Razmere so silno zamotane Politični voditelji v okraju so vsi zmešani. Eni se zavzemajo proti pristašem K^Lanov, drugi "Slovenska banka" pod Arko-Praprotnikovim vodstvom ima itak že v svojih rokah slovenske liste "Jutro" in "Slovenski Narod." Zato mora tudi eksmini-ster dr. Žerjav capljati za njima, da s Prebičevičem čim prej prideta do koristi. Kapitalisti v Srbiji so napeli vse sile, da sodelujejo s kapitalisti v Hrvatski in Sloveniji, da obdrže hegemonijo nad ljudstvom in s tem centralizem, ki jim je najboljša molzna krava. Taki načrti so bili deloma razkriti tudi v skupščini pri debati o proračunu ozroma o dvanajsti-nah za leto 1924. kraj kake podpore. Poslanca Su-šnik ie ob zadnji povodnji takoj stavil nujni predlogo za poplavljene kraje. Prišla sta v Hrvatsko in Slovenijo začetkom decembra dva ministra in upati je, da ne bo vsa akcija za pomoč izostala. — Poslanec Žebot je odkril posebno žalosten stan bolnišnic v Sloveniji. Po vseh mestih jim manjka najpotrebnej-niš medicinskih aparatov. A državne podpore pa tako skromne, mejtem ko so v Srbiji ogromne. — Poslanci opozarjajo tudi na korupcijo, ki se vrši skoro pri vseh oddelkih državne uprave. Sam minister za socijalno Jugoslovanski klub je središče Politiko dr- peleš je spravil v lojalne opozicije. Njegovi poslanci odkrivajo rakrane našega dr- javnost umazanijo o prehrani pasivnih krajev, ko je bil dr. vavnega življenja in obenem sve- Žcriav minis*er. Iz izjav dr. Pe-tujejo sredstva ozdravljenja. Po- Iesa »e razvidno, da je država os- blikanci so vsled tega poraza ze-^ se stHnjajo z njimi. Klani balo ozlovoljem. je p0dpiraj0 ^UVernerja Smala, — Red Cloud, Nebr. — Mrs. vsaj tako se izkazujejo njih vo- ŠIRITE LIST EDINOST KITAJCI STRELJALI NA A-MERIŠKO ZASTAVO. Peking. — Po poročilih iz Hu-nona, so tamkajšni provincijal-ni vojaki napadli tamkajšno a-meriško misijonsko postajo.j nad katero je plapolala ameriška zastava. Vojaki so streljali na zastavo in jo skoro vso prestre-Ijali. Kroglje bi bile kmalu zadele misijonarje, ki so se nahajali v posti j ni hiši. -o- EKSPLOZIJA V LABORATORIJU. Pittsburgh, Pa. — Eksplozija, ki se je pripetila v šest nadstrop nem poslopju v Federal Labora-, tory Co. je dva jako nevarno o-pekla in nad 200 ljudi silno o-strašila, da so vsi zapustili poslopje in zbežali na ulice. Eksplozija se je povzročila v nekem kemičnem oddelku. -o- VENIZELOS SPREJEL VLADO* London. — Brzojavno poročilo naznanja, da je Venizelos sprejel ponudbo, da naj formira kabinet. Ta teden bo nastopil mesto ministrskega predsednika. Ida Hammer je zadnji petek u-morila svojega lastnega moža. Umor je izvršila jako hladnokrvno in nato je šla peš tri milje daleč do šerifa, kjer je izpovedala prostovoljno, kaj je naredila. Zakaj je izvršila umor, poročilo ne pojasni. — Woods Hole. Mass. — Največji škuner Ruth Merril, ki je vseboval 4500 tonov se je včeraj potopil ne daleč od tukaj. Kapitan in dvanajst mož, ki so bili na krovu so se rešili in so dospeli semkaj na nekem vlačilnem čoln ti. — Canton, O. — Tukajšni bogati industrijalec Louis E. Griffith je bil v petek formalno ob-dolžen umora nekega dekleta Ruth Hunter doma iz Contona, katere truplo so našli pred tednom na državni cesti, kjer jo je pustil. Proti njemu se vrši nadaljni sodni j ski proces. — Kansas City, Mo. — Pet banditov črncev je te dni oropalo dva denarna sela tukajšnje Main Street Banke, ki sta nesla $44,500.00. Banditi so pobrali ves denar in pobegnili v avtomobilih. Policija je na delu, a ni dobila še nikakega sledu. — Pekin, 111. — Pri Corn Product Works se nadaljuje preiskava. Predvčerajšnim so našli pod razvalinami še dva trupla Enajst oseb je še vedno pogrešanih, za katere se ne ve. ali so popolnoma zgoreli in da ni o njih mogoče dobiti kakega sledu, ali pa se še nahajajo kje pod razvalinami. — Kingwood, W. Va. — Mrs. Isetta Jewell Brown stanujoča v tukajšnem bližnjem mestu Morgantown, je naznanila, da bo sprejela kandidaturo za senatorja za tamkajšni okraj v prihodnjem letu. Mrs. Brown pravi, da si je svesta, da bo izvoljena. — New York. — Walter Phelps tukajšni prominentni advokat je padel zadnji petek na mestu mrtev na postaji poduli-čne železnice. Zadela ga je kap. — Chicago. — Zveza vseh ameriških medecincev je sklenila, da se bo vršila prihodnjega ditelji. V okraju je silno veliko tuje-zemskih podanikov, eni izmed teh so že ameriški državljani. Veliko je Italijanov. Naravno je da ti ljudje, se ne drže natančno prohibicijskih postav, ker so naravnost v marsičem prestroge Klani pa hočejo sto procent-no prohibicijo in so s tem zgo-vorom začeli pobuno. Klani so se posluževali požigov, in vsakovrstnih zločinov. Mirovali pa tudi niso ti, ki so jih začeli napadati. Nihče in najmanj Klani so pooblaščeni udirati v domove državljanov in to brez vsakega sodnijskega dovoljenja. Najne-sramnejše je pa še to, da so je-li požigati domove. Kdo bo plačal povzročeno škodo ubogim družinam? Tako se pravi počenjati barbarstvo. Ker so politični faktorji zapleteni oz. v ozadju za celo stvarjo, ni upati, da bi bili krivci kaznovani za svoje zločine. Vendar sramotno pa je za višjo državno oblast, ako ne bo energično nastopila in kaznovala po-bojnike, ki so sovraštvo zanetili med tamkajšnjimi ljudmi. -o- NOVI IZGREDI V PORE-NJU. London. — Poroča se, da je separatistična vlada proglasila preki sod v Porenju. Po več krajih so se te dni vršili izgredi, v katerih je bilo 6 oseb ubitih, med temi tudi vodja separatistov Heinz Orbis. -o- slanec Kremžar je na seji 15. kodovana za več kot 15 mili j o- decembra povedal, da on in so-1 nov dinarjev. A preiskava še ni. mišljeniki tej vladi ne morejo k°nčana. zaupati,* ker je ona le prestavnik srbsko-buržuaznega kapitalizma ki tudi za srbske kmete in delavce ne skrbi. Sad njene politike je splošno nezadovoljstvo* Pravi razlog nezadovoljstva je narod v državi. Imamo pač ustavo — a Slovenci in Hrvati so brez pravic. Nalaga nam pa dolžnosti. ki nas ovirajo v našem gospodarskem, prosvetnem in kulturnem obziru. Konsolidacija države bo mogoča, ko pride do sporazuma med Srbi, Hrvati in ^Slovenci. — Drugi vzrok nezadovoljstva je ogromna korupcija, zoper to se hočejo vedno boriti. — Tretji vzrok nezadovoljstva je slaba uprava, ki je saj v Sloveniji pokvarili še ono, kar je bilo dobrega in koristnega. Poslanci SLS. so vedno na straži, da bi odvrnili še večja bremena od ljudstva. Posreči se Vedne afere prihajajo na dan. Moral je iti minister dr. Laza Markovič in nedavno zopet minister dr. Jankovič. V drugih državah takih afer pri ministrih ni. Recimo, da so to balkanske razmere, a gotovo je, da prej ne bo boljše, dok ne zavladajo — krščanska načela. In taka hoče udejstviti slov. ljudska stranka, kar naše ljudstvo dobro umeva in zato se ie oklepa. -o- — Sumter, S. C. — Mrs. Lou China je bila predvčerajšnim a-retirana, ker je osumljena, da je ona umorila njenega moža Dr. Carl Glade, ki so ga našli v kopalni sobi ustreljenega pred par dnevi. -o Ali ne vidiš, kako sovražnik napada s svojim tiskom tvojo vero? In ti, če ne mores druge- jim, da dosežejo za ta in oni o-l ga vsaj agitirai za katoliški list F M* "V* FRANCIJA POSLALA SVO JEGA ZASTOPNIKA V RUSIJO. Paris. — Henry Franklin Bouillon je te dni odpotoval v Rusijo, kjer bo skušal skleniti sovjetsko vlado gotove pogodbe. Bouillon je bil svoječasno francoski državni tajnik._ junija letna konvencija medecincev v tem mestu. — Los Angeles, Cal. — Na tukajšnji zrakoplovni postaji je te dni nekdo ukradel zrakoplov Rolland Ellis. Za odkritje zra-koplovnega tatu je razpisana nagrada. Denarne pošiljatve "T V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke ? dinarjih in lirah >0 bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: 500 — Din. 1000 — Din. 2500 — Din. Sooo — Din. 10,000 — Din. $ 6.3s $ 1*35 $ 30 75 $ 61.00 $121.00 100 — Lir.......$ 5.10 200 — Lir......$ #.85 500 — Lir......$23-75 1000 — Lir......$46.25 Pri potil jatvah nad Din. io^oo in nad 2000 lir te po moi-nosti dovoljuje fte poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih potil jatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav. Dolarje potil jamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po posti kakor tudi brzojavno. Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem. Vam vse potrebno oskrbi najbolje nata banka. Vse potiljatve naskrrite m: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Česark . • ' IS»ir'iilrlr fližrr hL Sfefci ' EDINOST (UNITY) Izhaja vsaki torek, sredo, čeutek in soooto. — Issued every Tuesday. Wednesday. Thursday and Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, 111. _Telephone: Canal 0098. _ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: 7.a Zedinjene države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year .. .$4 75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Entered as second clas matter October 11th \qiq. at Post Office at ChicatrT 111., tinder the art of March *rd 1870. Rakrana na telesu delavskih organizacij. Chishobn, Minn. var pa bribtno hčerko prvo rojenico, kar so jo prav z veseljem sprejeli, ker so že M let čakali. Kakor se čuje se bo 12. janu-, arja poročil rojak Joseph Fab-jjan. Za družico si je izbral de-| klico, ki je šele iz starega kraja prišla z imenom tudi P'abjan. Ženin je doma iz Žužemberka. Nevesta pa iz Hinske fare. Bi- "I božjo pomočjo bo slo vse lepoto srečno! ____ _________ Zadnjič sem poročal, da ima- naprej, samo, da smo složni in j Delavske razmere so zdaj bolj prav posebno "brihtne" glave, mo izvanredno lepo vreme v vsi skupaj primemo za delo. Sv.j slabe. Zimo smo imeli, pa en vemo že zdavnaj, a da še gim-Minnesoti. Nekateri so že misli- Lovrenca "žegnanje", ki pride na. par dni prav hudo, no pa dru- peljna ne pozna, tega pa nismo li, da celo zime ne bomo imeli, j 10. avgusta, bomo skušali praz-'gega ni za pričakovati zdaj. j vedeli. Za danes mu izdamo sapa smo se hudo prevarali. Dan novati že v novi kapeli. Ej, pa| * Bom skončal za zdaj, bom pa mo to-le: Gimpelj ni. Ako hoče pred Božičem je padlo malo sne- kako lepa bo ta kapela! Neka-'še prihodnjič kaj poročal. Ali videti pravega gimpeljna, naj se ga na božični dan ga je še več teri si kar nemorejo misliti, da! se naj pa kateri drugi oglasi, pogleda v "špegu," ker sam en bi mogla kapela biti dostojna in j saj ne, da bi mogel vedno eden gimpelj brez perja more zapisa-lepa. Zidali bi celo cerkev na en- pisati, koliko več dopisovalcev ti tako-le: "Moderno je. S tem sta rešena čast in neumnost/' Iz-bomo! Gola resnica! S tem je Peterček v New Yorku ugiba in si po nepotrebnem beli glavo^ kakšen tičon je na "zaglavni" strani Edinosti. Da Peterček ni Delavske unije so za ameriške delavce edino zavetje, kjer najdejo zavetja proti sebičnemu izkoriščanju od strani kapitalistov. Toda, kakor druge organizacije trpe na raznih boleznih, tako tudi ameriške unije bolehajo na marsičem. Kakor se politika in stran-karstvo zajeda v vse druge panoge javnega življenja, tako se zajeda z vso silo kakor črv tudi v naše delavske organizacije in jim jemlje ugled pred javnostjo. Kdo naprimer more odobravati početja, ki so se zadnje dni dogodila v Chicagi med člani raznih unij ? Umori, ki so se dogodli v njih vrstah pokazujejo jasno, da med njimi nekaj ni v redu. Zadnji pondeljek je nastala radi tega velika mešanica na seji. Prišlo je do streljanja. Bilo jih je par obstreljenih, med njimi je ustreljen že tretji predsednik mednarodne zveze šo-firjev težkih trukov in avtomobilov. Občinstvo gleda na te unije kot kake črnorokarje. In zakaj? Poštenosti manjka! Na krmilo pridejo vedno ljudje, ki so ali strankarski, ali pa drugače politično navihani, ki hočejo take oportune porabiti v svojo korist. Ljudje jih opazijo, in revolverji zapojo proti njim. To pa pokazuje, da danes med delavskimi organizacijami ni niti za en sam procent krščanskega duha in ljubezni. Kjer je medsebojna ljubezen doma, kar bi zlasti mogla biti med revnimi delavci, tam ni tepe-žev, ne umorov. Kjer je voditeljem mar blagor članstva pri srcu se take stvari ne dogajajo. To se zgodi le tam, kjer vladajo brezsrčni materialisti, ki hočejo biti vsepovsod prvi in vse. Tam se prestopijo meje poštenosti in pravičnosti. Rezultati pa slede taki, kakor so se dogodili zadnje dni v raznih unijah mesta Chicago. ' Zato še za misliti ni, da bi kdaj delavstvo prišlo do zaželjenega cilja na takih principih, kakor temeljijo razne nekrsčanske dealvske organizacije. Kolikor bolj zametujejo in hočejo teptati njegove zakone, toliko večja mešanica je med njimi. Tudi med Slovenci imamo take dokaze. V socialističnih vrstah, katerim načelujejo lawndalski voditelji ni krščanske ljubezni niti za eno samo unčo ne. Ker krščanstvo in njegove zakone zametujejo, zato izginja izmed njihovih vrst vsak čut za vsako dobrodelje do bližnjega. . Spomnite se, ko so naši premogarji na stavkah trpeli in krvaveli! Na Lawndale se je pa tedaj glasovalo: nič dati tem trpinom, kljub temu, da je bilo v mil-jonskem fondu nad 18 tisoč dol. To more storiti le tisti, ki ljubezni do bližnjega ne pozna, ki je materialist ji. pa naj le bo sedaj, če že mo-in mu je njegov trebuh Bog in vse. ra biti, tolažimo se z mislijo, dal Vse drugače nastopa človek prežet s krščanskim, bo^gusta gorko duhom. Ta ni srečen, ako je samo sam srečen, on hoče' osrečiti tudi druge okoli sebe in je srečen le tedaj, kadar so vsi srečni okoli njega. To je tista bistvena razlika med brezbožnim in krščanskim socializmom. Brezbožni seveda zanikajo vsako prednost in zaslugo krščanstvu. Vpijejo na vso moč, da bi poteptali njegove zasluge — a zastonj, praksa in eksperimenti govore drugače!'Ti dajo kredit onemu, ki ga zasluži, brez pardona, je to gotovim faktorjim prav ali ne. Brezbožen socializem je samo na jeziku. V frazah in kričanju ima svoj dom. Krščanski socializem pa ima svoj dom v srcu, ki čuti — se veseli in žalosti, s svojim bližnjim deli dobro in slabo. Dokaz temu je to, da med krščanskimi socialci ni najti umorov, intrig in drugih nečednih zločinov, kakor jih pa najdete vse polno, med tistimi, ki krščanske nazore in načela zametujejo. Zato je največja potreba, ako hočemo odpraviti to rakrano na telesu delavskih organizacij, da bo v njih vladalo res pravo bratstvo in medsebojna ljube-bezen, da širimo na vso moč med nje duh krščanstva, lcajti le potom krščanstva je mogoč resnično pravični preobrat v družbi! zamelo, nakar je pritisnil mraz, kateri je trajal nad teden dni. Posebno ob novem letu je bilo mrzlo sicer si pa lahko mislite, kako je kadar je od 30 do 45 stopinj pod ničlo. Smo pač v severni Minnesoti. Za Božič je prišlo več slovenskih dijakovr domov na počitnice. Med drugimi tudi Frank Kochevar, kateri študira za zdravnika na Univerzi v Chicago. Tudi Joe Bach je prišel za Božič domov, on študira v slavni Notre Dame Univerzi, v Ind. Mogoče bo katerega zanimalo da Joe Bach je eden izmed najboljših "Foot Ball" igralcev. Da j je on najbolji igralec v Združenih državah ameriških, se je lahko vsak prepričal, ako je čital velike ameriške liste, kateri so Jožetu to priznali pri "Foot Ball" zadnjo jesen. Nas veseli, da so Slovencu to priznali. Joe Bach je bil že tudi lansko jesen med Foot Ball igralci v Notre Dame šoli, zadnjo jesen je pa napravil rekord, da je samega sebe prekosil. X . , t astitamo! Dne 7. januarja t. 1. si je končal svoje življenje Slovenec Math jelene, okoli 9. ure zvečer omenjenega dne se je obesil v podstrešju. Vzrok preveč žganja. Spadal je k društvu št. i 10 S. X. P. I. Tu zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Pač žalostno! Poročevalec. -o- ^ Cleveland, O. — Newburg. Prazniki so memo. Jako so lepi ti božični prazniki. Pa kar po vrsti grejo. Najprej pride Rojstvo G. J. K. Letos je bil tukaj "črn." Ni snega. Nekaterim se je to zdelo nekam nepravilno. Fireman i in pa oni, ki morajo plačevati premog, so bili pa veseli. Pri sv. Lovrencu se je med prazniki pokazalo, kako zelo premajhna je cerkev. To so menda tudi videli ljudje, ker so se tako zelo dobro odrezali pri kolek-ti. Ako pridenemo še dohodke otroške igre zvečer na Božič, pa je več ko tri taužnt! To niso mačje solze. Sv. Štefan, sv. Janez in pa Nedolžni Otročiči so bili šc tudi all right. A sv. Silvester je pa že začel "briti". tiste, ki so čakali Novo leto. Ko so šli domov jih je bril že mrzel veter. Novo leto je bilo hladno in par dni za tem je postala prava burja, tako, da je bilo zadnjo nedeljo že mraz kakor v Sibiri krat, pa to ni mogoče brez, da je iz naselbine, toliko boljše je! se zakopljemo čez glavo v dolg Želim prav kmalu Edinost ti-in smo potem pritnorani plače- soč naročnikov in pozdravljam rešena čast Edinosti in Petere-vati večne obresti. Ako pa na- vse čitatelje lista Edinost. kova neumnost — pozabnosti. redimo samo kapelo za enkrat. Ludwig Hoge, zastopnik. 1 * ♦ * bomo čez nekaj let z lahkim zopet zidali naprej, magari če tudi čez par let, samo, da ni vse na -o- : Jemnasta, jemnasta . . . "Župniki so kapitalistični hlapci," tako pišejo Zavertniknv očka. Bo Joiiet, III. I —Dne 8- januarja se je ime MVfrilIH1MIV D< kupu in dolg pre strašan. Dolga novalo poroto, ki bo sodila v za- pa ie men(ja spet res (?) — ka se mora človek bati kakor hu- devi Barbare Jakša, ki toži Rock kor vse kar zapišej0. - dega duha. obresti pa kakor gre- Island zelezniško družbo za od- Človek, ki bere take zavite stva-ha- skodn.no svojega moža, ki je bil H si misIi. ^ ^ mojstcr tc_ ubit na takoimenovanem Bran- rokodelstva. Znajo tako. da den Bridge kr.ziscu južno od ; sebi vrjemo . . . Joheta dne 25. oktobra 1919. Že-; • * # sko društvo sv. Rešnjega Tele- ™ toži železniško družbo »J ^ sa je izvolilo za tekoče leto sle- .odškodnine, /aslisbo k, izobražuje" delavce dec, odbor: Frances Suhadolnik. ?red P<>™to Lato sem se namenil da ponati- predsednica - Mary Kužnilc. ^neno ta ucaj razsodila. snem Jz njenih ko]mi * nje podpreds.-Frances Perko, taj. . — 1 heBillet.Mill Department nih naukov. s kater;mi in kakr je priredil 10. januarja v dvorani Steel Works Club zabavno Pri gradbi cerkve nam bodo pomagala tudi društva. Vsa društva so jako vneta za stvar. Žen- — Terezija Yanchar, zapis. — Mary Miklavčič, blag. in Frances Mrvar, oskrbnica zastave. Te žene bodo vodile letos žensko društvo, ki je jako delavno na vsih krajih za cerkev. Kako lepo skrbijo za altarje, za hosti-je in druge stvari. Poleg tega šnimi Prokleta dnevno pita svo- štev. 8. se čita pa imajo tudi vsak mesec uro Spolarich in tukajšni tamburaši češčenja. Pri pogrebu, kake umr le članice, grejo vse k sv. ob- hajilu za njo med pogrebno ma-> šo. Ali ni t«» velike vrednosti za dušo? Ce jemljemo "life insurance." za telo. zakaj bi pa še tega "insurance-a" ne vzeli za dušo? Mošk< > društvo sv. Imena Je M . i je privržence. (Tita j te jih in na prireditev za svoje vposljence. | redite S1- 0 nJih sami -Q ^ lu imajo razni oddelki tukajšne jM) y prokIeti jeklarne vedno kake zabave na tudi tole -programu. V zadnjič so bili na, programu posebni pianisti in do- "... Lenuhi, ki hočejo biti bro poznana pevka Miss Zora oskrbniki poštenih ljudi se nis« ijm l-^r1 - ..........--'zredili v Ameriki. Njih izvor j« v Rimu. Odtam so izšli ... V Rimu se je porodil ta greh. Ku-tarji#(S tem imenom mislijo na vso katoliško duhovščino. Op. ured.) so na primer vedno obljubljali, da bodo spravili duše v nebesa, na poročilo, ki jim je bilo pred kratkim zastavljeno, naj dokažejo, koliko so jih zrna-šili tja gori, pa ne morejo doka- pod vodstvom Mr. Joseph Spola richa. — V nedeljo je bila vprizorje-na igra s petjem po dramatičnem oddelku sv. Janeza. Ime igre je: "Betty, the girl of my heart". Med pevci bosta sodelovala tudi dva slovenska fanta Pr. E. Vranichar in Mr. tudi žt- izvolilo svoje odbornike i Paul Laurich. Prireditev je bila 1 - - - ----------- in sicer: Tomaž Mrvar. preds.lv De Soto dvorani na vogalu 23ti ničesar- (AIi ni to "filozof-— Anton Gliha. podpreds. —(Hickory and Division street. Ta stvo"?! °P- ured.) — Neštetim Karol Hočevar, tajnik. — Mile! igra se bo ponovila prihodnjo " ' \ rcek blag. Anton Globokar je . sredo. bil izvoljen za maršala. Tudi to j — Mr. Jakob Štrukelj zet ua-društvo je aktivno in jako veli- šega Mr. Antona Nemanicha se ko stori za dušni in telesni bla-! pripravlja, da odpre te dni na gor fare. Fante in dekleta pa j vogalu Moran in Broadway poznejše omenim, ker drugače streetu grocerijo in mesnico. Sedaj pa smo sredi novih od- se h<> urednik prizeksal, če mu tako dolgo pismo napišem. Omeniti moram tudi naše pridne šolarje, ki so nabrali $50.2.70 za novo cerkev. Bog jih blagoslovi in daj. da bodo vz-rastli v prav pridne može in žene. Sedaj se je tudi zopet pričela šola in jako nas veseli jih vi-d i t i in slišati še bolj — zopet v bližini. Ubogi čevlji, koliko tr pijo sedaj, ko je malo ledu. Ali kaj se če. Ako se otroci ne igrajo pa niso zdravi. Končno pa vsem veselo novo leto! če tudi malo pozno, vendar je še 355 dni pred nami. Vsakemu bi ga en frakel poslal od zida. pa stric Šimen ne pusti. Zato se boste morali zadovoljiti s suhem voščilom. Šentlovrenčan. -o-- Bridgeport, O. borov, računov in drugih takihj Gospod urednik: — Zopet i- reči. P.Orri 1 mnri 1-n/^ KJ + i reči. Bogu moramo biti hvaležni, da smo napredovali v preteče-nem letu. Seveda imamo dobre ljudi, ali dobri ljudje bi ne mogli storiti ničesar, če bi jim Bog ne dal. Tisti, ki misli, da je vse od njega odvisno, naj gre enkrat v kaki zavod za blazne. Tam naj študira nekaj časa, pa bo kmalo ponižen in pameten. Bog nam da zdravje, Bog nam da pamet, in če moramo delati za svoj vsakdanji kruhek, je pač dobro tako, ker bi od dolgega časa morali pomreti brez dela. Zato pa vselej prva hvala Bogu in druga dobrim ljudem. To pretečeno leto smo plačali poleg rednih in izvanrednih stroškov, $12,650.00 mam nekaj novic za poročati. 4. januarja je umrla tukaj [oha-na Sterk v najlepših dekliških letih, stara 19 let. Kruta smrt ji je pretrgala nit življenja po tri tednih trajajoči mučni bolezni Imela je "Diftherijo," potem se ji je pa še pljučnica pridružila in tako je bila vsaka zdravniška pomoč brezvspešna. Pokojnica je voljno prenašala bolečine in bila je previdena z svetim zakramentom dvakrat, nekako 15 minut pred smrtjo je še prejela sveto popotnico. Vsak kdor je bil navzoč, je rekel, da tako lepe smrti še ni videl. Rajnka zapušča ' tukaj neutolažljive stari-še, sestro in dva polbrata. Po- dolga. Ako pa nam ne bi počili kojna je pripadala k tukajšnje-ta preklicani boiler, bi ga bili še mu ženskemu društvu sv. Ane dva tisoč več. S tem se nočemo] štev. 123, K. S. K. J., katere so hvaliti, pač pa, kakor smo rekli; ji priredile lep pogreb, poprej, Bogu javno hvalo dati,' Sorodnikom naše sožalje Po-potem pa ljudem priznanje in kojni pa večni mir in pokoj pogum, da bodo s temvečjim ve-J Tudi Štorklja je prišla v naseljem in korajžo prijeli tudi za1 selbino in je pustila pri družini delo, ki nas čaka v novem letuj John Berus [krepkega sinčka namreč, zidanje nove cerkve. Z Pri Mr. and Mrs. Anton Hoche- Objaviti hočem tudi nekoliko o naših športnih igrah. Najboljši "Basket Ball" igralec je v Jolietu. je gotovo Mr. Eddie Simonich. ki je v Winston Motors teamu. ki vodi mestno ligo te vrste iger. Med dekletami pa vodi prvenstvo Miss Vida Za-lar. ki spada h "Joliets" igralcem. Vida je spretna igralka. She is wonderful f — Med najboljšimi keglja ve i pa so Pleše. Verščaj in Musič. Ti igrajo z največjimi kegljavskimi klubi in z Industrial ligo. — The Speed Boys A. C. Indoor base ball champs, ki so lansko leto pred-njačili so letos zopet spredaj in vodijo v mestni ligi. Šest izmed devetih igralcev, ki pripadajo h tem so Slovenci. Ti so: Joseph Zoran. Frank Kezerle. Stefan Smdlich. John Živetz in Frank in Joseph Gregcirich. Slovenci so lahko ponosni na t& svoje prvake v tej stroki. — V "Big Four" Industrial Indoor Base Ball ligi. v The Phoenix Horse Shoe Co. in v Federal Match Corporation teamu imajo vroče boje za prvenstvo. V Horse Shoe teamu so Smolich. Frank and Joseph Gregoricltf Pruss Mutz in Gregorash vsi. Slovenci. V Matches teamu so Živetz mgr. Spelich, Fir, KambicH, Sti-mac vsi Slovenci izmed devetih igralcev. — Tako vidimo, da se naši fantje vse povsod dobro postavijo. "Kranjska kri nikdar ne fali!" — Zadnji torek proti večeru so se vrnili domov člani Slovenskega Kat. Pevskega dr. "Joliet" in drugi, ki so se udeležili pogreba Mr. Martina Cvenka v Chicagi. Vračali so se eden za drugim s žalostnimi obrazi, kar je pričalo, da so žalovali za dragim prijateljem, ki so ga zgubili. Mr. Cvenk je bil preje, naš pevovodja in vodja vsega dramatičnega gibanja v naši naselbini. Poročevalec. nesrečnežem so že ustvarili trpljenje na tem svetu. (Ali čujete gg. duhovniki? Op. ured.) Nezavedne ljudi so vabili v svoje mreže kakor nagnusni pajek muho. Slepili so ljue zbližali vsi oni narodi, ki so bili nekoč (prej) tako (Efež. 2 ip.) oddaljeni od Boga, in po Kristusu imajo vsi narodi pristop k Bogu Očetu (Efež. 2. 18.) \i lahko priti k visoki gospodi ! Preden si prišel do kakega glavarja, predsednika ali generala, koliko kljuk si moral pritisniti in kako dolgo čakati! Do kralja ali cesarja pa navadnemu človeku večinoma niti ni bilo mogoče priti. Tako nekako je bi-| lo težko priti k Bogu pred Kri-! . .. , . ...... , . stusom. Toda Kristus je nam; n,m ,Judem Je Pnv,l,ff,J taksnih ni več gosposkih in suženjskih narodov, ni razlike med bogataši in reveži, kajti kdo se bo drznil delati to razliko, ako se Kristus sam brati z vsemi »brez razlike? Preiskava je čestokrat umetnost zasledovanja, ki preklada grehe iz ene rame na drugo. * # * Smejati se zasluženim in uče- izvojeval svoboden pristop1 k1 ^akoršen je n. pr. Pe Bogu očetu. Pa kako? Vpeljal; tercek nas je v hišo Očetovo in nas tam udomačil, toda ne kakor sužnje ali hlapce, ampak kakor prave domačine: dal nam je oblast bi-.1 božjim otrokom, ki verujemo v njegovo ime. Posinovljenci božji smo namreč postali po Kristusu in domačini smo v božji družini. — Ko hočemo torej k Bogu, nas nihče ne more zavračati kakor tujce; nasprotno, ne da bi koga vprašali, imamo vedno prost pristop k Bogu. Pred Kr jstusovim prihodom je bil sicer Bog tudi naš gospodar a v Bogu je gledal človek le • strašnega, vsemogočnega sodni- Eva ni nikdar pustila Adama samega doma, da bi šla sama a- gitirati za žensko enakopravnost. * * Ljubezen pravijo, da je slepa : včasih je to resnica, a pre-mnogokrat jo pa tudi kupi denar. * * * Kjer se smejejo je jako flet-no, le tam ne. kjer se smejejo tebi. * * * Pisatelji čestokrat rabijo bolj visoke besede, kakor so njih i-deje: zato jih ljudje tudi čestokrat težko razumejo. Naznanilo in zahvala S žalostnim srcem naznanjamo vsem svojim znancem in prijateljem, .da je nam naš ljubljeni oče NICHOLAS ŠIMEC st. dne 4. januarja 1924. po dolgi in mučni bolezni ob 9^30 uri dopoldne umrl. Pokojni oče je bil rojen v vasi Griblje, štev. 55, fara Podzemelj na Belokranjskem. V Ameriki je bival nad 42. let ves čas v Chicagi. — Tukaj zapušča dva sinova Nicholas in Johna Šimec. Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo dr. sv. Štefana, I. K. S. K. J., kakor tudi društvu sv. Jurija štev. 960. C. O. F. katerih je bil pokojni oče član. Vsem društvenikom, ki so ga v bolezni obiskovali in potem, ko se je nahajal na mrtvaškem odru. kakor tudi društvenim pogrebnikom najlepša zahvala, za ves trud, ki so ga imeli ob tej priliki. Istotako najlepše zahvaljujem društva in posameznike, ki so darovali cvetlice in lepe vence, za ha Vrsto. Zahvala tudi čč. gg. duhovnikom, ki so obiskali očeta kot bolnika in za lepe pogrebne obrede v cerkvi. Vsem, kar so te dni storili za ta slučaj še epkrat iskrena zahvala in Bog plačaj 1 Vi dragi oče pa, ki ste trudni legli k večnemu počitku, počivajte v miru in večna luč naj Vam sveti! Žalujoča ostala: Nicholas in John Štmec sinova. si in s posebno vnemo dražil pu-] je sfrfotal iz roke metuljček... Metka. Metka — mala zlatolasa Metka s sanjajočimi očmi, saj rane. "O, ti si. Jernej?" Podal mi je svojo kosmato roko, in kljub temu. da se je mra- pustila, tudi doma, ne nikogar, ki bi mislil z ljubeznijo v srcu name; saj sem bil vendar bogat in srečen, tisto uro najbogatejši in najsrečnejši človek na svetu-- življenj si je stalo nasproti; a več, da sem popotnik, ki nima ne vendar sem jasno čutil, da pod tisto hrapovo, trdo skorjo pred menoj bije toplo in samih sanj polno srce, da se pogovarja s solncem, cvetjem in ptički in z menoj, kakor se je pogovarjalo pred tridesetimi leti. Pred menoj je le stala Metka s travnikov — pred prijateljem Jernejem pa krepka kmetica, ki ji sije skrb z obraza in z žuljavih dlani. Po večerji si je sezul Jernej VSEM NAROČNIKOM! Naznanjamo, da smo te dni razposlali vsem našim lokalnim zastopnikom stenske koledarje, katerega dobi vsak naš naročnik brezplačno. Zglasite se pri našemu zastopniku v naselbini in gm spat, kajti bil je zelo truden; ves! boste dobili. Za slučaj, da bi jik dan se je vrtel z grabi jami na' njemu manjkalo pišite nam in travniku. Z Metko sva ostala v sobi ob steklenici vina sama. Takrat sem jo vprašal: ■H "Metka, kje imaš tisto mojo nisi nič več jezna, saj si mu od- piščalko?'* Kakor otrok sem jo vprašal, smehljaje, objemaje jo z desni- njemu, drugemu čilo, fcem dobro videl, kako se metuljčku, ki je sfrfotal od tebe. mu oči od veselja svetijo. Te o-| brez slovesa in pozdrava! O ne co kakor otrok pa či! Prav tako vedre in veselo ves, Metka, kako ga je takrat r mežikajoče so bile kakor takrat klical i" vabil svet . . . Tebi, pred tridesetimi leti. Trščat in Metka, je ostala vsaj piščalka močan kakor medved je stal njemu nič . . . pred m ono j. z nasmeškom okrog Iz mraka se je posvetila bela hišica, krita s slamo. T lisica, bela. s prijaznim ostrešjem v pročelju, z visečimi šopi ovenelih kresnih rož nad vrati, z ozkimi okenci in zelenimi polkenci . . usten. In je rekel: Ti si me takoj spoznal — jaz bi te nt- bil. Postaral si se. prijatelj. postaral — siv si že!" Sedla sva v seno, on pa je iz- tegnil roko in pokazal v dolino, hišica, dihajoča s svojo okolico tja. kjer so se izza sadnega drev- vred. s svojimi tihimi soseda-ja belili s slamo kriti kmetiški mi-jablanami, po toplih pogle- domovi in se je iz nizkih dimnikov vijugal v mrak dim. "Poglejte, Meta že kuha večerjo . . . Prijetno je, če ima človek dom, če se zvečer lahko zle-kne takole brezskrbno na seno in mu tisti dim izza jablan prinaša od doma tako rekoč pozdrave ženine in vonj po večerji, ki že čaka nanj. Kaj praviš k temu ti?" "Jaz nimam doma." "Brezdomec? Saj ti ne verjamem, šališ se." "I11 nimam nikogar, ki bi mi zvečer z dimom vred pošiljal pozdrave . . . Saj veš. kaj se to pravi: biti večen popotnik?" "Ne razumem te. Kakšen po- dih, mehkem smehljanju, veselih stopinjah in kretnjih skrbne gospodinje . . . "Dober večer!" Na pragu je stala, levico v bok. desnico nad očmi, zdravega smeha na zagorelem obrazu... Dober večer, Metka, tvojemu zdravemu smehu na polnih, rjavih licih, dober večer! "Pripeljal sem ti s seboj tovariša." je pričel prijatelj. "Saj bandera, recaliie in zlate zna mi je odgovorila tudi ona: "Ne dobiš je več nazaj . . . Hranim jo kot najlepši spomin . . ." In se mi je izvila iz objema. "Ne ne! Ali ne vidiš, da nisem več tista kakor sem bila takrat? Takrat sem bila tvoja, sedaj nisem več . . ." "A zakaj mi ne vrneš piščal-ko:-, \ eselo se je smejala. "Nikoli, nikoli." "Zakaj nikoli? Ako ie med nama vse končano." Vstal sem in se hotel posloviti. stopil sem v vežo. Metka za menoj, tiho. po prstih. Pred veznimi vrati, v temi, sem obstal in tipal po vratih, da bi na- ga bomo vam poslali. Uprava Edinosti. ZASTAYE ga poznaš. Metka?" Dolgo me je gledala, a ni se. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanim vsem Slovencem sirom Amerike, da je moj mož MATIJA ŽVAB umrl dne 1. januarja 1924. Tukaj v Manistiiue, Mich, je bival nad 40 let. Bil je član društva ^v. Frančiška Sal., štev. 5. Slovensko - Hrvatske Zveze na Calumet, Mich. Članom tega društva se lepo zahvalim, da so se v tako obilnem številu vdeležili pogreba. Nadalje se vsem zahvalim, ki so prišli pokojnika po-kropiti in me tolažili v tej žalostni uri. Lepa hvala tudi vsem darovalcem vencev. Pokojnik je bil star 77. let, doma iz vasi Butoraj, fara Črnomelj na Dolenjskem. Žalujoči ostali: Ana Ž vab, žena. Ana hčer in John Žvab sin. Pozor! Pozor! Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3. —, srednja steklenica $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenikt ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic 1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO. ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. SMYEei UMETNIŠKI F6T06RAFIST Ner^ceK 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE 8L1 KE! 8VOJ POKLIC "VRŠI ŽE ft 3©-LETNO IZKUŠNJO I DRUŽINSKA PRATIKA. za prestopno leto 1924. cena 15c., se dobi v zalogi knjigarne, "EDINOST", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA je d^ospela z ravno došlo pošiljat-vijo. Rojaki sezite po tem krasnem romanu. Kaj tako zanimivega še niste čitali, Knjiga vsebuje do 750 strani krasnega berila. Stane samo $1.50. Pišite po njo dokler ne poide. Knjigarna Edinost 1849 W. 22nd St. Chicago, 111- ®®0®0®®®®0®®®©®®®®®®®®®0®®®®®^ Vso zimsko opravo POVRŠNE SUKNJE! • * ZIMSKA OBLEKA! ZIMSKO SPODNJO OBLEKO! Dobite v naši trgovini najtrpežnejšo, narejeno iz najboljšega blaga po najnovejši modi. Naše cene so naj-zmernejše! Črevlje za vas in vaše otroke kupite pri nas, ako hočete imeti dobro trpežno obuvalo. Praznipne srajce in za na delo, moške klobuke, najboljše vrste vsakovrstno spodnjo obleko dobite pri nas. Za vaše dečke imamo jako trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, bite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR!" J. J. DVORAK & CO. 1853—1855 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. NEKAJ ZA NAŠE ODRE * Prejeli smo iz starega kraja knjigo Kupleti in pesmi. Omenjeno knjigo je uredil nadučitelj Fran Silvester. Izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici. Knjiga je jako zanimive vsebine, razdeljena je v štiri dele, prri del obsega Komično-satirične speve. Krojač in čevljar, komi-čen dvospev. Liberal. Župaa. Mizar. Narobe svet. Piskrovez. Dimnikar. Smolar. Knajpov kti-plet. Kavarica. Vipavska nolet-nica. Drugi del, dVe smešni i-gri, Botra nerga, burka v enem dejanju. Natakar veseloigra v enem dejanju. Tretji del. Domoljubne pesmi in druge, priporočljive za razne deklamacije. Če-trti del. Napevi h kupletom. To so uglasbeni vsi zgoraj omenjeni komično satirični spevi, od naših najboljših skladateljev, Ant. Foerster, Ferjančič, Pogačnik, Premrl in A. Dekleva. Priporočamo knjigo vsem dramatičnim slovenskim odrom Prepričani smo, da bo omenjena knjiga režiserjem dostikrat magala iz zadrege pri sestavi programov. Cena 75c. Dobi se ▼ knjigarni Edinost 1849 — West 22nd Street. CHICAGO, ILL. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v Clevelandu in vsej državi Ohio naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je T zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri ttm težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tiA je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na -očnikov. DELO DOBE slamnikarce, izdelovateljice klo-» bukov, ki znajo delati na šivaltlt stroj. Lepa prilika za žene in d^ kleta, ki jih veseli ta poklic. Delo je stalno. Vprašajte pri: MODERN HAT WORKS 223 — W. Washington Str. CHICAGO, ILL. Tel.: Rosevelt 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spada v to stroko. Vsem se najtopleje priporočal Pokličite ga po telefonu l "EDINOST" "Bodi brez skrbi!" ga je mirila samozavedna Mica. Vzdig- nila je glavo še više in dodala skoraj velevaje: "Mataju ne izdamo nič. da je bil Andraž kaj pri nas, kajneda ne, cenjeni možje in žene!" "Kajpada nt !" so obetali Telebanovci. "Bog ne daj, da bi se kdo zagovoril!" "Potem se vam pa najlepše zahvaljujem, da ste me poslušali tako prijazno!" je dejal Hudopisk in hotel doli. "Kdaj se pa vrne Matajev Matija?" je vprašal Oplatnikov Marka, malce pokašlal in nastavil roko zopet na uho. "Menda Še ta teden," se je odrezal berač. Uprl je palico na tla in stopil s klopi. * — "Kaj pa, če bi poslali veliko mož in fantov za njim?" si je izmislila Čenčanove Urše nemirna glava. Postavila se je na prste in iztezala vrat, da bi bolje slišala njeno modrost: "Naglo, naglo naj bi se zapodili za njim, ga zajeli medpotoma in ga prignali domov, pa bi bilo vse te nerodnosti konec!" "Zdaj je že prepozno!" je ugovarjala Mica Kobacajka. "Bog ve, kje se potika begun! Kod naj ga iščejo naši fantje in možje? Kaj pa, če bi zablodili v tujih korah tako, da ne bi mogli ne naprej ne nazaj ? Potem bi mi morali poslati drugih in še drugih, iskat izgubljenih siromakov. In potemtakem bi na Te-lebanovem kmalu ostale same ženske z otroci. Medtem bi pa Matajev Matija že prišel domov in se nam smejal po pravici vsem skupaj, ne? Zato pa pravim tako: Le ostanimo vsi doma pa čakajmo potrpežljivo in vdano, kdaj se vrne gar jeva ovca sama. Kadar se pa prikaže, tedaj ga zgrabimo in kaznujemo, da bo vedel, kaj se pravi nagajati in v nevarnost spravljati nas in naše nedolžne otroke !" "Saj res. Mica ima zmerom prav!" je zatrobil l.enčanov Janez in skrivoma dregnil svojo Uršo, naj. molči. "Le počakaj-mo, da se vrne Matijče, potle pa le nadenj! Ali ga bomo, kadar nam pride v pest!" i "Ali ga bomo, juhuhu!" so ukali Telebanovci. Žalostna Urša se pa ni več postavljala na prste in ni več iz-tegovala vratu, ampak poparjena se je skrivala za širokim možem in hudo jo je bilo sram, da je pogorel nje nujni predlog. "Dobro si opravila, Mica!" jo je pohvalil Čenčanov Janez iznova. "Lepo si nam onegavila ves čas. Bog ti daj srečo pa zdravje! Tisti voziček detelje ti pa vrnem pojutršnjem!" "Saj se ne mudi tako," je odklanjala prijazno. "Vseeno," je poudarjal Janez, "pojutrišnjem!" Trikrat pohvaljena Mica je slovesno zlezla s klopi. Obraz, se ji je svetil od veselja in zadovoljnosti. Telebanovci in celo Telebanovke, vsi so ji orglali hvalo, molčala je le Čenčanova Urša. Slavna Mica je ponosno mencala domov; spremljal jo je Andraž Hudopisk, ki ga je povabila k sebi na kosilo. Drugi zborovalci pa so ostali pod lipo, se dolgo pogovarjali o čudni zlobnosti uhajača Mataja in ugibali, kako bi kaznovali garjevo ovco. likani. Po tratah, po skalovju je rdel dragomastnik; žolta planinska vijolica, lični kamenokreč, elegantni ceptec, višnjevi jaglec, jas-nomodra zvončica in vse polno drugih prekrasnih, milovonjavih cvetlic je sevalo in cvetelo |>ovsodi, kamorkoli je pogledal potnik. Ob visoko vzraslih temnozelenih smrekah se je vzpenjala planinska srobotina in jih ovijala z venci čudovito lepih modrih cvetov. Urna skalna jerebica je brzela preko peščenega plazu, izginila za brinjem. Ob navpičnih stenah je spretno in drzno plezal najlepši ptiček visokih gora, planinski plezalček. Ozka pot je zavila skozi bukov gozd. Oddaleč je slišal Matajev Matija pritajeni žubor gorske vodice. Z gole frate je zagledal širno dolino in ondi se je zabliskavalo v solncu sijajno o-gledalo mlade Save. Na visokih livadah bližnje rebri je zapazil kraj vrtoglavega brezdna družbo divjih koza. Prijazno jim je zamahal z roko in jim želel dober dan; osuple so zrle na čudno bitje s culo in dežnikom, strigle z ušesi in ubežale bliskoma po skalah. Na položnem obronku je našel vse polno črnomodrih borovnic in rdečih jagod. Nabral si jih je v klobuk, legel v senco in se jel krepčati. Pod mnogovejnim jelševjem je.skakutal golot-nobister potoček mimo njega po pisanem kremen ju. Iz hladovi-te dolinice spodaj so prizvanjali zvonci nevidne čede. Povsodi naokoli so žvižgali, žvrgoleli in peli kosi in taščice, drozgi in pe-nice, brinovke, komatarji in drugi nadarjeni umetniki; vmes pa so se neokusno zadirale domišljave Šoje, vsiljive srake in prenapete kavke brez pravega posluha, brez čuvstva, takta in tehnike ter delale gozdni simfoniji tako zgago in sramoto, da so se vnebovpijočim diletantom zaničljivo smejale vse kritične žolne, povrhu pa še Matajev Matija. Prijetna lenoba se je lotevala potnika ; vendar se je zgpet vzdignil in poslovil od vabljivega počivališča. Hoditi mu je bilo še dolgo, dokler ni dospel «iz gorovja v prostrano dolino. V najhujši popoldanski vročini se je znojil po prašni cesti in se naposled srečno doizprašal dopred Radovljice. Velik fant z motiko na rami mu je pokazal mesto in zelez-nično postajo. Truden je sedel Matajev Matija ob robu visoke planote pod košato drevo, odložil prtljago, klobuk in suknjo, si IW IT/11) brisal potni obraz in vrat in ogledoval okolico. KNJlUlJ V nižavi zdolaj je šumela deviška sinjezelena Sava v globoki strugi po dolini, polni svetlobe, polni pisane krasote. Kakor vrelo srebro so se lesketali ob očrnelem mostu vali. se belo peneč zaganjali ob sive skale in vili ob lahnordečem produ proti jugu. Onostran reke so zeleneli travniki,__pašniki, plodne njive, drevje, grmičevje, so belele ceste, temneli gozdovi. Jasno so se otlražali rjavi kozolci in koče od zelenila v menjavih osenah. Ponosna, praznično tiha gora z matone ravnim grebenom je nasproti starodavnega mesteca zaklanjala svet proti zapadu. Ob ^T^ 'I""*' T"'" . -____.... . . . t . ... . T vsakdo, ki to knjigo prečita se reki navzgor so se svetil, mrk, holmi, vratarji planinskemu ra- ^ ves ^^ *kot rej. Iz ju. k, so ga varoval, veličastni planinski orjaki * srebrnimi grla- 1-,,™ Nekateri ljudje na svetu žalujejo, ker niso dovolj poznani, drugi pa zopet zato, ker so preveč poznani. * * * Še nobena ženska ni zato lakote trpela, če ni bila prekle-petava. * * * Graftarji čestokrat začno na tistem polju, na katerem se celo i tatje bojejo začeti. * * * . Če hočeš, da se te bo prijatelj ogibal, tedaj mu posodi kaj denarja. * * * Tisti človek, ki se poroči samo radi dolarjev, je prav gotovo kratek na pameti. * * * Ena dobra opravičba je bolj- NA STANOVANJE, se sprejme ženo ali dekle, če bi katero veselilo živeti poleg druge naj se zglasi na: 2300 — So. Hoyne avenue. CHICAGO, ILL. POPRAVEK. V zadnji štev. se je pripetila neljuba pomota, da se je izpustilo po pomoti Družbo sv. Mohorja radi darovanega venca v zahvali Mrs. Frances Cvenk, kar bodi s tem izražena najlepša zahvala dr ša, kakor tisoč slabih. * * * Kronični * zabavljači moraj zabavljati, sicer niso zdravi. Vzrok. Sodnik: (obtožencu, ki je pogosto stal pred sodiščem) : "... Toda vloma in odpiranja tujih, vrat niste bili še nikoli obtoženi. Kako ste prišli do tega?" Obtoženec: "Moja stara mi nikoli ni dala ključa hišnih vrat, tako sem se navadil odpirati vra ta tudi brez ključa." J.KOSMACH 1804 w. 22nd St. Chicago. la Roiakom se oriporočam Drfi nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ IA. KLTUČAVN1C IN STEKLA. Naiboliše delo. nainižie cene. Prevzamem barvanie hiš zunaj in znotrai. uokladam stenski oaoir. POZOR! Te dni smo prejeli novo zalogo vsakovrstnih knjig iz stare domovine. Kdor si želi kakršnokoli slovensko knjigo, naj piše sv. Mohorja za da-1 ^ .naš c™ik> ki, dohi brez~ ... . , olacno. Pišite t.ikoi ' rovani venec. Obenem se iskre- Knjigarna Edinost no zahvaljuje Mr. Antonu Pez-dirtz iz folieta za obisk in darovani venec. 1849 — West 22nd Street, CHICAGO, ILL. planinski orjaki s- srebrnimi gla vami, kipečimi v jasnomodro zanebje. Okroginkrog so godli neutrudni krikavci svatovsko pesem ganljivo in gladko, brez najmanjše napake. Zdajinzdaj je priletela nervozna čebelica, se zibala po cvetlicah, odbrnela. Priplul je zaljubljen metulj, se lovil v laskavi poetični sapi todintamkaj in odplul s pisanimi jadri dalje po divni krajini .za izgubljeno krasnokrilo ljubico. Ant. Mart. Slomšeka "Zbrani j prepih, delal je morda na mo-Spisi" so zlata vredni. Skof j kreTn itd. prehlad ima, ki ga nad-Slomšek si je s temi spisi spiel leguje in muči. Pa tudi druge nesmrtni venec na polju sloven-! bolezni ljudi vedno nadleguje-ske književnosti. V teh spisih je jG Glejte, ta knjiga "Domači vsaka beseda resen očetovski zdravnik", ki jo je spisal msgr. nauk. s katerim svari in uči svoj Kneipp vsebuje vse polno na-Ijubljeni slovenski narod. Pred svetov, kako se zdraviti doma z s^n svan,^obr^|priporoca. domačimi zdravili, s zelišči, ko- peljami itd. Mesto da včasih potrošite veliko denarja za kake I? 8. • ' V PRVEM RAZREDU. Dočim so telebanovski modrijani tako strupeno obreko-vali, natolcevali, obsojali razuzdanega uskoka in mu iz dna srca želeli vse najslabše ne le v Ljubljani, ampak tudi povsod drugod na tem in onem svetu, jo je Matajev Matija radostno mahal proti daljni Radovljici. Premleval je kar mu je bil doma razlagal mnogovedni berač o železnici, o čudovitem stroju, ki kuha sam sebi tako moč, da vleče brez priprege celo vrsto težko naloženih voz čez hribe in ravnine za sabo. Prišel je v dolino; v marsikaterem selu je vprašal, če je Radovljica že kaj blizu, toda povsod so mu kazali še daleč tja onkraj gora. Moral je zopet navkreber. Da ga ne bi žulili velenerodni škornji, jih je izul in obesil na svoj preljubi dežnik zraven cule. Dolgo je korakal zdaj skozi gozd, zdaj mimo cvetličnatih livad. Po ozki stezi je dospel na divjo samoto. Tuintam so stale med ruševjem pritlikave jelše, jerebike in smreke, nalomljene od silovitih viharjev. Med zelenjem so se zibali modri košutnik, rdečkasta lepnica, ametistna zaspanka. Nad globokim prepadom se je veličastno vozil temnorjav planinski orel, krožil z razpetimi dolgimi perutnicami in krmaril s širokim belim repom ter odplul proti jugu, koder so se solnčili sosedni gorski ve- KAKŠNA PRAVILA IMA VAŠE DRUŠTVO? Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? » Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, tedaj pišite nam po ceno. NAŠA TISKARNA ROJAKI V FOREST CITY IN OKOUCI Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Priporočamo se za obilen obisk. BENJ. BICHHOLZU Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str. Forest City, Pa. izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, DL nje zajema polno kupo očetov-slyh naukov, ki vabijo in vodijo bravca h samemu dobremu in koristnemu življenje in po smrti. V prvem delu svojih spisov razpravlja prevz. pisatelj v šolsko od go jo in vzgojo. V drugem delu se bavi s šaljivo vsebino prirejeno za mladino. V tretjem delu je zbrano podučilo berilo, o katerem bi se lahko reklo da je samo zlato zrnje. V drugem oddelku razpravlja o narodni politiki in o narodnem gospodarstvu. V tretjem oddelku je zbrano raznotero podučno berilo. Knjiga obsega 428 strani in stane $1.25. Naročite jo od Knjigarne "Edinosti", ki jo ima v svoji zalogi. -o- "Nasveti za hišo in dom" je knjiga, ki je za vsak slovenski dom velike važnosti, in brez katere bi nobena slovenska gospodinja in noben slovenski gospodar ne smel biti. Knjiga razpravlja o vseh panogah človeškega življenja. Gospodarju je ta knjiga najboljši svetovalec pri gospodarstvu. Zlasti farmarji bi ne smeli biti brez nje. — Gospodinji podaja številne nasvete, kako voditi gospodinjstvo in v njej se najdejo tudi vsi drugi važni nasveti, ki jih. gospodinje čestokrat potrebujejo, a jih ne morejo dobiti nikjer. Spoh gospodinja najde v tej knjigi vse, ki ji je potrebno v kuhinji, pri pranju, pri vzgoji otrok itd. Dalje knjiga nudi razne nasvete proti raznim boleznim, kako jih zdraviti in podaja zato navadna domača zdravila. Ljudem, ki so podvrženi raznim boleznim bo ta knjiga kot nalašč dobrodošla. Knjiga obsega 410 strani in stane s poštnino 8oc. Naročite jo od Knjigarne Edinosti, ki jo ima v svoji zalogi -o— "Domači Zdravnik" po naukih in izkušnjah msgr. S. Kneipa, je knjiga, brez katere je malo slovenskih hiš. Kdo izmed delavcev se ni nalezel bolezni po tovarnah, premogokopih in drugih krajih, kjer je človek nastavljen vednemu prehladu itd. Ta čuti bolezni, se vi ozdravite z domačimi zdravili, ki jih Vam svetuje ta Knaippova knjiga. Knjigarna Edinost jih je dobila pravkar nekaj v svojo zalogo. Knjiga vsebuje nad 250 strani koristnih nasvetov in naukov proti vsem boleznim. Knjiga stane pri nas samo 75c. s poštnino, dočim jih prodajajo po enih krajih po $1.25. Pišite po njo. ker knjiga je velike važnosti za vsaki dom. -o- "Slovenska Kuharica" je knjiga, brez katere bi ne smela biti nobena slovenska gospodinja. A-ko mislite, da ste popolna kuharica se motite. Morda znate kuhati pa neznate kako se pripravlja razne jedila v konzerve itd. Ta knjiga vas nauči obenem kako varčevati, da z malimi troški živite bolje, kakor oni, ki veliko potrošijo za hrano pa zraven ne iedo tako dobrih jedil kot tisti, ki črpajo informacije iz te knjige. Vsaki poklic zahteva svojega mojsterstva. In gospodinja, ki ima v svoji kuhinji to knjigo, se o nji lahko reče. da je mojstrska kuharica. Knjiga vsebuje 670 strani jako važnih nasvetov in poduka za vsako kuharico. I-ma blizu sto slik, kjer ilustruira in kaže, kako je treba pripraviti gotove stvari, jestvine, konzerve, itd. V zalogi jih ima le še nekaj. Pripomniti mofamo. da to knjigo po enih krajih prodajaj* po $7.00 Pri nas jo dobite ravno isto za samo $4.00. Pišite njo dokler jo je še kaj v zalojfi. -o. "Kako si ohranimo ljube zdravje** je krasna knjiga, ki )• ie izdala Mohorjeva družba v Prevaljah. Ta knjiga je pa spisana po znamenitem zdravniškem izvedencu dr. Herman Ve-denik, kjer podaja razne inštruk-cije, kako si človek ohrani ljub? zdravje. Vsaka hiša bi jo morala imeti med svojimi knjigami* ker je koristna knjiga in zelo poduč-na za vse kroge. Knjiga vsebuje 285 strani in stane samo 25c. V zalogo smo jo prav sedaj prejeli le v omejenem številu. Rojakom priporočamo, da si knjigo naroče predno ne poide zaloga. Vse te knjige se dobe od Knjigarne Edinost, 1849 West 2 trganje po udih, v tem in onem kraju svojega telesa. Dobi! ga jel street, Chicago, lit