TEDNIK LETO LIH, št. 6 PTUJ, 10. FEBRUAR 2000 CENA 130 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Mkar vem zan/o, imofo dnevi medre oii Ponedeljek, 14. februar, je dan, ko je beseda številka ena LJU- BEZEN. Valentinovo je praznik vseh nas. Občutena, doživeta, pogosto opevana, pa tudi prekleta je ljubezen, del življenja slehernega. Navdih slovenskih pesnikov: "Ti si kriva, ljubezniva deklica neusmiljena! Ti me raniš, ti mi braniš, da ne morem spat doma." (F. Prešeren) Za nekatere, nesrečno zaljubljene, je brezno, zvrhano teme, v katerega enostavno padeš in v njem tičiš slep in gluhonem; ko se zaveš, pa je že prepozno. Zatorej, če se zaljubite na prvi pogled, jo dobro poglejte še enkrat - pa kljub temu ne bo pomagalo: "Troje vžigalic sem drugo za drugo ponoči prižgal prvo da bi dobro videl tvoj obraz drugo da bi videl tvoje oči tretjo da bi videl tvoja usta in potlej trda tema da bi se spomnil vsega ko sem te objel." (Jacques Prevert) Ljubezen, začetek dobrega in zla, sladka grenkoba, ki se sestoji iz štirih reči: vzdihov, ihtenja, želje po smrti in kupa laži. Pa kljub temu, če se vas ta neozdravljiva bolezen loti, ne čakajte pre- dolgo, kajti pravijo, da ljubezni in čebule ni dobro dolgo mencati. Za ljubezen pa velja tako kot za jajca, da se uživajo, dokler so sveža. Torej pogumno naprej, kajti: "Ko je Bog zalotil Adama in Evo jima je dejal Lepo prosim nadaljujta zaradi mene si ne delajta skrbi Obnašajta se ko da me ni" (J. Prevert) Ljubezen je slepa, zato se zaljubljenci radi otipavajo. Na žalost pa statistika pravi, da se zaradi ljubezni več ljudi hči kot poroči. Včasih je pa le dobro, da zadrga kot meja med ljubeznijo in sek- som ostane zaprta. Kljub mnenju Angležev, da je v ljubezni in vo- jni vse dovoljeno, naj ne bo užitek zaradi ljubezni, ki traja le tre- nutek, povod za žalost, ki lahko traja vse življenje. Naj bo spoštovanje do sočloveka, staršev, otrok, moža, žene ali ljubljene osebe vodilo, ko spre- , . . jemate odločitve, katerih povod \\ A( -i- " J je ljubezen in prinašajo koreni- \ V^^^ ^ * /AA te življenjske spremembe. \ Rožice za Valentine ... Foto: Jože Bračič^l PTUJ / v BOLNIŠNICI NEZADOVOLJNI Z ODNOSOM MESTNIH OBLASTI Ingttorantski odnos do bolnišniinih prosramov v ptujski bolnišnici ugotavljajo, da so v primerjavi z drugimi zavodi v mestni občini Ptuj v podrejenem položaju. Da je tako, potrjujejo številne odločitve mestnih oblasti, o katerih veliko pišejo tudi časopisi. Pri tem imajo v mislih sredstva, ki jih mestna občina namenja novogradnji ptujske gimnazije, čeprav bi morala za srednje šolstvo poskrbeti država, sporazum z mi- noritskim samostanom, ki vsebuje denarne in druge obveznosti tega okolja in jih bo potrebno poravnati s srestvi proračuna, in podobno. Na drugi strani pa, ko gre za projekte ptujske bol- nišnice, ki jih ta načrtuje in izvaja za potrebe občanov s tega območja, denarja oziroma podpore ni, ker je pač bolnišnica pod drugim lastništvom oziroma ustanoviteljstvom. Znano je, da se v ptujski bol- nišnici že nekaj časa pripravljajo na ureditev podpritličja porodne- ga oddelka za potrebe hemodia- lize. Investicija je ocenjena na ok- rog 2,8 milijona nemških mark, za katero pa finančno konstrukcijo šele zaokrožujejo. Del sredstev so pričakovali tudi od mestne občine Ptuj, vendar je mestni svet njiho- vo vlogo zavrnil, ker proračun mestne občine za te namene nima predvidenih sredstev. Ker pa je lastnik porodnišnice, ki je bila zgrajena s sredstvi samopris- pevka, mestna občina Ptuj, država v projektu noče sodelovati. Vsa prizadevanja bolnišnice, da bi ob- jekt prenesli na državo, so bila doslej zaman. Kljub takemu mačehovskemu odnosu v mestni občini Ptuj pričakujejo, da bodo v postopku prenosa lastninske pravice zemljišče, na katerem stoji zdravstveni dom Ptuj in katerega pravico uporabe ima Splošna bol- nišnica Ptuj, brez vsakega nado- mestila oziroma odškodnine pre- nesli na Zdravstveni dom. Pri tem v bolnišnici Ptuj želijo mestno občino spomniti na nekatera dejstva, in sicer da je v preteklosti bivša občina Ptuj od bolnišnice pridobila brezplačno okrog osem hektarov zemljišča, na katerem danes stojijo stanovanjski bloki Rimske ploščadi, Kraigherjeve ulice, vrtec. Dom upokojencev in parkirišča pri zdravstvenem domu. Ne glede na dejstvo, da je ustanoviteljica bolnišnice država, bi se v mestni občini Ptuj, tako so prepričani v bolnišnici, morali za- vedati, da se v njej zdravijo in iščejo zdravstvene storitve njeni občani in da bi se morala aktivno vključevali v njeno razvojno vizi- jo. Pričakujejo torej, da jih bo mestna občina končno le pričela drugače obravnavati, ena- kovredno kot druge subjekte tega okolja. Hkrati pa predlagajo, da so pripravljeni izpeljati postopek prenosa lastninske pravice za zemljišče, na katerem stoji Zdravstveni dom Ptuj, če se bodo sredstva nadomestila uporabila za ureditev hemodialize v podprit- ličju nove porodnišnice. Tokrat, tako zatrjujejo, ne bodo popustili, brez pričakovanega dogovora tudi prenosa ne bo. Poteza je sedaj na mestni občini Ptuj, bolnišnica je o tej problema- tiki seznanila tudi ministra za zdravstvo Marjana Jereba, držav- nega sekretarja prim. dr. Janeza Zajca in državnega podsekretarja prim. dr. Jožeta Arzenška. Osnov- na dejstva poznajo tudi ptujski mestni svetniki, ki naj bi končno le pričeli sprejemati odločitve tudi v korist sekundarnega zdravstve- nega varstva v mestni občini Ptuj. MG TENIS/TENIS Ajda - državna pnrakinia do 18 let! Po osvojitvi naslova dvoranske državne prva- kinje do 16 let v dvojicah je članica TK Ptuj Ajda Brumen postala državna prvakinja do 18 let med posameznicami. TK Branik Maribor je pretekli konec tedna or- ganiziral dvoransko državno prvenstvo do 18 let v kategorijah posamezno in dvojice. Z izjemnimi igrami se je odlikovala še ne 16-letna Ajda Bru- men, ki je z aktivno in raznovrstno igro preseneti- la izkušenejše in starejše nasprotnice ter osvojila prvenstvo, kljub temu da ni bila med postavljeni- mi nosilkami. V več kot 70-ietni zgodovini TK Ptuj je to prvi naslov državnega prvaka v kategori- jo posamezno. Po zmagi v 1. krogu proti 4. nosilki Hani Debe- vec (HIT LJ) s 7:5, 7:5, je Ajda premagala Tino Klemene (TK Kranj), Nino Knaus (TC Bombač LJ) in v polfinalu Nino Joskovič (TK Galea). V fi- nalu je po igri, polni preobratov, v podaljšani igri tretjega, odločilnega seta premagala Mojco Mileta (TK Branik MB) z rezultatom 6:3, 2:6 in 7:6 ter postala dvoranska državna prvakinja do 18 let za leto 2000. Tudi v igrah dvojic je Ajda nastopila uspešno. S partnerko Sandro Volk (TK Nova Go- rica) sta v četnfinalu premagali Nino Knaus in Anjo Prislan (TC Bombač LJ), v polfinalu pa sta izgubili s kasnejšima prvakinjama Hano Debevec in Kim Kambič (HIT in' Konex LJ). Z izjemnimi rezultati na dvoranskih državnih prvenstvih do 16 in 18 let in dvema naslovoma državne prvakinje si je Ajda zagotovila mesto v reprezentanci Slovenije na Evropskem prvenstvu do 16 let (Winter cup), ki bo konec februarja na Norveškem. Na prvenstvu sta uspešno nastopila še dva tek- movalca TK Ptuj. Po zmagah v kvalifikacijah in 1. kolu sta se v 2. kolo glavnega turnirja uvrstila Tjaša Kovač in Aleš Adamčič. Najmlajši tekmovalci TK Ptuj so sočasno nasto- pili na OP Domžal do 14 let. Toni Hazdovac se je v kategoriji dečkov uvrstil v polfinale turnirja. TK 2 četrtek, 10. februar 2000 - TEDNIK OD TOD f M Mili PTUJ / NEODVISNI SINDIKATI SLOVENIJE SO ZASKRBUENI Evropa - novo hlapievstvo? v Neodvisnih sindikatih Slovenije budno spremljajo in sproti reagirajo na vse pomembnejše dogodke na slovenski notranje- politični sceni. Kot je povedal njihov predsednik Rastko Plohi, jih trenutno najbolj skrbi dejstvo, da so zastala poga- janja o vsebini zakona o delovnih razmerjih. Delodajalska stran je namreč spet prepričana, da so sindikalne zahteve pre- velike, neizvedljive v naši praksi in da niso v skladu z evrop- skimi smernicami. Zato je stopilo skupaj pet največjih sloven- skih sindikatov, se poenotilo v stališčih in sestavilo skupno sporočilo za javnost. Zveza svobodnih sindikatov, Konfederacija sindikatov PER- GAM, Konfederacija sindikatov 90, Konfederacija novih sindika- tov Neodvisnost in Neodvisni sindikati Slovenije ugotavljajo, da so delodajalci na pobudo Go- spodarske zbornice Slovenije na zadnji seji pogajanja o predlogu zakona o delovnih razmerjih pre- kinili z utemeljitvijo, da naj ne bi imeli mandata za nadaljevanje usklajevanja o, po njihovem mnenju, previsokih zahtevah sin- dikalne strani. Po njihovem mnenju bi morala sindikalna stran žrtvovati naj- manj pravico do plačanega odmo- ra med delom (za čas malice), do dodatkov in regresa v dosedan- jem obsegu in predvsem pristati na lahkotnejši način odpuščanja delavcev. Usklajene sindikalne zveze so odločno odgovorile, da na to ne pristajajo in da vztrajajo pri pravici, da se o vsem pogajajo s socialnimi partnerji. Vsi omen- jeni sindikati enotno vztrajajo pri ohranjanju dosedanjih pravic delavcev, ki jih delodajalci že se- daj grobo kršijo. Sicer pa Neodvisni sindikati po besedah predsednika Rastka Plohla še naprej vztrajajo pri svo- ji šestletni borbi za priznanje vojaščine v delovno dobo. Njiho- va pobuda je v zmanjšanem obse- gu sicer delno sprejeta. O tem pričata dve dejstvi: prvo, da je od- kup let sedaj uzakonjen, pri čemer lahko vojaščino tisti, ki so jo služili, legitimno odkupijo. Po novem pokojninskem zakonu pa se vojaščina prizna v delovno dobo kot dodatna doba, kar je ugodno za tiste, ki so brez zapos- litve in ki so dopolnili 58 starosti, saj jim to omogoča upokojitev, tudi če nimajo 40 let delovne dobe. To pobudo so NSS poma- gali uresničiti v ZLSD. Predsednik NSS Rastko Plohi pa nas je opozoril, da se zadnje čase vse več delavcev obrača nanj in toži po starih dobrih "socialis- tičnih časih". Vse več jih je nam- reč, ki so ostali brez zaposlitve, veliko jih je, ki se bojijo, da bodo službo izgubili, ki jih močno skrbi, kako bodo preživeli sebe in svojo družino. In pri teh raz- mišljanjih jim lahko pritrdimo, da so bili socialistični časi za de- lavce skoraj idealni. A iz ene skrajnosti smo se utopili v drugi. Sicer pa kapitalizem, ki se uvel- javlja v Sloveniji, in slepo podre- janje zahtevam Evrope po mnen- ju Plohla ni tisto, za kar smo se ob osamostvojitvi zavzemali; mar to ne pomeni novega hlapčevstva Evropi? Plohi je opozoril tudi na števil- ne negativne pojave, ki prese- nečajo vso Evropo in napredni svet: na pojave nacizma in fašizma v Nemčiji, na finančne škandale in vztrajno zmajnševan- je pravic delavcev. Zato se upra- vičeno sprašujejo, ali je Evropa res tisti ideal, kateremu se je naša politika pripravljena brezpogoj- no podrediti. Plohla zelo prese- neča in obenem skrbi tudi samoi- zolacijska politika Slovenije, saj z njo rušimo vse mostove, ki so bili zgrajeni v minulem obdobju. -OM ORMOŽ / 1 7. SEJA OBČINSKEGA SVETA V kratkem gradnja gimnaziie Tudi tokratna seja ima obsežen dnevni red s trinajstimi točkami. Svetniki bodo razpravljali o predlogu odloka o sim- bolih občine Ormož, v katerem je opredeljeno, kakšni bodo v bodoče grb, zastava in županska veriga občine Ormož. Izrednega pomena za zagotav- ljanje obstoječe oskrbe z vodo in zagotovitve zdrave pitne vode bodočim rodovom bo sprejetje odloka za določitev vodovarstve- nega območja in ukrepov za zava- rovanje zajetij za pitno vodo vo- darne Ormož. V vodovodnem za- jetju Mihovci bodo v bodoče vel- jali posebni varstveni ukrepi, s sprejetjem odloka pa bodo uvede- na tudi izplačila povračil izpada dohodka v primeru, da je lastnik z ukrepi tega odloka omejen v iz- koriščanju kmetijskega in gozdnega zamljišča. Svetniki bodo obravnavali tudi osnutek odloka o prenosu izva- janja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč na krajevne skupnosti, ki določa, da lahko le-te tovrstno dejavnost opravljajo same, posamezna dela pa lahko z javnim razpisom pove- rijo usposobljenim pravnim ali fizičnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje. Tudi predlagani osnutek odloka o prenosu izvajanja redne- ga vzdrževanja javnih poti na KS določa, da lahko te za posamezna dela z javnim razpisom izberejo usposobljenega izvajalca. Ce se bodo svetniki strinjali, bo v bodoče ormoški vrtec v pov- prečju za 8,7 % dražji, kajti dose- danje cene ne zadoščajo več za pokritje plač in materialnih stroškov. Ormoški Zavod za in- formiranje bo dobil novo direkto- rico in glavno urednico, če bodo svetniki soglašali. Predlagana je Lil)ana Vogrinec. Obravnavali bodo tudi poročilo o izidu glaso- vanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka v treh KS. Imenovali bodo namestnika člana volilne komisije občine Ormož in člana odbora za pre- moženje, finance in gospodarske zadeve. Svetniki bodo obravnavali tudi premoženj sko-pravne zadeve in potrdili dva sklepa: o nakupu zemljišča ter o sklenitvi pogodbe o sofinanciranju izgradnje gim- nazije. Gradnja nove gimnazije se bo torej v kratkem začela. MaidaFndl ZG. LESKOVEC / LESKA VMERCATORJU Menaiorjeve ugodnasti Povezovanje trgovine v velike poslovne sisteme je zajelo tudi majhne trgovce. Tako se je lastnica trgovine Leska v Zgornjem Leskovcu Ana Zavec odločila za povezavo z Mercatorjem SVS, d.d. Svojo trgovsko dejavnost nadaljuje v tako imenovani franšizing prodajalni na isti lokaciji kot doslej. Prodajalno Leska v Zg. Leskov- cu sta zakonca Zavec ustanovila pred osmimi leti. Tudi po vstopu v sistem Mercator je ostalo osnovno ime prodajalne, nespre- menjeno je tudi lastništvo, le na zunaj in seveda po vsebini po- nudbe je razvidno, da prodajalna tesno sodeluje z Mercatorjem. Kot je povedala lastnica Ana Za- vec, je ponudba v stari in obenem novi prodajalni Mercator Leska ostala podobna prejšnji, le da je največji dobavitelj blaga Merca- tor SVS Ptuj in da je izbira blaga bogatejša. Kupcem so na voljo tudi vse ugodnosti, ki jih nudijo Mercatorjeve trgovine po Slove- niji, torej popusti, prodajne akci- je, plačevanje z Mercatorjevo kar- tico in podobno. Prodajalna v Le- skovcu je tretja firanšizing proda- jalna v sistemu Mercator SVS. JB Franšizing prodajalna Mercator Leska v Zg. Leskovcu ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA / TEDENSKI KOMENTAR Nobenih novih ugodnosti za tujie Slovenski trg kapitala je v preteklem tednu zopet doživel kar precejšen) padec. Delnice farmacevts- kih podjetij so se odzvale na informacije iz Banke Slovenije, ki ne napoveduje nobenih novih naložbenih ugodnosti za tujce. Sprva so se širile novice, da bo slovenska denarna oblast omilila nekatere pogoje za naložbe tujcev, vendar pa se je pretekli teden izkazalo, da vsaj za sedaj ne bo tako. To se je najbolj izkazalo predvsem pri Leku, v ka- terem imajo tujci kar precejšen delež. Vrednost Lekove delnice se je tako znižata na 33.000 tolar- jev, kar je v enem tednu pomenilo 4,3 odstotka. Enako je Leku sledila delnica Krke, ki je zanihala navzdol do 27.000 tolarjev, vendar pa odstotek padca ni bil tako pretresljiv. Z zadnjimi transakcija- mi tujih vlagateljev se je jasno pokazalo, da so za- konske omejitve glede pretoka kapitala še kako pomembne pri odločitvah tujih investitorjev o nala- ganju sredstev na različne trge, Negativno razpoloženje v farmaciji se je sprevrg- lo v splošno razprodajo delnic tudi pri drugih po- membnejših delnicah slovenskega trga in se ji ni uspelo izogniti niti do sedaj gonilni sili Mercatorju. Njegova delnica se je znižala s 17.000 tolarjev, ko- likor so že lahko iztržili delničarji, na 16.000 tolar- jev oziroma za 2,3 odstotke. Slovenski borzni in- deks se je tako pretekli teden spopadel s prodaj- nim pritiskom, kar ga je poneslo za 2 odstotka nižje, na 1863 indeksnih točk. K temu padcu sta pripomogli tudi primorski pod- jetji. Luka Koper je izgubila 1,6 odstotka in končala teden pri 3.141 tolarjih. Intereuropi pa se je vrednost znižala za dve desetinki manj, njena vrednost je v petek znašala 2.522 tolarjev. Nega- tivni vrtinec je pometel tudi s pomembnejšimi del- nicami prostega trga. Med njimi je bilo tudi podjet- je Gorenje, za katerega bi po zadnjih ugodnih no- vicah pričakovali ravno obratno. Podjetje se med slovenskimi materinskimi podjetji uvršča po pri- hodku na tretje mesto. Skupino sestavlja 37 pod- jetij doma in v tujini, ki več kot devet desetin proiz- vodnje bele tehnike prodajo na zahtevne tuje trge. Z investicijami več kot 8 milijard tolarjev so poso- dobili in razvili nekatere programe, pričakovane investicije za letošnje leto pa so še nekoliko višje. Prav tako kot investicije v podjetju nameravajo povečati nominalni čisti prihodek za 14 odstotkov, stroške upravne in prodajne režije pa bodo po mnenju vodstva znižali za 5 odstotkov. Gorenje naj bi količinsko povečalo prodajo za 4 odstotke in vrednostno za 8. Kot kažejo podatki, so si v Go- renju zadali širokopotezne načrte, ki bi poteg do- sedanjih rezultatov podjetja in ob normalnemu stanju slovenskega trga morali vplivati na rast tečaja, vendar pa kljub padcu lahko rečemo, da je naložba v delnico Gorenja na dolgi rok vsekakor dobra. V rdečih številkah je pretekli teden končal tudi in- deks pooblaščenih investicijskih družb PiX. Nje- gova vrednost se je znižala za 1,2 odstotka, teden pa je končala malenkost višje od 1.500 točk. Pa- dec na trgu PiD-ov ni izbiral med delnicami, saj so padli tako polni kot tudi polprazni in prazni PID-i. Izmed pooblaščenih investicijskih družb, ki imajo svoje premoženje že v celoti zamenjeno za realno premoženje, je najbolj zdrsnila Zlata moneta 1. Njena vrednost se je znižala za dobra dva odstot- ka. Dobro se je padanju izmed pomembnejših pooblaščenih investicijskih družb upirala le Nacio- nalna finančna družba 1, katere vrednost se v pre- teklem tednu ni spremenila in še vedno znaša 85,4 tolarja za delnico. Prihodnje gibanje tečajev delnic bo po vsej ver- jetnosti še naprej zaznamovano z razprodajami farmacevtskih delnic s strani tujcev, kar bo nega- tivno vplivalo tudi na preostali trg kapitala. Pri- hodnjemu gibanju tečajev delnic ni naklonjena tudi napoved o višanju obrestnih mer, ki bi lahko povzročila prelivanje denarja s kapitalskega na denarni trg in s tem manjše zanimanje za naložbe v delnice. Malo bolj optimistično prihodnost pa lahko pripišemo pooblaščenim investicijskim družbam, saj se bo v tem mesecu začela zapolnje- vati privatizacijska vrzel. Pooblaščene investicij- ske družbe bodo za svoje še nezamenjane certifi- kate pridobile realno premoženje, ki ima v očeh in- vestitorjev bistveno višjo vrednost. Na tej osnovi bodo polprazni in prazni PID-i morali pridobiti na svoji vrednosti, njihovi tečaji pa se bodo pri- bliževali cenam polnih pooblaščenih investicijskih družb. Matjaž Bernik, llirikaBPH,d.d. PTUJ / OBISKALI SMO PODJETJE TEVE j S kvaliteto in širMmJdio-^ rom do novili partnerjeu Firma TEVE je pričela poslovati leta 1991. Začeli so z majhno špecerijsko trgovino v Orešju, a so jo v lanskem letu zaradi vedno hujše konkurence na tem področju zaprli. Ves čas pa so se tudi ukvarjali s prodajo ležajev, galovih verig, jermenov, te- snil, vijakov in podobnih izdelkov, ki so potrebni za pogon. "Radi rečemo, da pri nas dobijo stranke vse, kar vrti, poganja stroje," poudarja direktor in lastnik firme TEVE Emil Mla- kar. TEVE je distribucijska firma švedskega podjetja SKF, ki ima podjetja in proizvodnjo po celem svetu. To je najmočnejša in naj- kvalitetnejša firma za izdelavo ležajev. "Začetek sodelovanja s SKF ni bil lahak, prodaja je bila majhna, saj smo prodali le po ne- kaj ležajev. Šele pred tremi leti smo sodelovanje uspeli razširiti, trenutno za firmo SKF v Sloveni- ji delajo štirje distributerji, ki si delimo prodajna območja. Firma TEVE si je kot prva v tej panogi v Sloveniji pridobila certifikat ISO 9002, kot prva pa tudi v ptujski občini. Pred nami sta ga sicer pri- dobila Talum in Tovarna vzmeti Ptuj, vendar gre za podjetji v dru- gih občinah." Podjetje TEVE ima dvanajst redno zaposlenih. Ker so bili že od vsega začetka poslovanja na- jemniki, so si vedno želeli prido- biti oziroma urediti lastne pros- tore. Z načrtovanimi odkupi niso uspeli, zato so se odločili za novo- gradnjo. Odločitev o gradnji je padla lansko leto, od nakupa do selitve v novi objekt je preteklo pet mesecev. Načrtujejo povečanje prodaje ležajev, drugi program so galove verige, ki jih uvažajo iz Češke in za katere so največji prodajalec v Sloveniji. Povečanje števila kupcev in kva- liteta storitev sta osrednja cilja podjetja v letu 2000. Objekt so zgradili za daljši čas, v tem času zasedajo le polovico razpoložlji- vih poslovnih prostorov. V začetku so sicer razmišljali, da bi del prostorov oddali v najem, po dobrem premisleku pa so ugoto- vili, da imajo dovolj znanja in izkušenj, da zapolnijo tudi drugi del. To bo mogoče z glavnim in tudi s spremljajočim programom. Del tega bodo lahko uresničili le- tos, drugi del prihodnje leto, tako da bodo poslovnim partnerjem lahko ponudili celovit asortiman "pogona". Biti podjetnik je po Mlakarje- vem včasih hudo, včasih lepo. "Ne znam si več predstavljati, da bi še lahko delal v nekem drugem podjetju. Moj delavnik se prične okrog osme ure zjutraj in konča ob polnoči in še pozneje. K temu pa gre vse dobro in slabo." Firmi TEVE je pri postavitvi novega poslovnega objekta z raz- vojnimi sredstvi (s kreditom pod ugodnejšimi pogoji) pomagala tudi mestna občina Ptuj. MG Emil Mlakar, direktor in last- nik firme TEVE, d.o.o., Ptuj Nov poslovni objekt podjetja TEVE ob Dornavski cesti 7/a v Ptuju. Fotografiji: Črtomir Goznik TOnilK je naslednik Rajskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ruj. Direktor.' Franc Lačen. Uredništvo. Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kle- menčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vod- ja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tetinični ured- nik). Propaganda.- Oliver Težak, •ff 041-669-509. Naslov.- RADIO-TEDNIK, p.p. 95, RaJčeva 6, 2250 Ptuj; v (062) 749-34-10, 749-34-15, 749-34-37; faks (062) 749-34-35. Celoletna naročnina 6.760 tolarjev, za tujino 13.520 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: MA-TISK, Maribor Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: wvm. radio-tednik. si. E-pošta: nabiralnik,-i radio-tednik.si tedni k,< amis.net TEDNIK - Četrtek, 10. februar 2000 3 POROČAMO, KOMCNTIRAMO Izvedeli smo CERTIFIKAT KAKOVOSTI ZA SAVO GUMO VSavi v Kranju je bila 2. februarja slovesnost ob izročitvi certifika- tov ISO 9001 petim proizvodnim programom. S tem se je končalo certificiranje Save po zahtevah) standardov ISO 9001. Sava Guma iz Ptuja pa je prejela certifikata kakovosti VDA 6.1 za dobavi- telje avtomobilske industrije. Certifikate je izročil predsednik Gospo- darske zbornice Slovenije Jožko Čuk, slovesnosti ob izročitvi sta se udeležila tudi župana mestne občine Kranj Mohor Bogataj in mestne občine Ptuj Miroslav Luci. Certifikat kakovosti ISO 9001 je prejelo šest Sovinih programov: Print, Tehnični in kemični izdelki, EKO, Me- dical in prevleke valjev. Gre za vrhunske programe, v katere je bilo vloženo veliko raziskovanja in razvoja. Savo je od 2. februarja letos v celoti urejena po standardih kakovosti in tako še bolj pripravljena na neizprosen boj s svetovno konkurenco. SEMINAR ZA ODMERO DAVKOV Območna obrtna zbornica Ptuj organizira za svoje člane seminar o napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti. Ta bo 14. februarja od 16. do 20. ure v Gasilskem domu Ptuj. Stroške bo plačala Območna obrtna zbornica Ptuj. KLUB OBZORJE V TEM MESECU Vklubu Obzorje na Potrčevi cesti bo tudi v tem mesecu potekalo bogata dejavnost, zlasti še v ustvarjalnih delavnicah. Udeleženci bodo spoznavali zdravilna zelišča, slikali na porcelan in keramiko, iz- delovali pustne aranžmaje in maske ter klekljali. Za ljubitelje fotogra- firanja bo zanimiva fotografska delavnica pod naslovom Spoznavan- je osnov fotografije, ki jo bo vodil mojster fotografije Stojan Kerbler. Pričela se bo 15. februarja. Med zimskimi počitnicami pa bodo orga- nizirali za osnovnošolsko mladino enotedenske počitniške delavnice. V klubu Obzorje pa ponujajo tudi možnost ustvarjanja iz gline. ODPRTI TEIEFON V PTUJSKI BOLNIŠNICI Vptujski bolnišnici bodo s pn/im ponedeljkom v marcu med dvanajsto in trinajsto uro uvedli odprti telefon. Na številki 787- 0990 bodo sprejemali kakršnakoli vprašanja o njenem delu, dobro- došle bodo tudi vse pohvale in pritožbe. PREGLEDI MINERALNE GOSTOTE KOSTI Zaparatom za merjenje mineralne gostote kosti, ki so ga kupili z donatorskimi sredstvi Toluma, so v ptujski bolnišnici brezplačno pregledali 500 žensk. Od prvega januarja letos pa je za pregled potrebno plačati 3000 tolarjev, kar je veliko manj kot v drugih zdravstvenih ustanovah. Za preglede, ki jih izvajajo vsak dan v tednu se je potrebno predhodno naročiti na oddelku za ultrazvok rent- genskega oddelka. TEČAJ SPROSTITVENE TELOVADBE Nocoj ob 18. uri se bo v prostorih Judo centra v športni dvorani Mladiko v Ptuju pričel tečaj sprostitvene telovadbe, ki ga bo vo- dila bivšo miss Slovenije Alenka Vindiš. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV ■%# _ Četrtek: V filmskem kotičku, ki bo na programu ob 21. uri, si bomo lahko ogledali film z naslovom "Bela svetloba". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V tokratni informativni od- daji bodo v sliki in besedi predstavljeni dogodki ob kulturnem prazniku v mestni občini Ptuj s podelitvijo oljenk, modernizacija pre- delave perutninskega mesa in pričetek obnove klavnice v Perutnini Ptuj, odprtje retrospektivne razstave Franceta Miheličo, pet desetletij delovanja Rokometnega kluba Ptuj, dnevi odprtih vrat v Šolskem centru Ptuj - no poklicni in tehniški elektro šoli in nekateri drugi do- godki. Na račun bodo prišli tudi ljubitelji moto športa in nasvetov za zdravo življenje. Priaravila: MG Izvedeli smo GOVORI SE ... DA šolniki napovedujejo snuj k iz povsem vzgojnega razlo- ga: mlade je potrebno podučiti, kako naj se (kot bodoči aktivni prebivalci Slovenije) bodejo z državno blagajno. ... DA radio in Tednik danes slavita 24-letnico "poroke". Do srebrnega jubileja se utegneta oba še enkrat ženiti, saj imata bogatega in obenem prepovedanega snubca. ... DA se je nadzorni svet ptujskega GIZ-a sestal v imenu predsednika (po njegovem sklicu) si'oj račun (brez njega). ... DA je bil 8. februar pri- ložnost, da bi prepirljivim poslan- cem na kulturen način recitirali tisto: "Kaj pa je vas treba bilo ..." ... DA bi politiki največ naredili za kulturo slovenskega naroda, če bi bili vsaj na kulturni praznik povsem tiho. ... DA ima Valentin ključ do ko- renin in prek cvetličarjev in trgo- vcev zadnji čas tudi do denarnic. ... DA pristojen državni urad pripravlja projekt z naslovom "Va- lentinovo od simbolike do konkret- nosti". Po domače bi to pomenilo: "od besed k dejanjem ali od rožic in lepih besed k postelji". Država namreč potrebuje nove davkop- lačevalce. DA 50 južni sosedje pravzaprav zelo srečen narod. Vedo, zakaj in predvsem kako vo- lijo. ... DA je politična prepirljivost nalezljiva, saj je sončna stran Alp, kot kaže, okužila celo severne sose- de. OD TOD IN TAM VELIKA HmUA % Seja sveta K5 9. redna seja sveta krajevne skupnosti Velika Nedelja se bo pričela v petek, 11. februarja, ob 17. uri v sejni sobi krajevne skupnosti. Člani sveta bodo potrjevali finančni načrt ter program dejavnosti za leto 2000. Obravnavali bodo tudi dva odloka: o prenosu izvajanja pokopa- liške in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališča in odlok o pre- nosu izvajanja rednega vzdrževanja javnih poti. Vsekakor bodo zanimive teme pogovora tudi krajevni praznik, kako bo z najemnino za grobove v bodoče in kakšne bodo po novem uradne ure v tajništvu krajevne skupnosti. mf ORMOŽ m Seia sveta KS 10. redna seja sveta krajevne skupnosti Ormož bo v petek ob 18. uri v prostorih Doma društev na Ljutomerski cesti. Tudi v Ormožu bodo svetniki sprejemali finančni načrt za letošnje leto ter obravnavali os- nutka dveh odlokov, ki govorita o prenosu izvajanja rednega vzdrževanja javnih poti in prenosu izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč na krajevno skupnost. Vsekakor pa bo zanimiva analiza referenduma za uvedbo samoprispevka. mf DOIENJA VAS PRI ČATEŽU • Četrtošoki spoznavajo naravo Četrošolci vseh treh šol javnega zavoda Destrnik-Trnovska vas-Vito- marci od ponedeljka bivajo v domu Čebelica Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Dolenji vasi pri Čatežu. Vzgojnoizbraževalno delo z otroki po besedah vodje šole v Trnovski vasi Angele Fras te- melji na spoznavanju gozdnih rastlin in plodov, svetlobe in barv, čebelarjenja, orientacije in vremenskih pojavov. Ob večerih so spoznavali zvezdoslovje, utrjevali snov in imeli spoznavne večere, tekmovalni duh pa krepili v več športnih aktivnostih, kot so športno plezanje, pohodništvo in orientacija ter športno lokostrelstvo. Domov se vračajo jutri, v petek, 11. februarja. ak GORNJA RADGONA / LETOS ŠTIRI SEJEMSKE PRIREDITVE 1^ leHš 2000 M mritimkmmn "V leto 2000 zremo sejemski delavci Pomurskega sejma z optimizmom," je povedal direktor Pomurskega sejma, d.d., iz Gornje Radgone Janez Erjavec na tiskovni konferenci, ki so jo v začetku prejšnjega tedna pripravili sredi vinogradov na Janževem Vrhu. Na dobro obiskani konferenci so novinarje seznanili s sejemskim programom v letu 2000 in načrti za prihodnje. Direktorje v poetskem slogu povedal: "Če pogledamo današnji sončen dan, ki nam je namen- jen, lahko gledamo optimistično na sejemska dogajanja v letošnjem letu v Gornji Radgoni!" Pomurski sejem bo letos orga- niziral štiri sejme. Prvi bo 13. mednarodni gradbeni sejem, imenovan MEGRA 2000. Že dos- lej je razprodanih 90 odstotkov razpoložljivih pokritih površin. Da bi zadovoljili razstavljavce, bodo letos zanje prvič postavili montažne razstavne prostore. V juniju bo specializirani 12. mednarodni sejem embalaže, teh- nike pakiranja, skladiščenja in transporta, imenovan INPAK. Tudi priprave na ta sejem že tečejo, zlasti pri ocenjevanju em- balaže, saj na Inpaku podeljujejo slovenski oskar za embalažo. Najbolj znan, z največ razstavljavci in obiskovalci je mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki ga letos organizirajo že 38. in bo potekal od 26. avgusta do 3. septembra. Tudi na to sejemsko prireditev se že pripravljajo, čep- rav je do njega še kar nekaj časa. Čeprav so lani napovedovali, da naj bi bil sejem Sadje vsako drugo leto, so se odločili, da ga pripravi- jo vsako leto. Sejem Sadje bodo v bodoče organizirali tako, da bo eno leto poudarek na strokovnem delu sejma, drugo leta pa na ko- mercialnosti. Letos bo v ospredju strokovnost. Podjetje Pomurski sejem je v preteklem letu doseglo pomem- ben uspeh glede osamosvojitve, saj sedaj delujejo popolnoma sa- mostojno. Kot je povedal direktor Janez Erjavec, bo potrebno zajeti sapo za nova vlaganja, saj so lani veliko sredstev in dela posvetili odkupu objektov in drugega, kar je namenjeno sejemski dejavnosti. Ne bodo pa čakali z ureditvijo za- zidalnih načrtov in pripravo na ureditev in posodobitev infra- strukture. Zanimivo je, da je Po- murski sejem prevzel celotno or- ganizacijo izbire slovenske vinske kraljice, ki jo je doslej izbirala propadla institucija iz Ptuja. Po mnenju direktorja bi bilo škoda zapraviti to za slovenske vino- gradnike pomembno dejavnost. Vinsko kraljico bodo tako še na- prej kronali na vsakoletnem se- jmu Sadje, ki poteka, ko se v sodih mošt spreminja v vino. Ludvik Kramb«rger GRAJENA / SVET PRIMESTNE ČETRTI O PRIPRAVAH NA ZBORE OBČANOV Z odprtimi kartami pri gradnji novega smetišia Na četrtkovi seji primestne četrti Grajena so se v glavnem pogovarjali o tem, kako občane tega območja čim kvalitetne- je seznaniti s potekom raziskav za ureditev novega central- nega odlagališča ostankov odpadkov na tem območju, ki naj bi ga poleg občin na Ptujskem uredili tudi za potrebe dup- leške občine. Lokacija v Krčevini pri Vurberku se je pokaza- la kot tista, ki bi jo bilo med štirimi možnimi najprej vredno raziskati, šele nada^i^je raziskave pa bodo pokazale njeno primernost. V teh dneh naj bi pričeli geo- loške raziskave terena, v soboto pa so montirali meteorološko posta- jo, s pomočjo katere bodo tri me- sece zbirali podatke o temperatur- nih razlikah in smeri vetra. Šele ko bodo opravljene osnovne razis- kave, bodo lahko pričeli aktivnos- ti oziroma dela pri pripravi ide- jnega projekta. Javne razgrnitve planskih in idejnih projektov bodo trajale dvakrat po en mesec, izvedli pa bodo tudi dve javni razpravi, če bo do gradnje prišlo. Kot so poudarili na četrtkovi seji sveta primestne četrti Graje- na, bodo v primeru, če se bo nji- hova lokacija pokazala kot pri- merna, zagotovili maksimalno in- formiranost občanov o vseh zade- vah v zvezi z gradnjo. Občanom bodo tudi predstavili vse prednos- ti, ki jih ta investicija prinaša temu območju. Že sedaj pa ocen- jujejo, da je predvidena gradnja deponije na območju primestne četrti Grajena razvojna priložnost tega območja, pri čemer pa je potrebno v največji meri zaščititi interese in pričakovanja občanov. Svet primestne četrti Grajena je tudi zahteval, da župan mestne občine Ptuj še v tem mesecu skliče delni zbor občanov za območje primestne četrti. Na seji sveta, ki bo 10. februarja, naj bi se o tem podrobneje pogovorili, na to sejo bodo povabili tudi zainteresirano skupino občanov, ki pred drugimi občani tega območja želi vedeti več o predvideni gradnji deponije na območju četrti Grajena, ker kot poudarjajo, ščitijo interese občanov naselij Grajenščak, Čreta, Krčevina in Vurberk pri reševanju aktualne komunalne problematike v urbanih naseljih četrti Grajena v pogajanjih s predstavniki mestne občine Ptuj in primestne četrti Grajena. Man- dat za to so dobili na dveh zborih občanov, in sicer za vprašanja, ki se nanašajo na izgradnjo komu- nalne infrastrukture, javne razsvetljave, organizacijo storitev zimske službe in javnega prevoza ter morebitno odlagališče ostan- kov odpadkov v neposredni bližini naselij območja primestne četrti Grajena. Zainteresirana skupina občanov pa bo, če bo do gradnje prišlo, dobila tudi mesto v projektnem svetu, ki ga bo imeno- val ptujski župan Miroslav Luci. MG 4 četrtek, 10. februar 2000-TEmiK KUITUKA, IZOBKAZeVANJE PTUJ / Z OSREDNJE PROSLAVE OB KULTURNEM PRAZNIKU O kulturi zdai na Ptujskem v Narodnem domu v Ptuju je bila v soboto zvečer osrednja proslava ob letošnjem kulturnem prazniku v mestni občini Ptuj, na kateri so podelili priznanja za dosežke na kulturnem področju: oljenke, priznanja in plakete. Oljenke je ptujski župan Mi- roslav Luci podelil Društvu izobražencev Viktorina Ptujskega, ki si je ob ustanovit- vi leta 1993 zadalo nalogo, da bo organiziralo kulturne in duhov- ne prireditve v Ptuju. V sedmih letih jih je bilo 75, javnost jih pozna pod skupnim imenom Viktorinovi večeri. Marija Hemja Masten je oljenko pre- jela za obsežno strokovno znanstveno delo, ki poleg zgo- dovinskega in arhivarskega znanja zahteva tudi dobro poznavanje tujih jezikov. Doslej je samostojno izdala osem stro- kovnih knjig. Tjaša Mrgole Jukič je oljenko prejela za razis- kovalno delo oziroma izpeljavo projektov na najrazličnejših področjih. Posebej odmevne so razstave, še posebej zadnja. Dekleta in šole, je ocenjena kot edinstven interdisciplinarni projekt, ki je tudi doslej edini te vrste v Sloveniji. Zveza kulturnih društev Ptuj je ob letošnjem kulturnem praz- niku s plaketami nagradila Branko Bezeljak Glazer, tre- nutno direktorico Šentjakobs- kega gledališča v Ljubljani, za vrhunske ustvarjalne dosežke, ki že 25 let aktivno dela na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti, Maksa Feguša iz Kulturnega društva Podlehnik, ki še danes aktivno deluje v pi- halnem orkestru Podlehnik in pevskem sekstetu, in Ano Vršič iz Kulturnega društva Vitomar- ci, ki je že leta 1954 pričela dela- ti na področju kulture. Priznan- ja pa so prejeli Jelko Žumer (moški pevski zbor PGD Hajdoše), Zvonko Bedrač (moški pevski zborr PGD Hajdoše), Milica Verk (mešani pevski zborv DU PDP Svoboda Ptuj), Suzana Vindiš (KD Destrnik), Andrej Zelenik (KD Destrnik), Irena Toš Koren (KUD Vitomarci), Marija Ko- larič (PD Ruda Sever Gorišnica), moški zbor KD Alojz Štrafela Markovci^ Janez Kristovič (KD Alojz Strafela Markovci), Pavel Pečnik (KD Alojz Štrafela Markovci), Mar- tin Ozmec (Komorni moški zbor Ptuj), Ivanka Srpčič (DPD Svoboda Kidričevo), plesna družina GEA DPD Svoboda Ptuj, Zdenka Golub (OŠ Podlehnik), Metka Gumilar (OŠ Podlehnik), Davorin Urih (PD Cirkovce), Franc Korenjak (KPD Cirkulane) in Peter Mli- naric (KD Bukovci). Slavnostna govornica Lidija Majnik, ravnateljica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, je spomnila na trenutne razmere v ptujski kulturi in poudarila, da šele ko bomo spoznali in priznali, da kultura ni zgolj porabnik denar- ja, ampak predvsem generator razvoja in tista, ki lahko najbolj spodbudi spiralo napredka in blagostanja našega mesta, bodo naše odločitve veliko lažje. "Ptuj je preveč poseben, da bi zanj lahko načrtovali nek velik in- dustrijski razvoj. Naša usmeri- tev je lahko turizem, katerega temelj pa je lahko le naša bogata kultura. Od turizma in s tem se- veda tudi od kulture pa se da dobro živeti v veliko panogah gospodarstva in malega gospo- darstva. Želim si, da ne bi toli- kokrat zamudili priložnosti, ki se nam ponujajo kar same od sebe. Ena od teh je bila na pri- mer leto, ki je pravkar minilo ... Naš Prešeren za časa življenja ni bil cenjen in čislan, prej zas- mehovan in odrinjen. Ali res- nično mora nekdo najprej oditi ali umreti, da se začne ceniti njegovo delo? Ali je zgolj slučaj, da v letošnjem letu, ki je razglašeno za leto kulture, ne bomo podelili velike oljenke kot najvišjega priznanja za dosežke na področju kulture? In to prav v mestu, ob katerem pri njegovi omembi najprej pomislimo na njegovo bogato kulturno in še bogatejšo kulturnozgodovinsko dediščino? Upam in želim si, da je to res zgolj slučaj," je v svojem slavnostnem govoru med dru- gim poudarila Lidija Majnik. V kulturnem programu os- rednje ptujske proslave ob letošnjem kulturnem prazniku je nastopil mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti (zboro- vodja Matjaž Šček), vrhunski zbor, ki letno nastopi na okrog tridesetih koncertih doma in v tujini ter se ponaša s številnimi priznanji. MG Lidija Majnik, ravnateljica Knjižnica Ivana Potrč Ptuj, slavno- stna govornica na osrednji slovesnosti ob letošnjem kultur- nem prazniku v mestni občini Ptuj Oljenke za: (od leve) Društvo izbobražencev Viktorina Ptuj- skega - zanj jo je prevzel predsednik Peter Pribožič, za Tjašo Mrgole Jukič in Marijo Hernja Masten. Foto: M. Ozmec TRNOVSKA VAS / OB KULTURNEM PRAZNIKU Odprli likovno razstavo V petek, 4. februarja, so v avli zdravstvenega doma v Trnovski vasi v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli razsta- vo likovnih del Danila Muršca in Stanka Kolednika. V prijet- nem večeru je oba ustvarjalca zbranim predstavil domačin, dipl. zgod. Ivan Lovrenčič, in izpostavil navezanost obeh avtorjev na okolje, iz katerega izhajata, kar se odraža tudi v njunih delih. Danilo Muršec je učitelj li- kovne vzgoje in se ukvarja s sli- karstvom. Slika predvsem v teh- nikah akvarel, pastel, gvaš in akril. Stanko Kolednik se ukvarja s rezbarstvom, je samo- uk in že kot otrok je ob dedku vzljubil rokodelsko dejavnost. V imenu občine, ki je razstavo omogočila in ob tej priložnosti izdala tudi zloženko, v kateri sta predstavljena oba avtorja, je go- voril župan Kari Vurcer, ki je dogodek povezal s slovenskim kulturnim praznikom ter govo- ril o pomenu in vlogi kulture v lokalni skupnosti. Slovesnosti so se zraven domačinov ude- ležili člani društva rezbarjev Slovenije, kipar Ivo Goisniker, slikarka Rozina Šebetič in dru- gi- Dogodek so polepšali domači pevci pod vodstvom Ludvika Krajnca in mladi violinistki Ana Vurcer in Polona Kapun, ki sta s svojim nastopom še po- sebej očarali obiskovalce. Velja omeniti, da sta ob tej priložnosti avtorja podarila nekatera svoja dela občini Trnovska vas. Trnovska vas tako v avli zdravstvenega doma dobiva razstavišče, v katerem bodo v bodoče lahko svoja dela predsta- vili tudi ustvarjalci od drugod, kar je še posebej razveselilo trnovskega zdravnika dr. Fran- ca Šuta. Kot zanimivost doda- jmo, da so nekateri obiskovalci razstavišče poimenovali Galerija čakalnica. Dejstvo, da so obisko- valci ob slikah, kipih, kultur- nem programu, izbranih bese- dah, dobri kapljici in dobrotah, ki so jih pripravile članice društva kmetic Trnovska vas, preživeli lep večer, dokazuje, da so tudi v manjših krajih takšne prireditve dobrodošle in obiska- ne. Razstava bo odprta do 4. mar- ca ob torkih in četrtkih, po do- govoru na sedežu občine pa tudi ob drugih dnevih. Tekst in foto: Zmagoslav Šalamun FILMSKI KOTIČEK Vse in še svet (The World is not Enough) 'Moje ime je Bond, James Bond.' Na koga ob tej izjavi najprej pomislite? Je to Roger IVloore? Ali Sean Connery? IVIorda celo Pierce Brosnan? Ven- dar je verjetnost o slednjem precej majhna, približno taka, kot je verjetnost, da bo naslednji film o Jamesu Bondu resnično dober. Agent 007 (Pierce Brosnan) skuša Electro (So- phie Marceau), prelepo hčerko umorjenega naft- nega mogotca zaščititi pred notoričnim medna- rodnim teroristom. Pomaga mu jedrska stro- kovnjakinja dr. Christmas Jones, s katero se po- data v Kaspijsko morje in Carigrad, kjer se v pos- lednjem dramatičnem prizoru zgodba končno razplete. Le kdo se ob omembi filma o Jamesu Bondu spomni samo igralcev, ki so drznega agenta upo- dabljali, ko pa so toliko zanimivejša Bondova dekleta? Še pomembnejše je seveda, da to niso neke nedostopne avše, vsaj v odnosu do našega agenta ne, saj pod njegovim šarmom padejo kot pokošena trava. Vsekakor se tudi v tem filmu obe- ta nekaj zanimivih prizorov. Seveda ob misli na najboljšega britanskega agen- ta ne moremo mimo akcije in nevarnih prizorov. In verjemite, zanje tudi v najnovejšem filmu ne boste prikrajšani. Nekateri akcijski prizori so celo tako dolgi, da bi potrebovali poseben zavitek oreščkov ali lešnikov, da bi uspeli obdržati koncentracijo in bi lahko uspešno spremljali dogajanje na platnu. Pred odhodom v kino se torej dobro založite. Za sprostitev med strah vzbujajočimi prizori pa bo si- cer poskrbljeno, saj se bodo oči lahko spočile ob pogledu na ženska stegna ali takšne in drugačne seksi prizore. Nič novosti v najnovejšem filmu o Jamesu Bondu torej. Časi enostranskih filmskih likov, ali samo dobrih ali slabih, so minili. Minili so tudi časi, ko je vase zagledan junak v smokingu zlahka opravil z najhu- dobnejšimi zlikovci. Filmski producenti si bodo morali kmalu priznati, da je čas povozil njihovega junaškega agenta 007, Jamesa Bonda. Nataša Žuran TEDNIKOVA KNJIGARNICA ljubezenska zgodba za najmlajše Gregor se je noro zaljubil v Simono. In Simona v njega. A si ljubezni nista upala izpove- dati. In ne samo to, mislila sta si celo, da drug drugemu sploh nista všeč! Gregor je bil velik in debel, Simona pa suhceno in drobno nasprotje. Tako sta oba zače- la mukotrpno spreminjati svo- jo podobo: Gregor z redukci- jsko dieto in telovadbo, Simo- na pa z redilno dieto s telo- vadbo za pridobitev mišic. O, odraslim je jasno, kako trnova so takšna pota! Čas je mine- val, Gregor je bil še vedno de- bel, Simona pa drobna. In oba sta bila nesrečna. Bližal se je Valentinov ples v maskah in zaljubljenca sta se odločila vsaj z masko skriti svoje slabosti. Tako se je Gre- gor navidezno stanjšal, Simo- na pa si je močnejšo postavo oblikovala z blazinami. Jasno, takšna se na plesu nista spoznala in osamljeno sta zdela med veselimi pari. Na srečo pa je le stekla beseda med njima in ugotovila sta, da sta si všeč ravno takšna, kot sta. In srečno sta živela do konca svojih dni! Ljubezenska zgodba Gre- gor + Simona je slikanica, ki jo je pred kratkim izdala založba Učila iz Tržiča. Njena avtorja sta Michael Coleman in Tim Warnes, iz angleščine jo je prevedla Mateja Arhar. Slikanica ima trideset strani s kratkim besedilom in ce- lostranskimi ilustracijami. Besedilo je mestoma v vezani besedi, kar daje pravljici še poseben čar. Ljubezenska zgodba daje pomembne življenjske zglede, ki jih sodo- ben svet prepogosto spregle- da, ter je pravo branje za učence razredne stopnje os- novne šole. VABILO NA PRAVLJI- ČNO URO Z JOGO Danes, v četrtek, 10. februar- ja, bo ob sedemnajsti uri v pravljični sobi mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča PRAVLJICA Z VADBO JOGE. O ljubezni med Gre- gorjem in Simono bo pripove- dovala Liljana Klemenčič, vadbeni del z jogo bo izvedla inštruktorica joge Sonja Trplan. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vstopnine ni. Uliana Klemeniii TEDNIK - Četrtek, 10. februar 2000 5 PO NMSIH KRAJIH SLOVENSKA BISTRICA / 35 LET MATIČNE KNJIŽNICE Ko postala knianita središče kulturnega žMlenla Da je kultura tesno povezana s knjigo, vemo Slovenci že od Trubarjevih časov dalje. Knjižne police nam nudijo množico knjig, v katerih je zbrano neprecenljivo kulturno bogastvo. Kljub vsem poplavam elektronskih medijev, ki knjigi nehote odvzemajo njeno prvobitno vlogo, ostaja le-ta nenadomestljiva v svojem poslanstvu, knjižnice pa središče kulturnega življenja krajev. Tega se še posebej dobro zavedajo v Knjižnici Josipa Vošnjaka v Slovensld Bistrici, kjer ob letošnjem kulturnem prazniku proslavljajo dve pomembni obletnici: 35 let ustanovtive matične knjižnice in 25 let, odkar pri njih deluje tudi posebni oddelek za najmlajše bralce - pionirska knjižnica. Mirno lahko trdimo, da je slo- venjebistriška knjižnica preho- dila dolgo ter tu in tam trnjevo pot. Njeni začetki segajo v 1858. leto, ko je narodno zavedni bi- striški župnik Matevž Vrečko ustanovil prvo farno knjižnico. Samo dobrih pet let pozneje, 1863. leta, je bilo v Zidarjevem mlinu na Zgornji Ložnici usta- novljeno Bralno društvo pod Po- horjem, ustanovitelj - mlinar Lovro Stepišnik pa je znan tudi kot prvi potujoči knjižničar na Slovenskem. Konec šestdesetih let devetnajstega stoletja je v Slovenski Bistrici pričela delo- vati čitalnica, ki je opravljala narodnoprebudno poslanstvo vse do prve svetovne vojne. 1908. leta je v Slovenski Bistrici pričela delati javna Ljudska knjižnica dr. Jos. Vošnjaka in je delovala vse do druge vojne. Svoje delo je z močno okrnje- nim knjižničnim fondom, ker je bilo veliko knjig med vojno uničenih, nadaljevala tudi po njej in 1. februarja 1946 je Ljud- ska knjižnica Slovenska Bistrica ponovno odprla vrata vsem, ki so imeli radi lepo domačo slo- vensko besedo. Zanimivo je tudi to, da je imela takrat svoje "podružnice" po mnogih krajih občine, mnogokje danes knjižnih izposoj ni več, ob njih pa so delovale tudi nekatere društvene knjižnice. 8. februarja pred 35 leti pa je knjižnica v Slovenski Bistrici postala Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica. To je bilo za tiste čase, ko v mnogih okoljih še niso znali pravilno ce- niti pomena knjižnic, veliko. Bilo pa je tudi povezano z neka- terimi pogoji, ki jih je predpiso- vala NUK iz Ljubljane. Sem pa sodi določeno število knjižnih enot na število prebivalcev občine, kvadratura oziroma ve- likost knjižnice, oprema in se- veda tudi število zaposlenih. Deset let kasneje - 8. februarja 1975 - je bil ustanovljen še od- delek knjižnice, namenjen najmlajšim bralcem - pionirska knjižnica. Ob 150-letnici rojstva dr. Josipa Vošnjaka pa je bila slovenjebistriška knjižnica poi- menovana v Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. Če preskočimo nekaj let, je potrebno omeniti leto 1997, ko je bila slovenjebistriška knjižnica vključena v računal- niški sistem COBISS in je pričela računalniško podprto iz- posojo, uporabnikom pa je post- al dostopen tudi internet. Danes delujejo v organizaciji Knjižnice Josipa Vošnjaka še tri krajevne knjižnice - v Oplotni- ci, Poljčanah in na Pragerskem, ki pa so 1997. leta postale njene profesionalne enote. Pred do- brim letom so v Poljčanah odprli nove prostore, v obnovl- jene prostore se bo kmalu prese- lila tudi knjižnica na Prager- skem. Ob lanskem občinskem prazniku pa je dobila nove čital- niške prostore in pravljično sobo za najmlajše tudi knjižnica v Slovenski Bistrici. Kar si predvsem želijo v teh prazničnih dneh? Brez dvoma širitev nekaterih prostorov, od- govarja ravnateljica Anica Korošec. Nekaj prireditev v počastitev jubilejev je že bilo, veliko pa jih še načrtujejo ne samo v februar- ju, temveč v prihodnjih mese- cih, saj imajo v načrtu srečanje s književniki ter tudi z nekateri- mi znanimi gledališkimi igralci, tako s Štefanijo Drolčevo in Mileno Zupančič. Vfcfa Topofevec Skupinska fotografija zaposlenih v knjižnici Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici, ki praznuje ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku kar dva pomembna ju- bileja: 35 let matične in 25 let pionirske knjižnice. ^ Foto: S: Brbre HAJDINA / DRAMSKA SKUPINA PRIPRAVIIT^ NOVO ODRSKO DELO ffoffiecfllci Gugttinik pritegntim gledalce Med prvimi ljubiteljskimi gledališkimi skupinami na Ptuj- skem, ki so letos poskrbeli za premiero odrskega dela, so bili Hajdinčani. V domačo kulturno dvorano so nas povabili že v zadnjem januarskem koncu tedna, takoj za premiero pa so za svoje zvesto občinstvo pripravili še ponovitev. Gledališka skupina KPD Sta- neta Petroviča ima za sabo že kar dolgo tradicijo, zadnji dve leti pa jo sestavlja veliko mladih članov. Mnogi so se na premieri prestavili prvič, za igranje pa jim je režiser izbral komedijo v dveh dejanjih z zanimivim nas- lovom Gugalnik avtorja Novaka Novaka. Dogajanje v Gugalniku je pos- tavljeno v 70. leta, v obdobje šte- vilnih gospodarskih in poli- tičnih reform, ki so zahtevale »revolucionarne« ljudi s sodob- nimi idejami. Zgodba govori o mladem moškem, ki skuša do- kazati enakopravnost moških pri gospodinjskih delih, zato se odloči, potem ko žena dobi službo, da bo ostal doma, skrbel za otroka in tudi za vsa hišna opravila. Sprva se težko znajde, si nabira izkušnje, ob tem pa se mu pripeti marsikaj zanimivega in presenetljivega. Za nekaj dni ga celo zapusti žena, kako pa se zgodba zapleta in razpleta, pa si je seveda najbolje ogledati. Ker je to vendarle komedija, smeha ne manjka in tudi konec je srečen. Pa da ne pozabimo na gugalnik, ki ima izredno po- membno vlogo. Vedno je v sre- dišču dogajanja, lahko bi dejala, da je nekakšna prispodoba vsega dogajanja pri Praprotnikovi družini doma. In še priporočilo ustvarjalcev: vse morebitne po- dobnosti z današnjim časom so zgolj slučajne, čeprav življenje ni tako zelo drugačno kot pred 30 leti. Za veliko gledaliških užitkov so tudi tokrat poskrbeli nasto- pajoči. V naslovnih vlogah za- koncev ^ Praprotnik igrata Nataša Štumberger in Sebast- jan Dobnik, ostali igralci pa so Nadja Lindental, Robi Krajnc, Boris Bušljeta, Cvetka Vratič, Danijel Zupanič, David Vero- nek, Mitja Krajnc, Dejan Šiamberger in Sanja Muršec. Šepetalka je Petra KampI, lek- torica Ida Markež, tonska moj- stra sta Srečko Kirbiš in Aleš Kondrič, maskerka Mateja Ko- šar, za reklamo skrbi Evelin Ze- lenik, režiser pa je kot že nekaj zadnjih let Maks Fridl. "Po premieri sem zadovoljen. Predstava je kar uspela, čeprav zmeraj pravim, da bi lahko bilo še bolje. Delali in vadili smo tri mesece in pol, delo je bilo toliko težje, ker je v gledališki skupini veliko mladih in neizkušenih igralcev, ki so se z odrom srečali prvič. Morda bi v predstavi lahko dodali malo več tempa, več energije, zgodil se je tudi kak manjši spodrsljaj, ampak ekipa se bo po nekaj predstavah ujela; vsak začetek je pač težak. Pri zbiranju gledališkega dela sem imel proste roke, nazadnje sem se odločil za komedijo Gu- galnik, ki se mi je zdela pravšnja za publiko, ki ima rada veseloi- gre in temo, ki ji je blizu. Vsaj po odzivu publike sodeč, je odrsko delo dobro sprejela, morda tudi zato, ker ji je doga- janje blizu in ker smo vse skupaj prenesli še v domače okolje. Na Hajdini tega dela še niso igrali, spomnim pa se, da so v Gugalni- ku že igrali Cirkovčani. Ljudem priporočam, da si pridejo ogle- dat našo igro, saj nas po nastopu na domačem odru v prihodnjih tednih čaka še vsaj deset gosto- vanj," je po premieri na Hajdini povedal režiser Maks Fridl. Tekst in foto: Tatlana Mohorko GORIŠNiCA/ OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU GLEDALIŠKA PREDSTAVA Se pomnite oravllito o Smnku In Metki? V Prosvetnem društvu Ruda Sever v Gorišnici so letošnje praz- novanje slovenskega kulturnega praznika proslavili malo dru- gače, saj so prazniku v čast pripravili mladinsko gledališko predstavo. Na velikega slovenskega poeta dr. Franceta Prešerna, čigar 200. obletnico rojstva praznujemo letos, in njegove Poezije je v slavnostnem nagovoru spomnila Slavica Cvitanič, predsednica komisije za kulturo pri gorišniškem občinskem svetu. Pohvalila je tudi ljubiteljske kulturnike v občini, ki veliko ustvarjajo in dajejo kulturi, imajo pa tudi ogromno zvestega poslušalstva. V nedeljskem popoldnevu pa je po več kot 40 letih znova zaživel gledališki oder v Gorišnici, za kar so si zadnjih nekaj let močno prizadevali v PD Ruda Sever. Ob pomoči vnetega kulturnika, gleda- liškega igralca in režiserja Loj- zeta Matjašiča jim jo to vendar- le uspelo in po nekaj mesecih je njihovo zavzeto delo rodilo sa- dove. Na oder so postavili mla- dinsko gledališko predstavo v štirih slikah, znano Grimmovo pravljico Janko in Metka, ki jo je za oder priredila Saša Škufca. Pravljica, dolga kar polni dve uri, je navdušila tako velike kot male obiskovalce, slednji so pri vsem še najbolj uživali in se ve- selili srečnega konca z glavnima junakoma Jankom in Metko. Bučen aplavz v kulturni dvorani pa je ob koncu povedal vse: pre- prosto bili so navdušeni. Režiser Lojze Matjašič, v predstavi je nastopil tudi kot oče, ob koncu ni skrival veselja, saj je le uspel tudi na domačem odru. Med mislimi o predstavi pa je zapisal: »Več kot štirideset le je preteklo od takrat, ko smo z domačini pripravili zadnjo gle- dališko predstavo Veseli dan ali Matiček se ženi na našem gorišniškem odru. Dolga leta je bila želja nekaterih rojakov, ka- kor tudi moja, da bi poskusili ponovno oživiti ljubiteljsko gle- dališko dejavnost. Zaradi dolge- ga premora sem se odločil za ne- koliko lažje delo, kjer nastopajo odrasli in otroci. Mislim, da je vsebina predstave Janko in Met- ka dobro poznana prav vsem od najmlajšega do najstarejšega. Vsak ponoven začetek je na- poren in težak, vsi se trudimo po svojih najboljših močeh, in če nam ne bo uspelo, kakor bi moralo in kakor bi si želeli mi in vi, potem nam tega ne štejte za prehudo napako.« V pravljici Janko in Metka so zaigrali: Karmen Rihtarič, Loj- ze Matjašič, Milan Korošec, Alenka Matjašič, Aleš Preac, Franc Florjančič, Franček Rihtarič, Mateja, Telopea in Valentina Matjašič, Saška Zavratnik, Katja Muršič, Miha Prelog, Erik Rihtarič, Milena Donaj, Simona Fajfarič, Jana Kovačec, Maruša in Spela Zorli, Tanja Vinkovič, Katja Šober, Ana Firbas, Katja Rihtarič in Eva Reberc. Pri predstavi so še pomagali: Kar- men Rihtarič, Jožica Lah, Mi- ran Andonov, Klementina Pu- kšič. Danilo Matjašič, Boštjan Rihtar, Natalija in Kristina Antolič, Marko Mihalinec in Matija Toplak. Za glasbo je poskrbela Slavica Cvitanič, pravljico pa je pripovedovala Marija Kolarič v vlogi babice. Tatlana Molierice V pravljici Janko in Metka je zaigralo kar 24 malil-i in velikih igralcev na čelu z režiserjem Lojzetom Mat- jašičem. Utrinek iz predstave Foto: TM 6 četrtek, 10. februar 2000 - TEDNIK PO NAŠIH KRASIM ZAMENCI / BISERNO POROCENCA KOVACEC "Najpomembnejša je ljubezen" 29. januarja sta po 60 letih skupnega življenja ponovno stopila pred matičarja Vero- na in Anton Kovačec iz Žamencev. Na isti dan leta 1929 sta se poročila na Polenšaku. V zako- nu so se jima rodili hčerka Mi- mica in trije sinovi: Franc, An- ton in Jože, dom in krušne starše pa je pri njiju našel tudi sosed Branko. Danes ju razve- seljuje pet vnukinj in pet vnu- kov ter dve pravnukinji. Anton Kovačec je rojen 10. 1. 1919. Izučil se je za kovača in še vedno opravlja ta poklic v svoji de- lavnici. Verona se je rodila 4. 1. 1922, je gospodinja in dobra ku- harica. Zakonca Kovačec sta v življenju bila večkrat na preiz- kušnji, saj je gospod Anton bil v času vojne zaprt, Verona pa je ostala sama s hčerko. Toda pra- vita, da se še tako velike težave dajo premagati, če se imata dva zares rada. To si je potrebno dnevno dokazovati z raznimi pozornostmi in strpnostjo. Vedno si zakonca morata vzeti čas tudi za sebe. Vsi, ki ju poznajo, vedo, da sta zakonca Kovačec vedno dobre volje in znana po napredku ter rada pomagata ljudem v stiski. Kljub letom še vedno delata na kmetiji in redita konja. Obred biserne poroke je opra- vil dornavski župan Franc Šegula v dvorani baročnega gra- du, cerkveno poroko pa je po 60 letih obnovil farni župnik v cer- kvi na Polenšaku. Poleg števil- nih sorodnikov so jima prišli čestitat krajani ter številni prija- telji. Svečanost biserne poroke so jima polepšali člani moškega okteta iz Dornave, šraganarji ter upokojenci. Tudi naše uredništvo želi za- koncema Kovačec še veliko skupnih let. MS Zakonca Verona in Anton Kovačec ter sinova Franc in Anton. Foto: Langerbolcj LOVRENC / ZLATA POROKA PRI SERDINŠKOVIH Znova panieno 5. februarja sta zlato poroko v krogu družine in prijateljev dočakala Janez in Antonija Serdinšek iz Lovrenca na Dravskem polju 65. V tem naselju sta se tudi rodila. Obred zlate poroke je opravil kidričevski župan Alojz Šprah. Poročila sta se 4. februarja leta 1950 na Ptujski Gori. Celo svoje življenje sta delala na kmetiji. V zakonu sta se jima rodila dva otro- ka, na jesen življenja pa ju razveseljujejo štirje vnuki. Ob zlatem jubileju zakoncema Serdinšek čestita tudi naše uredništvo! Zlatoporočenca Antonija in Janez Serdinšek iz Lov- renca na Dravskem polju. Foto: Langerholc KICAR / ZLATA POROKA ZAKONCEV GORICAN sa mmih skv/mih let V življenju človeka je mnogo pomembnih dogodkov in lepih' trenutkov, enega izmed njih sta dočakala in doživela zakonca^ Terezija in Ivan Goričan iz Kicarja 140/a. Po 50 letih sta si 5.J februarja ponovno nadela prstana in v krogu najdražjih proslavila zlati jubilej skupnega zakonskega življenja. S pridnim in poštenim delom sta v Kicarju zgradila lep in mi- ren dom svoji družini. Sinove Branka, Ivana in Milana ter hčerki Danico in Zinko sta vzgojila v dobre, delavne in poštene ljudi. Razveseljuje ju 6 vnukov, 3 vnukinje in ena pravnukinja. Terezija se je rodila 15. aprila 1930 v Podvincih in bo letos praznovala 70-letnico. Vsa- kodnevna pot delavke jo je vodi- la najprej v Opekarno Zabjak, nato pa Kmetijski kombinat Ptuj - obrat Osojnik. Ivan se je rodil 7. februarja leta 1924 v Skorbi. Delovna pot ga je na- jprej vodila kot tesarja v gradbe- ni podjetji Gradiš v Kidričevem in Gradnje Ptuj. Nadaljeval je delo barvarja v ptujski tekstilni tovarni, delovno dobo pa zakl- jučil kot viličarist v ptujskih strojnih delavnicah oziroma Agisu. Ob podpori in razume- vanju žene, ki je skrbela za dom in družino, je Ivan vsa leta ak- tivno delal v organih krajevne samouprave Rogoznica in vaške samouprave v Kicarju. Posebej marljiv in požrtvovalen je kot dolgoletni odbornik krajevne organizacije Rdečega križa in Društva upokojencev Rogozni- ca. Odlikoval se je kot reden krvodajalec, saj je daroval kri 53 krat. Lepim željam in čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Tednika. Feliks Bagar Zakonca Terezija in Ivan Goričan. Foto: Langerholc DORNAVi^ UUDSKE PEVKE ŽELIJO OHRANITI STARE OBIČAJE Z Mariiinim kipom pele svetnico Ljudske pevke iz Dornave so obudile staro izročilo in na predvečer praznika svečnice z Marijinim kipom obiskovale domove. S pesmijo so prinašale domačinom mir in blagoslov. Ljudske pevke se spominjajo, da so v njihovi mladosti to počela mlada neporočena dekle- ta. Čeprav so že v letih, so se odločile, da obudijo ta lepi običaj. MS Foto desno: Ljudske pevke iz Dornave TEDNIK - Četrtek, 10. februar 2000 7 ZANIMIVOSTI, REPOKTAŽe PISE: SANDI KELNERIC / PATAGONIJA 98 Sania laina svinja o koruzi Alpinist Sandi Kelnerič, doma iz Godenincev v ormoški občini, Je v tem času v Patagoniji, južnoameriški pokrajini v Čilu, kjer pleza. Pa to ni njegova prva pot v tamkajšnje gore. Kako je bilo prvikrat, leta 1998, nam opisuje v reportaži, ki jo bomo objavljali v več nadal[}evaiyih. "Sanja lačna svinja o koruzi." Takšno mnenje in vzdušje je glede mojih prvih patagonskih načrtov plavalo od Godenincev skozi Središče, Ormož, Ptuj pa vse tja do Maribora. O resnosti in izvedljivosti ideje ni bilo ne duha ne sluha, so menili opazo- valci. A črv ni dal miru in je kar naprej glodal. Pa gremo po vrsti. Čire čare so se najprej začele z mojim sotrpinom, ki naj bi po- toval zraven. Dvakrat sem mo- ral odpovedati in prestaviti od- hod in za tretjič sem si premis- lil. Po naključju sva se srečala z Boštjanom in zadeva je postajala bolj otipljive narave. Hkrati pa nastopili drugi problemi, ki jih pred dvema mesecema nisem poznal: boj za letalsko karto in finance, kar je trajalo vse do od- hoda, skratka vse do vzleta leta- la. Takoj na začetku, ko zlagam te besede, bi se pač zahvalil vsem, ki so mi pomagali - in teh ni malo, kajti brez teh prijatel- jev ne bi videl Patagonije in ne bi bilo tega, kar sledi v nadalje- vanju. Posebno pa bi se zahvalil stricu, ki je nekaj ur pred odho- dom podprl tri in pol vogale, ki so se mi podrli v zadnjem tre- nutku. Skratka dan pred odhodom se je začelo čisto zares, zlaganje opreme in zbiranje vseh stvari, ki jih potrebuješ. Mrzlica je zav- ladala in na predvečer odhoda je bilo še zadnje srečanje v pisarni planinskega društva, ki nama je služila kot skladišče tistih stva- ri, ki bodo na kakršen koli način potovale z nama. Stisk roke za slovo z vsemi tistimi, ki so se zbrali tam, besede, ki smo jih spregovorili, in trk s kozarcem so urezali sled v srcu. Noč je bila kljub temu kratka. Kot da še ni bilo dovolj vseh zapletov, je uro pred tem, ko smo se mislili vkrcati v Janezov avto, zazvonil telefon - in kaj bi rekli na to: letalski karti sta se izgubili nekje na pošti ... In ne- gotovost. No, čez pol ure je sle- dilo sporočilo, da spotoma v Ljubljano dvigneva nekakšno potrdilo in tako lahko dobiva karti v Benetkah na letališču. Vse do Benetk smo krmilili čisto v redu, ko se je kakšnih pet kilometrov pred letališčem usta- vilo, koloni ni bilo konca. Nestrpno smo čakali vsak pre- mik, kajti čas je neusmiljeno te- kel in oddahnili smo si, ko so naju na blagajni res čakale kar- te. Prtljago sva vrgla na tehtnico in pokazale so se številke blizu osemdeset kilogramov, a vse je šlo skozi. Še kozarček in slovo, ki ni bilo čisto lahko, in že sva prestopila zadnji pregled, kjer cariniku ni bilo jasno, kaj delajo v osebni prtljagi frendi. Obrazložil sem mu, da stvar uporabljamo pri plezanju; neka- ko sva se sporazumela in že sva z Boštjanom korakala proti lini, ki je vodila v notranjost plovila. Nestrpnost je padla, ko sva se usedla na sedež in si oddahnila. Premikati smo se začeli in to je pomenilo, da bomo vzleteli ... Po dveh urah smo pristali v Madridu, od tam pa sva po uri in pol čakanja nadaljevala polet proti Santiagu. Čudno, brez zapletov. Po kar dobri večerji sem zaspal in prebudil sem se, ko je sonce začelo kukati izza obzorja, takrat sem prvič izvle- kel fotoaparat in naredil posne- tek. Po zajtrku sta pretekli kakšni dve uri in zagledali smo letališče Santiago. Mirno smo pristali in v vročini sva odkora- kala do carine. Po opravljenih formalnostih sva bila na začetku. Pot se je začela: najprej z jezikom (španščina), iskanjem informacij, denarjem - skratka, ko veš, kje si, pa ne veš, kaj bi. Po mirnem sprehajanju, in ko sva imela že rezerviran avtobus proti jugu, do 1000 kilometrov oddaljenega mesteca Osorno, sva si privoščila počitek kar na zelenici sredi štiripasovnice in opazovala dolge kolone predvsem avtobusov in dogajan- je v najini bližini. Otovorjena s svojo kramo sva se v gneči zrinila na avtobus kar zavidljive kakovosti in že smo zabrneli proti jugu. Vročina naju je zdelala, saj sva po letnih časih napredovala za pol leta - iz naše ljubljene zime točno v na- jbolj vroči del poletja. Takšni so pač zakoni ljube Žemljice. Utru- jena sva zaspala in po nekaj nočnih postankih sva se zjutraj znašla na postaji, ki je nisva ne videla ne slišala zanjo. To je bilo najino najjužnejše mesto v državi Čile. Od tu naju je pot vodila čez državno mejo v Ar- gentino. Bila je nedelja, in ker na ta dan ne vozijo avtobusi, sva odhod prestavila na ponedeljek. Bova pač štiriindvajset ur tavala po mestu in okolici. Nemočna se odpraviva k od- krivanju in ugotavljanju dobrih in slabih strani mesta. Na ne- kakšnem glavnem trgu je bil pravi direndaj in ljudi se je kar trlo. Na prostem so potekale šte- vilne predstave iz življenja Čilencev. Nisva ugotovila, kaj proslavljajo. Opazovala sva do- godke in si krajšala čas. Bližal se je večer. Tudi bližnji park, ki je bil čez dan poln ljudi, so je začel prazniti. Tu sva odkrila tudi ne- kakšen javni teater, stavbo, ki nama je bila pisana na kožo, namreč za prenočišče je bila ide- alna streha in zavetrje. Splet do- godkov pa je hotel drugače, saj sva spoznala misijonarja, ki sta nama uredila prenočišče v ne- kakšnem zatočišču. Tu sva zve- dela nekaj več o kraju in ljudeh ter mirno in brez skrbi zaspala. Po skromnem zajtrku, bil pa je le, sva se odpravila proti avto- busni postaji in počakala prevoz do mesta San Carlos de Bari- loche. Carinski zapleti niso bili preveč hudi in zvečer sva stala pred blagajno ter poskušala do- biti prevoz proti jugu. Uspeh nepopoln ali po domače - ne bo nič, zasedeno. Tisto noč, imela sva priporočilo za prenočišče, pa tudi iz tega ni bilo nič. Zato je najin bivak bil pod nekakšnim mostom ob jezeru. Bi rekel: kar prijetno, le Boštjana je zjutraj prišel nadlegovat Perro. Kasne- je sva izvedela, da vsi potepuški psi - teh pa sploh ni malo - nosi- jo to prečudovito ime. Nadallevanje prihodniii Prijatelji, večerja, pogovor Očarljiva pokrajina, ki ti pusti sledi v duši - Patagonija Okolica z nepopisnimi podobami življenja 8 četrtek, 10. februar 2000 - TEDNIK AKTUALNO PTUJ / ZAKAJ SE ZATIKA PRI VZGOJNIH URICAH NA OTROŠKEM ODDELKU BOLNIŠNICE Varievanje na nepravem mestu JE TUDI V TEM PRIMERU DEŽURNI KRIVEC NEPODPISANA DELITVENA BILANCA MED OBČINAMI? Skoraj deset let je minilo, odkar je med bolne otroke ptujske bolnišnice prvič prišla vzgojiteljica. Zanjo in za učiteljico so si v ptujski bolnišnici prizadevali že veliko pred tem. Uspelo jim je le pri vzgojiteljici, pa še pri njej je trajalo kar precej časa, da je dobila polno obvezo. To se je zgodilo v šolskem letu 1995/96, pred tem je eno leto delala s polovičnim delov- nim časom, še pred tem pa občasno, v začetku le po pol ure med svojim rednim delom, toliko da je opravila eno zaposli- tev. Z njenim prihodom je oddelek pridobil kvaliteto, nadstan- dardno storitev, ki pa je neprecenljiva, ko gre za otroke in nji- hovo zdravje; to prav tako nima cene. Ko je vzgojiteljica na oddelku, se ne igrajo samo najmlajši, temveč tudi malo sta- rejši, tudi tisti pri petnajstih in več, ki se zdravijo v ptujski bolnišnici. Da pa ne gre za ptujsko posebnost, je potrebno po- vedati, da imajo vzgojiteljice vsi otroški oddelki slovenskih bolnišnic. V kliničnem centru je plačnik vrtca država, v večini pa tudi za zunanje občine prispevek za vzgojne urice na otroških oddelkih bolnišnic plačujejo mestne občine, čeprav imajo podobno kot ptujska proračunske luknje. Mestna občina Ptuj na primer plačuje za dejavnost vrtca, ko se njeni otroci zdravijo v bol- nišnici Rakičan in v bolnišnici Izola. Na otroškem oddelku ptujske bolnišnice se zdravijo otroci iz okrog 22 občin. Kot vemo, se v Sloveniji pripravlja nova organiziranost pediatrične službe. V ta namen že zbirajo podatke s terena. Kot je povedal predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice Dušan Kola- rič, dr. med., specialist pedia- ter, je zbiralce podatkov med njihovim obiskom na ptujskem oddelku zanimalo vse, kar dela- jo, tudi vrtec. Bila bi velika škoda, če bi ga izgubili, s tem bi se naposled zmanjšala tudi nji- hova konkurenčnost. "Za vzgojiteljico na otroškem oddelku smo si prizadevali, ker smo vedeli, da nam še manjka neka kvaliteta, in ker so se v preostalem času po rednem delu z otroki v glavnem ukvarjale se- stre. Za kratek čas smo imeli vzgojiteljico že za časa prejšnje- ga predstojnika. Opazili smo, da otroci potrebujejo vedno več, da so v bistvu zelo navdušeni nad tem, da so zaposleni ves čas bi- vanja na našem oddelku oziro- ma bolnišnici. Vzgojiteljica je z njimi tudi v času kosila; to je še zlasti pomembno za otroke, ki so brez obiskov, da jih posede k mizi. Kot zdravnika pa me naj- bolj navdušuje dejstvo, da otroci komaj čakajo, da lahko gredo k njej. Niso redki primeri, ko bi nekateri že sredi vizite vstali in odšli. Ko sem sedaj slišal, kaj nam grozi, sem postal zaskrbljen. Rad bi le dodal, da imajo v drugih podobnih bol- nišnicah, kot je ptujska, celo dve vzgojiteljici, mi pa le eno in še to bi nam radi vzeli. Imajo tudi učitelje, ki pa jih pri nas še ni, morda tudi zaradi zelo krat- ke povprečne ležalne dobe, ki je le okrog 5 do 6 dni. Prve dni, ko je otrok zaradi bolezni zelo pri- zadet, je nesposoben za kakršnokoli delo in ga nima po- mena obremenjevati. To je običajno tri do štiri dni, potem pa je že skoraj doma. Kljub temu pa mislim, da ne bi smeli odnehati, kajti zdravljenje otrok se vse bolj humanizira. Naš od- delek je za starše odprt od 12. do 15. ure in potem znova po po- poldanski viziti. Vzgojiteljico imamo, ne smemo je izgubiti, ker bomo potem pri svoji po- nudbi nazadovali, kar za nas ne bo dobro. Delo vzgojiteljice pa se tudi sicer pozna na samem vi- dezu oddelka, ne samo na počutju in zdravju otrok. Ob peti obletnici oddelka so otroci skupaj z vzgojiteljico pripravili posebno razstavo," je povedal predstojnik otroškega oddelka Dušan Kolarič. Da otroški oddelek več ne more brez vzgojiteljice, je pre- pričana tudi glavna sestra Ire- na Pulko: "Ko je otrok zaradi bolezni še prizadet, zanj v glav- nem po navodilih zdravnika skrbimo sestre. Ko pa je vsaj malo že zdrav, ponavadi kar odfrči v igralnico k vzgojiteljici. Dušan Kolarič, dr. med., specialist pediater, predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice Irena Pulko, glavna sestra otroškega oddelka ki pa se pogosto najde tudi ob bolniških posteljah tistih otrok, ki zaradi bolezni ne morejo v igralnico. Pogovor, prebiranje zanimive knjigice, priljubljena igrica in že so težave manjše. Vzgojiteljica ima pri nas zelo težko delo, ni primerljivo s tis- tim, ki ga opravlja v rednem vrtcu. V vrtcu ima skupino otrok določene starosti, s kateri- mi lahko dela po vnaprej določenem programu. Tega pri nas ne more, ker pogosto ne ve niti tega, kaj jo čaka naslednji dan: eni otroci prihajajo, drugi odhajajo, so različnih starosti. Pri svojem delu je kljub nad- zorstvu iz vrtca bolj ali manj prepuščena sama sebi. Biti mora izredno iznajdljiva, da lahko z najrazličnejšimi dejavnostmi zaposli tako najmlajše kot tudi starejše. Pri nas se namreč zdra- vijo otroci od prvega dneva sta- rosti pa tja do 18. leta." Gordana Jovič dela kot vzgo- jiteljica na otroškem oddelku ptujske bolnišnice od septembra lani. Delo je zanimivo, saj se srečuje z različnimi otroki, z njimi ponavadi prebije v pov- prečju dva do tri dni. Ugotavlja, da se radi igrajo vsi, najmlajši in malo starejši, tudi tisti okoli osemnajstih. Ob igri otrokom čas v bolnišnici hitreje mineva, izdelke, ki jih izdelujejo, pa po- gosto odnesejo domov kot spo- min na prijetne urice v bol- nišnici, pogosto pa z njimi okra- sijo tudi oddelek. V igri otroci hitreje pozabijo na bolezen. MESTNA OBČINA PRENEHALA PLAČEVATI ZA VSE Zapleti okrog vrtca na otroškem oddelku ptujske bol- nišnice so se pričeli lani; dokler je za vse bolne otroke plačevala mestna občina Ptuj, jih ni bilo. Sredi leta, 28. junija, je ptujski mestni svet, ko je sprejemal nove cene vzgojnovarstvenih storitev, sprejel sklep, da se vzgojni program za predšolske otroke v bolnišničnem oddelku financira tako kot drugi progra- mi vrtca, to je po domicilnem principu na osnovi zahtevka, ki ga izda vrtec. S tem se je mestna občina Ptuj omejila na plačilo stroškov le za otroke s svojega območja. Takrat so sicer zapisa- li, da je to račun, vendar po uvedbi davka na dodano vred- nost vrtec ne izdaja več računov, ampak zahtevke. Ob sprejemu omenjenega sklepa, kot kaže, nihče, še najmanj pa v mestni občini, ki je ustanoviteljica vrtca Ptuj, ni pričakoval, da bo prišlo pri zapletov pri plačevan- ju vzgojnih uric na otroškem oddelku za bolne otroke iz dru- gih občin. Vzgojni program naj bi bil vreden 1380 tolarjev na dan na posameznega otroka. Do zneska so prišli z upoštevanjem plače, davkov in drugih prispev- kov na plačo, drugih prejemkov vzgojiteljice ter materialnih stroškov (didaktični vzgojni material). Skoraj z dvomesečno zamudo so župani občin na Ptujskem, ki so nastale iz bivše občine Ptuj, dobile pismo, s katerim jih od- delek za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj seznanja s tem novim načinom plačevanja vzgojnih uric na otroškem od- delku ptujske bolnišnice v pre- pričanju, da ga ne bodo zavrnili, ker bi to sicer pomenilo, da teh v bodoče več ne bo. Kaže pa, da je bilo to pismo premalo, ker bi več rezultatov dal pogovor pred- stavnika ustanoviteljice vrtca, torej ptujskega župana, z vsemi drugimi župani na Ptujskem in širše, s katerimi pa se tudi sicer pogovarjajo o drugih skupnih problemih. Kaže pa, da jim ob vprašanjih "visoke politike" zmanjka časa za čisto običajne teme. Zupani občin, predvsem neplačniki, pa so lani novembra prejeli tudi pismo ravnateljice Božene Bratuž. Predvsem jih je opozorila na to, da je tudi v kon- venciji o otrokovih pravicah za- pisano, da ima otrok v času bo- lezni pravico do vzgoje, ki jo omogoča občina, katere občan je otrok. Ker na dopis mestne občine Ptuj o spremenjenem načinu plačevanja vrteških uric v teh občinah niso reagirali, so y vrtcu menili, da želijo, da nadal- jujejo to že pridobljeno kvalite- to standarda. Če drugo ne, naj bi ta pisma vzpodbudila župane, da bi se s programom seznanili, če ga že niso poznali prej, ko ga je za vse otroke plačevala mest- na občina Ptuj. Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj, ob vsem tem samo še dodaja, da je zelo žalostno, da mora biti neka dej- avnost odvisna od bolezni otrok. Ker je vrtec v tem primeru os- tal osamljen (mestna občina Ptuj ga je postavila v položaj, da sam izterjuje zahtevke za bolne otroke drugih občin, ki so se zdravili na otroškem oddelku ptujske bolnišnice), so pobudo prevzele ptujske ženske, ude- leženke ptujskih večerov, na ka- terih privre na dan marsikateri problem tega okolja. To dobro- namernost, saj naj bi vsi delali za korist naših otrok, pa nekate- ri znova jemljejo zlonamerno, kot da so pobude civilne družbe (da jih je v Sloveniji premalo, nam očita tudi EU) v tem okolju nebodigatreba. Sicer pa je po- trebno ob tem opozoriti tudi na 49. člen zakona o zavodih, ki go- vori o tem, da ustanoviteljica odgovarja za njegove obveznos- ti, zato občini Ptuj kot ustanovi- teljici ne bi smelo biti vseeno, če druga občina ne izpolnjuje svoj- ih obveznosti do vrtca, saj lahko takšna opustitev ravnanja ogro- zi njegovo poslovanje. V prime- ru ptujskega vrtca je tega kar ne- kaj, če pri tem odmislimo vzgoj- ne urice otroškega oddelka. Ptujske ženske so pozvale ptuj- skega župana, v imenu ude- leženk je dopis podpisala Anka Ostrman, ki je tudi najzas- lužnejša za ptujske ženske večere, da mestna občina Ptuj še naprej financira vzgojo za ho- spitalizirane otroke v bolnišnici Ptuj, kot je to delala pred spreje- mom sklepa o dominicilnem načinu financiranja tudi za ta program, ne glede na to, od kod prihajajo otroci na zdravljenje, kot svoj socialni in humanitarni program. Ptujske ženske pa so pisale tudi županom občin, ki zavračajo plačilo zahtevkov, vse z dobrimi nameni, da se dejav- nost ne ukine. Občine, ki ne plačujejo vzgoj- nih uric na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, so: Ormož, Juršinci, Gorišnica, Majšperk, Podlehnik, Starše, za enega otroka (to je 1380 tolarjev) pa je dolžna tudi mestna občina Ljubljana. Župane teh občin (razen ljubljanske županje) smo vprašali, kaj je vzrok njihovemu neplačevanju. Vekoslav Fric, občina Pod- lehnik: "Ne gre samo za vrtec, gre tudi za knjižnico in drugo, kar bi morali urediti z delitveno bilenco, pa še nismo uspeli: Vi- dem bi moral ta odprta vprašanja rešiti s Ptujem, mi pa z Vidmom. Vrtca v bolnišnici nismo mi odprli, nihče pa ne reče, da tega prispevka ne bomo plačevali, le dogovor je potre- ben." Alojz Kaučič: "Mislim, da le v začetku nismo plačevali, ker ni bilo jasno, za kaj gre, ko pa smo dobili potrebno obrazložitev, pa so vse dileme odpadle in sedaj prispevek za vrtec za naše otro- ke na otroškem oddelku ptujske bolnišnice plačujemo." Vili Trofenik, občina Ormož: "Tisti, ki je ta vrtec us- tanovil, je tudi odgovoren zanj. Načeloma nisem proti, vendar je potrebno preseči organizacij- ski nered. Kolikor poznam, v tem primeru občine plačujemo dvakrat, prvič že v okviru ob- veznosti iz naslova financiranja programov za predšolske otro- ke. Sporna se mi zdi tudi višina prispevka: 1380 tolarjev po bol- nem otroku na dan za vrteško dejavnost v bolnišnici je pre- več." Franc Bezjak, občina Majšperk: "Tega programa ne poznam, prvič slišim zanj, nihče nas s tem programom in projek- tom ni seznanil." Slavko Visenjak, občina Gorišnica: "Mislim, da je kra- tek stik v medsebojni komuni- kaciji. V tem trenutku mi ni ja- sno, iz katerih sredstev naj bi ta prispevek plačevali. Zadeve ne odklanjamo, upamo, da bomo lahko našli rešitev, ki jo vsi sku- paj pričakujemo." Vili Ducman, občina Starše: "V zvezi s tem smo ptujskemu vrtcu poslali dva dopisa. Vse je tam zapisano, to je izsiljevanje." (Z dovoljenjem župana Ducma- na, ki ni želel posebej komenti- rati zapletov okrog neplačevanja vrteške vzgoje za otroke iz nji- hove občine, ki so se zdravili v ptujski bolnišnici, smo pogleda- li zadnji odgovor ptujskemu vrtcu (datum 19. januar 2000), kjer je zapisal, da zavračajo zahtevek v višini 1380 tolarjev za december prejšnjega leta, s pripisom, da v proračunu za leto 2000 za te namene nimajo pred- videnih finančnih sredstev.) Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko je kategoričen v iz- javi, da dokler bo vzgojiteljica na oddelku, med bolnimi otroci, ki prav v času bolezni potrebu- jejo največjo pozornost, ne bodo delali razlik. "Bilo pa bi židov- sko, če vzgojnih uric na otroškem oddelku naše bol- nišnice zaradi drugih interesov županov v bodoče več ne bi bilo. Dolgo smo si zanje prizadevali, prepričan sem, da je potrebna le dobra volja, da se problem raz- reši. V začetku smo vzgojiteljico plačevali sami, pozneje je to ob- veznost prevzel ustanovitelj. In tako bi morali biti tudi danes, ne pa da je ptujski mestni svet odločil drugače. To je le še pri- mer več o tem, koliko posluha ima mestna občina Ptuj za naše programe, v tem primeru pa tudi za bolne otroke in njihove potrebe." In kaj je na vse to povedal ptujski župan Miroslav Luci: "Mi bomo za svoje plačevali, tu dileme ni. Da pa ne bi izpadla kvaliteta, ki je dosežena pri zdravljenju in bivanju otrok v ptujski bolnišnici, bomo na mestnem svetu le preverili, ali bomo sposobni doseči soglasje, da tudi za ostale otroke plačuje- mo ta prispevek do sporazuma z drugimi občinami." Škoda le, da se sedaj vsa kopja lomijo na ramenih tistih, ki so za to najmanj krivi - otrok. Tudi v tem primeru se lahko vpra- šamo, ali so naši otroci v resnici naše največje bogastvo in zakaj otrok s Ptujskega in širše ne bi smel biti deležen vrteške vzgoje, ko je bolan in se zdravi v ptujski bolnišnici, če pa mu je to na vol- jo povsod drugje. Upamo lahko le, da bo treznost pretehtala in da se bo program v zadovoljstvo otrok in njihovih staršev izvajal naprej. Mestna občina pa bi pre- segla samo sebe, če bi program prevzela znova nase, tudi zato, da bo dodatno okrepila svoje pogajalske pozicije, ko bo po- trebno v resnici izpeljati delit- veno bilanco. Res pa je tudi, da ker bilance še ni, mestna občina nosi največje breme za delovan- je nekaterih dejavnosti, ki jih uporabljajo tudi občani drugih občin na Ptujskem, pa zanje ne prispevajo ničesar. Maida Goznik Vzgojiteljica Gordana Jovič med delom na oddelku. Fotografije: Črtomir Goznik TEDNIK - Četrtek, 10. februar 2000 9 OD TOD IN TAM SLOVENSKA BISTRICA / OB KULTURNEM PRAZNIKU PODELILI PLAKETE IN PRIZNANJA ŠTEFANA ROMIHA Obilna z bogate Ilubitellsko kulfuro "Človek ne živi samo od kruha," je v nagovoru v počastitev slo- venskega kulturnega praznika med drugim povedal znani bi- striški slavist dr. Janko Čar, ki mu je pripadla čast, da je bil letošnji slavnostni govornik ob osrednji občinski proslavi. Med lepim kulturnim programom, pripravile so ga pevke žen- skega pevskega zbora DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice, ki jih že nekaj let vodi dr. Miran Arbeiter, ter recitatorka Jana Jeglič, so podelili tri plakete Štefana Romiha za življenjsko delo ter pet priznanj Štefana Romiha za leto 1999 na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. V svojem nagovoru je dr. Čar ni- zal dogodke iz slovenske kulturne zgodovine, s poudarkom na mračnem obdobju Metternicho- vega absolutizma, pa vse do ob- dobja čitalništva, taborov in besed z narodnimi buditelji, mednje sodi tudi dr. Josip Vošnjak, ki so tudi v življenje Slovenske Bistri- ce, nekoč dokaj nemško usmerje- nega kraja, prinesli zavest pripad- nosti slovenskemu narodu. Nizal je pomen ljubiteljske kulture v času med obema vojnama, pa tik po njej in vse do danes. Tako je posebej izpostavil igre, igrane kmalu po drugi vojni, pa tudi v petdesetih letih. Omenil je nadvse uspelo izvedbo dramskega dela Zvezde so večne, s katerim so Bi- stričani nastopali celo na zveznem srečanju na Hvaru. Ni pozabil omeniti tuHi drugih odmevnih postavitev dramskih del - od De- setega brata, Kastelke ter še števil- nih drugih, pa monodram, v kate- rih je blestel Marko Cvahte - od pridig Janeza Svetokriškega, Juri- ja Vodovnika pa vse do Sokrato- vega zagovora, kar je potekalo pod rešisersko taktirko sedaj že pokoj- nega režiserskega zanesenjaka Branka Gombača. "Toplo mi postane pri srcu, ka- dar se spomnim še dveh proslav Prešernovega dne, katerih pa oko mojega spomina ne more več za- nesljivo določiti z letnicama. Prvo sem režiral sam, drugo sva pripra- vila skupaj s pokojnim Milanom Vidicem. Prva je bila nekaj poseb- nega: Prešernov dan smo prosla- vili s poezijo velikih Prešernovih sodobnikov: Byrona, Puškina, Mickiewicza, Musseta, Leopardi- ja, Mache ... Druga proslava je predstavila dramatizirano Prežer- novo življenje. Poleg Prešerna se se na odru pojavili še liki Čopa, Julije, Ane in drugih. Dvorana je komajda sprejela veliko množico gledalcev. Še danes mi je pred očmi imiirajoči Prešeren, ki ga je izjemno doživeto igral ^ pokojni Štefan Romih," je dr. Čar nizal spomine na miniila leta. V nadal- jevanju se je vprašal, ali s Prešer- novim dnevom živijo tudi vse tis- te vrednote, za katere je pesnik živel in jih uresničeval v svojem življenju - poštenost, pravičnost, rodoljubnost so vrednote, ki jim žal današnji čas prazni pomen in jemlje smisel. Lepo in doživeto je ob koncu povedal še, da mu spomini na srečanja s Prešernom prebujajo v srcu neko daljno domotožje in otožen spomin na prijatelje z odrskih desk, ki jih ni več med nami, prebujajo pa mu tudi iskre- no željo, da bi rnladi rod spoštlji- vo in z ljubeznijo ohranjal v svo- jem srcu edinstveno oporoko tega velikega Slovenca. Kot je že navada, podelijo na os- rednji občiriski proslavi priznanja ter plakete Štefana Romiha. Tako so jih za življenjsko delo podelili trem: upokojeni učiteljici Marin- ki Sekolec, ki je polnih 45 let lju- bezen do igranja razdajala med soigralce in gledalce, Ivanu Pučniku s Črešnjevca, ki ga poz- namo bolj kot politika, manj kot kulturnega delavca, pa je tudi na tem področju veliko naredil, saj je z domačim odrom pričel sodelo- vati že v daljnem 1937. letu; po vojni pa vse do 1980. leta je bil igralec, režiser in tudi pevec, ob trdem kmečkem delu in vseh dru- gih obveznosti je našel čas tudi za ljubiteljsko dejavnost na področju kulture. Tretja dobitnica plakete Štefana Romiha za življenjsko delo pa je učiteljica na osnovni šoli Pohorskega odreda v Sloven- ski Bistrici Jožica Repnik, ki se je prav tako zapisala ljubiteljski kul- turni dejavnosti že na Tinju, kjer je prej poučevala, kar nadaljuje tudi na sedanjem delovnem mes- tu, kjer uspešno vodi otroško gle- dališko skupino, s katero je dose- gla visoke uvrstitve na občinskih in državnih srečanjih. Priznanja Štefana Romiha za leto 1999 so prejeli še KUD Štefa- na Romiha Črešnjevec za 80-let- no delovanje, Simon Leskovar (KUD Gaj Zgornja Polskava), Helena Kolar (PD Anice Čeme- jeve Makole),^ Benedikt Kohne (KUD Janko Živko Poljčane) ter Herta Žagar (KUD Spodnja Pol- skava). Vida Topolovec Dobitniki letošnjih Romihovih zlatih plaket za življenjsko delo so Marinka Sekolec, Jožica Repnik in Ivan Pučnik LENART / OB KULTURNEM PRAZNIKU TUDI KONCERT ] Kulturnikom 25 priznanj Praznika slovenske kulture in našega največjega pesnika so se na predvečer praznika, spomnili tudi na Lenarškem. Slovesnost so pripravili Zveza kulturnih društev Lenart,^ Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Lenart^ in lenarško kulturno društvo MOL. Priznanja Zveze kulturnih društev Lenat je letos pre-j jelo kar 25 kulturnikov iz vseh občin na tem območju. i Osrednji govornik na ponedeljkovi slovesnosti je bil Ivan Vogrin. "Kultura naj bo za nas način življenja, odnos drug do drugega, vsakdanjega dela in ustvarjanja," je nagovor začel župan Vo- grin. Svoje razmišljanje je povezal s Prešernom in Aristotelovo mislijo, da so samo dobri lahko srečni in samo pošteni lahko dobri. Veliko je go- voril o verodostojnosti in dodal: "Če smo verodos- tojni, pomeni, da znamo prisluhniti sebi in svoje- mu notranjemu glasu. Poslušamo svojo intuicijo in ji dopustimo, da na vodi k temu, da naredimo in rečemo prave stvari ob pravem času." Pravi čas pa je bil nedvomno predpraznični ponedeljkov večer za koncert Slovenskogoriškega pihalnega orkestra kulturnega društva MOL z mažoretami. Osrednja slovesnost ob letošnjem kulturnem prazniku je bila še posebej slovesna za 25 dobitni- kov priznanj Zveze kultiu^nih društev Lenart. Prejeli so jih: Burut Guzej iz Benedikta, Irena Dnizovič, Sabina Gajšek in Stanko Zmavc iz Cerkvenjaka, Bojan Bezjak, KD MOL Lenart, JVZI OŠ Lenart, Dragica Lovše, Slavko Rakuša, Marjetka Šanelcar, Darko Škerget, Franc Steinbauer, Nada Voglar in Edo Zorko iz Lenarta, Mira Bratina-Zorko, Jože Križan, Ljudski pevci KD Sv. Ana, Ivanka Lorenčič, Leon Ruhitel in Natalija Sijavec od Svete Ane ter Xože Golob, Adela Neuvirt, Srečko Pavlic, Ela Suta in Karel Šuta od Svete Trojice. AK DORNAVA / GLASBENA PRODUKCIJA V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA 1 besedo in glasbo v iast Prešernu v petek so učenci zasebne glas- bene šole Nocturno v Donravi pripravili glasbeno produkcijo v počastitev 8. februrarja, sloven- skega kulturnega praznika. Učenci so igrali na več instrumen- tov, Liljana Hronek in Dejan Rihtarič pa sta prebirala poezijo Franceta Prešerna. Kulturni do- godki v zasebni glasbeni šoli Noc- turno postajajo stalnica in so ved- no dobro obiskani. MS Foto: Trio mladih harmoni- karjev: Tomaž Plohi, Igor Čerpinjak in Kristjan Ratek PTUJ / TUDI DRUGAČNI OTROCI SO NASI OTROCI 50 let prvega oddelka s prilagoienim pngnnmm v petek, so v ptujski Mestni hiši odprli razstavo ob 50-letnlci prvega oddelka s prilagojenim programom na Ptuju, ki ima svoje začetke na osnovni šoli Mladika, pni ravnatelj je bil Adalbert Slekovec, v dveh razredih pa si je nabiralo znanje 23 otmkr... ^............... ......._______________.. . Kot je povedal ravnatelj Rudi Lenart, obiskuje njihovo osnovno šolo 129 učencev, ki so razporeje- ni v 18 oddelkih - od lažje, zmerne motnje do kombiniranih motenj. Zanje skrbi 32 strokovno uspo- sobljenih delavcev. Poleg rednega pedagoškega dela imajo tudi ti učenci možnost svoje znanje in spretnosti izraziti v različnih in- teresnih dejavnostih. V osnovno šolo Ljudevita Pivka zdaj zahajajo učenci iz petnajstih občin na našem območju. "Kot vse šole si tudi mi želimo postati čim bolj za javnost odprta, prijazna šola, pokazati pa želimo, da naši učenci zmorejo in znajo nekatere stvari enako dobro ali še boljše od svojih vrstnikov. Seveda pa se trenutno srečujemo z veliki- mi prostorskimi težavami in ni- mamo enakih pogojev za delo kot druge šole," dodaja Rudi Lenart. Ervin Hojker, podžupan mestne občine Ptuj, je v priložnostnem govoru čestital delavcem šole in povedal, da si v prihodnosti tudi ta šola zasluži boljše pogoje. Ved- no več otrok z motnjami naj bi v prihodnosti integrirali v redne osnovne šole. Ob tej priložnosti so se zahvalili za dolgoletno delo nekdanji ravnateljici osnovne šole Hildi Slekovec. Učenci so se v petek ob odprtju razstave, na kateri razstavljajo li- kovne in druge izdelke, predstavi- li tudi s kulturnim programom, obiskovalci prireditve pa so dobili tudi njihovo šolsko glasilo Čriček. MS Učenci OŠ Ljudevita Pivka razstavljajo svoje Izdelke, ki so jih ustvarili pri tehničnem in likovnem pouku SLOVENSKA BISTRICA / RAZSTAVA LIKOVNIH DEL UDELEŽENCEV ŠTETENBERSKE KOLONIJE tarenfe [esensklh bmnr Dvajset priznanih likovnikov in likovnih pedagogov domala iz vse Slovenije ter tudi iz zamejstva je konec lanskega oktobra sodelovalo na bistriški likovni koloniji Štatenberg ^99. Ob slo- venskem kulturnem prazniku se je Zavod za kulturo Sloven- ska Bistrica, ki je lanskoletno likovno srečanje materialno podprl, odločil, da bo likovna dela predstavil širšemu občinst- vu. Tako so razstavo, popestreno s priložnostnim kulturnim programom, minuli četrtek odprli v novih prostorih galerije bistriškega gradu. Na ogled bo vse tja do 3. marca. Kot smo poročali že ob lanski li- kovni koloniji, bo zavod za kultu- ro Slovenska Bistrica materialno podprl tudi letošnjo likovno kolo- nijo, ki pa naj bi zajemala motive iz drugih krajev slovenjebistriške občine. Delo bodo likovniki, pri- hajali naj bi iz vseh slovenskih krajev ter tudi zamejstva, nadalje- vali še v prihodnjih letih. Tako bi "likovno" pokrili območje celotne občine ter na slikarska platna pričarali ne samo naravne lepote tega območja, temveč tudi vse tis- to, kar starega - tega pa je v teh krajih še nekaj - že načenja zob časa in s tem nehote odhaja v poz- abo. Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ki ima ob drugem na skrbi tudi ohranjanje kulturne ter naravne dediščine občine, bi tako sčasoma pridobil fond slik, ki bi si jih lahko ogledali tudi v drugih slovenskih krajih. Stanetu Gradišniku, ravnatelju zavoda za kulturo, je pri postavit- vi razstave v novih prostorih graj- ske galerije pomagal Branko Gaj št iz Sestrž, udeleženec lanske likovne kolonije, ki bo tudi v pri- hodnje pomagal pri organizaciji likovnih srečanj. Kot je v spremnem katalogu za- pisal Stane Gradišnik, naj bi v bodoče iz zametkov kolonije vzplamtelo novo likovno iskrenje, ki bo tej tmietniški smeri tudi v Slovenski Bistrici prineslo nov polet. Seveda je ob koncu izrazil še željo, da bi udeleženci lanske kolonije tudi v prihodnje radi so- delovali in prihajali v Slovensko Bistrico. Vida Topolovec Stane Gradišnik se ob odprtju štatenberške razstave za- hvaljuje prof. Jožetu Foltinu, enemu iumed udeležencev lanske likovne kolonije 10 četrtek, 10. februar 2000 - TEDNIK HASVETI Kuharski nasveti Jedi iz pora Por je predstavnik velike družine čebulnic in zelo priljubljena zelenjava v vsej Evropi. Uživali so ga že Rimljani in trdili, da si z njegovim uživanjem očistiš glas zaradi petja. Zaradi sorodst- va s čebulo mu nekateri tudi pri nas govorijo poriluk, vendar je to beseda, po kateri ga poznajo naši sosedje. Dolgo belo steblo poletnega ali spomladanskega pora zrežemo na tanke kolobar- je in ga lahko jemo celo surovega kot solato z različnimi solat- nimi prelivi. Najpogosteje por kuhamo in kuhanega pripravimo kot solato z omako vinegret ali v bešamel omaki in ga nato zapečemo, lahko pa ga pečemo tudi v soku telečje osnove ali soku pečenke. Skupaj z drugo zelenjavo ga uporabljamo kot jušno zelenjavo ali kot omačno začimbo, lahko pa ga narežemo na tanke trakove ali ko- lobarje in uporabimo za krasen je jedi. Kot priloga se por odlično poda k ribjim jedem, pečenim mesom na žaru. Najbolj pride do izraza njegov okus, če pri pripravi upo- rabimo olivno olje. Porova stebla, ki rastejo na prostem, so po barvi od svetlo do temno zelene in jih pred uporabo lahko le obrežemo ali zeleni del v celoti odrežemo, v vsakem prime- ru pa jih temeljito operemo. Pri poru najprej odrežemo konice lis- tov, zunanje liste po potrebi od- stranimo in odrežemo zadebeljen nastavek korepin. Porovo steblo od zelenega dela pa vsaj do polo- vice belega dela enkrat ali dva- krat zarežemo, porova stebla v mrzli vodi temeljito operemo ter jih nato obdelamo. Iz pora si najpogosteje pripravi- mo solato in juho. Od juh lahko pripravimo več različnih, od čiste do porove z rižem ali kašo ali kremne porove juhe. Iz pora lahko pripravimo tudi polivko za testenine, porove zvitke, nadevan por, ocvrt por, por po francosko, zapečen por s sirom ali bešame- lom, por z bučnim oljem in še mnogo drugih jedi, pri katerih je por dodatek ali ena izmed glav- nih sestavin. Za vse jedi iz pora velja, da so enostavne za pripra- vo. Porovo juho z rižem pripravimo tako, da por temeljito operemo ter ga narežemo na prst debele kolobarje. V lonec viljemo malo maščobe, in ko se segreje, prisipa- mo 40 dekagaramov pora ter na hitro prepražimo. Če por spusti tekočino, pražimo toliko časa, da tekočina izpari. Od začimb doda- mo sol in poper ter lovor j ev list. Prilijemo pol litra vode in prisi- pamo 6 dekagramov riža ter ku- hamo tako dolgo, da se riž zmehča. Namesto riža bi lahko dodali tudi na kocke narezan krompir ali ajdovo kašo. Porovo kremno juho pripravi- mo enako kot prejšnjo, le da juhi dodamo krompir, in ko se krom- pir in por popolnoma zmehčata, vse pretlačimo, ponovno zavremo in tik pred serviranjem v juho do- damo legir ali kislo smetano. Kot samostojno porovo jed, zra- ven katere ponudimo poljubno solato, si lahko pripravimo por po švicarsko, ki ga pripravimo tako, da večjo količino pora grobo narežemo in ga kuhamo v slanem kropu 10 minut, nato ga odcedi- mo in ohladimo. Posebej si pri- pravimo sirovo omako: v 2 dl vre- lega mleka naribamo 5 dag pol- jubnega pol trdega sira in mešamo na robu štedilnika, da se sir stopi, ter začinimo s soljo, papriko in muškatnim oreščkom. Omaka na štedilniku po dodatku sira ne sme zavreti. Manjši pekač narahlo namažemo z margarino, potrese- mo z ostro moko in vanj vsipamo na pol kuhan por, čez katerega prelijemo sirovo omako, postavi- mo v vročo pečico in zapečemo. Če sirovo omako pripravljamo s sirom, ki zori s plemenito plesni- jo, lahko jed ponudimo takoj ozi- roma je ne zapečemo v pečici. Porove zvitke pripravimo s pomočjo tankih rezin šunke, tako da por narežemo na ne predolge svaljke in jih v slanem kropu ku- hamo 10 minut. Ohlajene zavije- mo v rezine šunke, zvitke položimo v nepregorno stekleno posodo, prelijemo s kislo smeta- no, ki smo jo začinili z muškat- nim oreščkom, in jed prav tako v vroči pečici narahlo zapečemo. Zraven ponudimo zeleno solato. Por lahko tudi ocvremo pri- bližno tako kot cvetačo. Najprej ga narežemo na podolgovate kose, jih v slanem kropu do polo- vice skuhamo in nato ohladimo. Ohlajene povaljamo v moki, nato v razžvrkljanih jajcih in na koncu v drobtinah ter v vroči maščobi zlato rumeno ocvremo. Na pol kuhane kolobarje pora pa bi lahko povaljali tudi v pivovem testu in prav tako ocvrli. Pivovo testo pripravimo enako kot testo za palačinke, le da mleko zamen- jamo s pivom in iz beljakov stolčemo trd sneg. Nekoliko manj znana jed iz pora je porova pogača, ki jo pri- pravimo tako, da beli del pora narežemo na kolobarje in jih v kožici na maslu do polovice zdušimo. Odtaljeno listnato testo razvaljamo. Prvo testeno krpo položimo na pomaščen pekač in ga narahlo prebodemo. Poru do- damo kislo smetano, in sicer na pet porov dodamo lonček kisle smetane in 2 rumenjaka ter soli- mo in popramo. Por enakomerno vsipamo na testeno krpo in čez prekrijemo drugi del testa. Robo- ve testa dobro stisnemo, po vrhu prebodemo in pred pečenjem pre- mažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo pri temperaturi 220 C 10 do 15 minut. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE . - 263. NAD Zalroff, družina in duševno idravje 125, nadaljevanje Terapevtski proces zakona in družine - na splošno - 52. nad. Odpori in prenos (transfer) • 1. nad. Prepoznavanje odporov je tema, ki se je bomo danes prvič dotaknili. Odpori se kažejo na najraz- ličnejše načine, našteli pa bomo le najpogostejše: - člani skupine molčijo. To je najverjetneje najpogostejša oblika odporov in pomeni, da člani skupine zavestno ali pod- zavestno niso pripravljeni pove- dati svojih misli in čustev. V to skupino odporov uvrščamo tudi izjave, češ "da nimajo kaj pove- dati" ali pa "da niso razpoloženi za govorjenje. - neustreznost afektov. Večkrat se zgodi, da skupina ali posa- mezniki govorijo o tragičnih rečeh, npr. o tem, kako jih je mati zapostavljala, pri tem pa opazimo, da ne pokažejo nobe- ne ustrezne čustvene prizade- tosti. Običajno je pri tem pogo- vor suhoparen, površen, člani skupine pa sodelujejo pri pogo- voru le neradi in na razdaljo; - posebnosti v telesni drži. Togo sedenje, ki traja iz ure v uro, ter razkorak med govorjenjem in telesno držo (npr. neki bolnik govori, kako je besen, pri tem pa opazimo, kako je telesno povsem miren in sproščen) nam odkrivajo, da imamo verjetno opraviti z odpori. Na odpore po- mislimo tudi tedaj, kadar bol- nik skorajda leži na sedežu, "moli vse štiri od sebe", drži roke dalj časa prekrižane na za- tilju ipd.; - fiksacija v času. Fiksacija v času pomeni, da skupina raz- pravlja dalj časa o stvareh iz preteklosti ali zgolj o stvareh v sedanjosti ali prihodnosti, na- mesto da bi razgovor spontano prehajal (princip prostih asocia- cij!) na različna časovna obdob- ja; - fiksacija v vsebini Najpogos- tejša oblika, ki nam odkriva to vrsto odpora, je razgovor o ne- pomembnih, zunanjih, teore- tičnih, filozofskih in podobnih rečeh, ki imajo s skupino in problemi posameznika le malo ali nič opraviti. Naslednjič pa še o prepozna- vanju nekaterih drugih odpo- rov. mag. Bojan Sinko PREJELI SMO PISMO VODSTVU PTUJSKE BOLNIŠNICE Spoštovani! Mogoče se bo komu zdelo nepo- trebno opisovati izkušnje in mnenja o bivanju pri vas, vendar bi vam rada povedala, kako sem bila sama zadovoljna. V vaši bol- nišnici, in sicer na ginekološkem oddelku, sem bila hospitalizirana sedaj že tretjič, tokrat z najlepšim vzrokom na svetu, saj sem pri vas povila čudovitega, zdravega dečka. Ko sem ga prvič zagledala, sem občutila nekaj, česar se ne da povedati z besedami, česar ne moreš opisati, moraš le doživeti in takrat veš, kaj to pomeni. Pos- tala sem ena izmed mnogih najsrečnejših mamic na svetu, saj sem si to malo štručko želela iz vsega srca, prav tako pa tudi moj mož in vsi okoli mene. Pred tem sem imela težave; ne bom govori- la o njih, saj je bilo vedno zelo boleče, vendar mi je bilo manj hudo s pomočjo dr. Franiča, zame najčudovitejšega ginekolo- ga, ki mi je vedno pravilno sveto- val, ki se je trudil in našel vzrok mojih težav, ter me ob obiskih v svoji ordinaciji vedno pomiril, mi vlival voljo in upanje in na koncu tudi vse odlično izpeljal, tako da sem mu iz vsega srca hva- ležna. Ko sem sedaj nazadnje ležala v vaši porodnišnici in se "cartala" s svojim sinom, sem začela raz- mišljati, kako sem srečna. Po vseh težavah, ki sem jih prestala, se mi sedaj zdi vse skupaj le žalos- ten utrinek mojega življenja, ki ga ne bom nikoli pozabila, ven- dar imam sedaj razlog, da sem srečna in mi vse slabo počasi ble- di. Ta sreča pa ne bi bila takšna, če ne bi bilo okoli mene tako do- brih, prijaznih in uslužnih zdravstvenih delavcev oziroma teama, ki s svojim nastopom, strokovnostjo, prijazno besedo, z najrazličnejšimi navodili in izkušnjami dajejo žer^kam neko varnost, občutek, da nekaj pome- niš, da si v dobrih rokah in jim lahko zaupaš. Tudi sama sem zdravstvena delavka, vem, kaj vse moraš žrtvovati za to, da si v vseh pogledih dober zdravstveni dela- vec, in vso to dobroto in strokov- nost sem jaz občutila pri vas, v vaši porodnišnici, porodnišnici, ki je prijazna novorojenčku, ki je bila prijazna tudi meni kot srečni mamici. Srečna sem, da sem svojo naj- večjo srečo in veselje doživljala ob vas. Lahko bi vam še in še opi- sovala, kako so bili vsi prijazni in dobri, kako so znali prisluhniti in pomagati pri kakšni težavici, kako imam zelo dobre izkušnje ob svojem najsrečnejšem dogod- ku, vendar da ne bi bila predolga, se vam raje še enkrat zahvalim. HVALA, dr. Franič, hvala pred- stojniku in glavni sestri gineko- loško-porodniškega oddelka, da imate takšen team, hvala tudi vsem drugim zdravstvenim del- avcem, da s takšnim srcem sode- lujete tam, kjer sanje postanejo resničnost, in ostanite takšni, kot ste, še naprej. Darja in Jan Sekirrnk Krvodajalci 25. JANUAR - Tanja Muhič, Runeč 69/a, Filipina Bombek, Pušenci 10, Viado Mohorko, Kungota 11, Marjan Murko, Podvinci 130, Jože Reš, CMD 10, Ruj, Anton Zaje, Apače 38, Janez Tomtnc, Zg. Pristava 12, Ivan Strelec, Zg. Hajdina 78, Anton Habjanič, Lešnica 17, Franc Zaje, Sala 34, Rado- van Mesaric, Slape 17, Janez Čeh, Krčevina 69, Emit Kirbiš, Njiverce 29, Alenka Boban, Štrafelova 5, Ptuj, Kari Horvat, Mestni Vrh 54/b, Franc Greif, Tmiče 10, Marija Kožic, Kraig- hetieva 24, Ptuj, Alojz Fric, Destmik 58, Žetjko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6, Ruj, Leon Pišek, Hotinjska cesta 75, Orehova vas, Mojca Gorjup, Pleterje 15/a, Andrej Intihar, Gerečja vas 12, Slavko Jesih, Prvomajski trg 15, Poljčane. Jože Topolo- vec, Jablovec 39, Rudi Štelcer, Pobrežje 118. 27. JANUAR - Ivan Hribemik, Na Boč 22, Potjčane, Bojan Fras, Potrčeva 22, Ruj, Marjan CizerI, Zagorje 10/b, Ivan Drevenšek, Kraigherjeva ui. 26, Kidričevo, Janez Feguš, Mejna cesta 4, Ptuj, Ivan Ogrinc, Skorba 35, Dragica Štum- berger, Mladinska 8, Kidričevo, Srečko Cmrečnjak, Dražen- ska C. 4, Ptuj, Edvard Pušnik, Zg. Hajdina 45, Alojz Kelc, Osluševci 7, Milan Gabrovec, Bukovci 146/a, Igor Pete- linšek, Lancova vas 15, Miran Gajser, Gerečja vas 75/a, Mi- ran PešI, Arbajterjeva 8, Ruj, Mirko Šoštarič, Sodinci 5/a, Gorazd Kozoderc, Skorba 51. Mirko Fruk, Apače 221, Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b, Miran Rajnšek, Rucmanci 30, Maks Dolenc, Podlože 80, Stanko Janžekovič, Rerad 40, Janez Muršec, Zg. Hajdina 48, Bojan Mere, Soviče 12, Mar- jan Saketšek, Potrčeva 42, Ruj, Bojan Sabotin, Votkmerjeva 27, Ptuj, Branimir Avguštin, Stopno 14/a, Vera Vreze, Kraig- herjeva ul. 22, Kidričevo, Jožef Karneža, Doklece 26/a, Jure Menoni, Osojnikova 25, Ruj, Ivan Voršič, Rujska c. 2^a, Ormož, Danijel Mlakar, Slovenski trg 3, Ruj, Marjetka Oraškovič, Strnišče 25/a, Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Ki- dričevo, Edvard Dobnik, Sp. Hajdina 46/a, Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu, Jože Kostanjevec, Draženci 28/a, Franc Lendero, Apače 297, Marjan Križanec, Lovrenc na Dr. polju 9, Zvonko Auer, Mihovce 12, Branko Drevenšek, Mi- hovce 48, Vilko Kramberger, Ul. 5, prekomorske 1, Ptuj, Zvonko Žabota, Mestni trg 4, Franc Matjašič, Vtahovičeva 5, Kidričevo, Oamir Kosi, Lancova vas 46/b, Franc Hajšek, Prepuž 9, Zgornja Ložniea, Damijan Sobotič, Tomšičeva 32, Slovenska Bistrica, Danijel Papotnik, Črešnjevec 26, Miran Gradič, Na Boč 24, Poljčane, Jožef Plaveč, Ivanjkovci 4, Jože Rajko, Sp. Korena 70, Robert Kotnik, Ješnica 52, Miran Trantura, Savinsko 22, Milan Pihler, Podvinci 24, Ludvik Ko- kot, Dravska 8, Ruj, Bojan Ornik, Krčevina pri Vurbergu. Ja- nez Marin, Podgorci 74. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIG / ^ V VRTU t V VRTU ^ Vrt v predpomladju Nenadna otoplitev minule dni naznanja, da se najostrejši čas zime Izteka, do pomladi, ko se bo dokončno poslovila, pa je še šest tednov. To je ob- dobje muhastega vremena, ki prinaša še polno vremenskih presenečenj. Sicer pa ljudski pregovor "Če svečana mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži" tudi vrtnarja opozarja, da naj v teh toplih dneh na vrtu ne počne nič takšnega, kar bi lahko zaradi občutne ohladitve vrtne- mu rastlinju škodovalo. V SADNEM VRTU se je pričela sezona zimske rezi sadnega drevja. Večina sadnih vrst peškar- jev, lupinarjev, jagodičevja ter nekaterih koščičarjev mora biti obrezanih v obdobju zim- skega mirovanja, preden se prične vegetacija. Leska, ki bo v nekaj dneh, če se bo nadaljevalo toplo in sončno vreme, že vzcvetela, mora biti že obrezana, sledi ji rez starejših jablanovih in hruševih dreves, če pa imanx) v vrtu vinsko trgo oziroma brajde, pa damo prednost rezi trte. Pra- vočasno opraviti rez vinske trte pomeni, da ne sme biti ne prezgodnja niti prekasna. Kot prez- godnjo razumemo rez trte, ko se še ni izteklo zimsko obdobje ostrejšega mrazovanja, ki bi pri obrezani trdi utegnilo pomrzniti vrhnje rodno oko reznika ali šparona, ker je tik nad njim na reznini nezaceljena rana. Za prekasno pa je razumeti rez trte v času, ko se je že pričela vegetacija in so se po trti že pričeli pretakati rastlinski sokovi, pri čemer se prične trta solziti in skozi reznino izteka rastlinski sok, zaradi česar se trta precej izčrpa, cesto pa sok zalije rodna očesa na rezniku in ta nato odmro. Rez vinske trte, vzgojene na brajdah, je enaka rezi trte v vinogradih, vzgojeni ob klasični opori, temelji pa na lastnosti trte, da je rodni les le tista rozga, ki je zrastla iz dvoletnega lesa. Enoletna rozga, zrastle iz starejšega lesa od dveh let, je običajno nerodna in lahko služi le kot nadomest- ni les, na katerem za v prihodnje vzgojimo rodni les. Vzgoja trte, ki je prilagojena obliki opore, pa se razlikuje. V vrtovih gojimo trto običajno na opori v obliki brajd, ki služijo kot senčnice, zele- ne nadstrešnice, mejne zelene zavese in podob- ni okrasni dodatki v bivalnem vrtu in temu ogrod- ju prinnerno vzgajamo in razporejamo vinsko trto. Trto razpenjamo poljubno po ogrodju v višino, širino in dolžino. Vzgoja stebla in krakov naj bo v dolžino počasna in postopna, letno največ za 8 do 10 očes na rozgi, s čimer si po steblu trte lahko enakomerno vzgojimo stalne krake z dva- do štiriočesnimi rezniki in nadomestnimi enoočesnimi čepi na njihovi osnovi, da se nam trta s starostjo ne bi pričela goliti. V OKRASNEM VRTU v predpomladju, preden se prične vegetacija, obrezujemo žive meje, če so te potrebne obnovitve rezi ali jih nameravamo preoblikovati. Pri vzgoji in negi živice ločimo več vrst rezi. Poletne rezi so podobne striženju pri- rastka, s čimer vzdržujemo obliko živice, s po- gostim prikrajševanjem mladih poganjkov pa vzpodbujamo njeno zgoščevanje. S poletnimi rezmi pa se živica sčasoma tako razširi in razras- te, da prične sanna sebi ovirati rast, se zasenčuje, spodnji deli živice se prično goliti in prične se iz- gubljati njena osnovna vzgojna oblika. V času zimskega mirovanja lahko živico režemo v globi- no v stari les, s čimer jo pomladimo ali preobliku- jemo, ker se v steblih in vejah živice nahajajo speča očesa, ki vzbrstijo po rezi, opravljeni, pre- den je živica pričela ponovno vegetirati. Ob zim- ski rezi živico temeljito mejo oplejenno in odstra- ninrKD poškodovane in odmrle veje. V ZELENJAVNEM VRTU je med vsemi vrtni- nami najpogostejša in najpomembnejša pridela- va solate. Ta je za toplotne pa tudi druge rastne raznnere manj zahtevna vrtnina in jo je mogoče gojiti v vseh letnih obdobjih - pozimi v toplotno zavarovanih prostorih, na prostem pa od zgodnje pomladi do pozne jeseni. S pravilno iz- biro sort in načini gojitve lahko pokrivamo večino potreb po tej kakovnostni in cenjeni vrtnini že na sorazmerno majhni površini na domačem vrtu. Za uspešno rast zahteva solata dobro osvetljena, primerno vlažna in topla rastišča. Seme vznikne že pri 2 do 3 stopinjah celzija, za kalitev in rast pa potrebuje 18 do 20 stopinj celzija, medtem ko zimske sorte solate dobro rastejo že med 12 do 15 stopinj celzija. Povprečna rastna doba solate je od 4 do 10 tednov, odvisno od sorte, rastnih pogojev in letnega časa pridelovanja in temu pri- merno si sestavimo načrt setve solate, da bo vedno na voljo. Čeprav dobro prenaša pogos- tejše gojenje na istem mestu, jo je priporočljivo kolobariti za paradižnikom, stročnicami in plo- dovkami. Solata ne prenaša direktnega gnojenja s hlevskim gnojem, je pa velik porabnik dušika za rast, za odpornost pa ji je pomemben fosfor, ki ju dodajamo v obliki lahko topnih rudninskih in organskih gnojil. Ker v zgodnjem obdobju rasti solata ni preveč občutljiva na nizke temperature, jo lahko spomladi kot prvo vrtnino presadimo na prosto, posevek pa zavarujemo z vlaknasto foli- jo. Pri pripravi zemlje za setev solate moramo biti dosledni, da bo zemljišče dobro pripravljeno z drobnim grudičastim zlogom v vrhnji plasti. Na površini ne sme biti ostankov predposevkov, da se zmanjša prožnost širjenja glivičnih bolezni. Miran Giušič, ing. agr.; TEDNIK - Četrtek, 10. februar 2000] 11 OD rOD IN TAM STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO Uimaba in priprava vade v go^porfin/sfvift Nadaljevanje iz prejšnje številke Med onesnaževalce vode spa- dajo tudi neurejena divja odla- gališča komunalnih in indu- strijskih odpadkov. Preko teh odlagališč prihajajo v podtalni- co sledovi težkih kovin topil in razredčil, mineralnih in sinte- tičnih olj. Prav tako so lahko v vodi prisotni plini; ti dajejo vodi specifični vonj. Območja okoli Ormoža v smeri madžar- ske meje pa velikokrat vsebujejo v podtalnici prekomerne količine železa in mangana. Zdrava pitna voda je kristalno bistra, prijetnega okusa in brez vonja. Da je z vodo nekaj naro- be, nas opozarjajo vonj, okus in njen videz. Vonj po kloru nam pove, da je kloriranje vodovoda prekomerno, prav tako zaznamo po vonju, da se v vodi nahaja žveplovodik. Z vonjem lahko zaznamo tudi prekomerno vseb- nost topil in razredčil. Občasno je priporočljivo natočiti pitno vodo v večjo pro- zorno steklenico in opazovati njeno barvo in motnost. Če je voda rahlo rumenkaste barve, vendar bistra, dokazuje, da je v njej preveč železa in mangana. Pri večjih nalivih pa se pojavi motnost vode in rahla obarva- nost, kar je posledica fino dis- pergiranih delcev v njej. Edino pravo sliko o kvaliteti pitne vode pa nam da kemična in mikrobiološka analiza pitne vode. ČIŠČENJE PITNE VODE Za čiščenje onesnažene ali pa kar zastrupljene vode so znami razni postopki. Načini čiščenja so odvisni tudi od količin vode. ki jo je potrebno očistiti. Uni- verzalnih čistilnih naprav, ki bi jih lahko na primer kar privili na pipo in bi nas rešila vseh težav, ni! Poglejmo, kako se rešimo me- hanskih delcev (mivka, blato, rja, živalski odpadki, lasje, alge itd.), ki jim po domače pravimo smeti in so večji od 10 mikro- nov. Enostavno jih polovimo s finimi mrežastimi filtri, ki so narejeni iz posebne tkanine ozi- roma tudi iz poroznega polipro- pilena, ki ustavi vse, kar je večje od 10 mikronov. Za čiščenje večjih količin vode pa se še ved- no uspešno uporabljajo peščeni filtri (zrnca kremenčevega pe- ska) predvsem kot predfiltri pred finejšimi filtri. Trdota vode povzroča predvsem tehnične probleme, zato bi bilo dobro, da jo na neki način zmanjšamo in naredimo prijaznejšo. Načinov je ^veliko, od postopka z destilacijo do osmoznega postopka, postopka z elektromagnetno obdelavo in mehčanja z ionskimi izmenje- valniki. Ker karbonatno trdoto vode povzročata v glavnem dva ele- menta, kalcij in magnezij, je tre- ba nadzorovati v vodi predvsem njuno količino. Gre v prvi vrsti za kalcit, mineral s pozitivnim nabojem, ki je neposreden kri- vec za nabiranje apnenca na ko- vinskih delih cevovodov, grel- nikov in sanitarnih armatur. S kemično obdelavo, to je do- dajanjem polifosfatov v vodo, kjer se raztapljajo, lahko pre- prečimo nastajanje neželenih oblog, ki jih povzročajo soli, ki tvorijo trdoto. Na stenah cevi se ustvari tudi zaščitni sloj proti koroziji, topijo se tudi stare obloge. Pomembno pa je, da vode ne segrevamo preko 60 sto- pinj Celzija, ker drugače poli- fosfati ne učinkujejo. Kondenzirani fosfati imajo lastnost, da vplivajo na rast kris- talov v raztopini. Da bi se kalci- jev karbonat izločil iz trde vode, morajo najprej nastati iz kristal- nih jeder majhni kristalčki kal- cita, ti pa potem stalno rastejo in se pri neki določeni velikosti začnejo izločali na stene posod ali cevi. Dodatek polifosfatov ovira rast kristalov kalcita. Kristalčki kalcita tako ne raste- jo več, ostanejo tako majhni, da so prostemu očesu nevidni, in se ne izločajo iz vode. Učinkovita količina kondenziranih fosfatov za doziranje v vodo je v območju 2 do 4 g P205/m3 vode. Voda naj ne bi vsebovala več kot 4 mg P205/1, kajti pri večjih koncentracijah se pojavi pri vrenju motnost, kar seveda ni zaželeno, če se voda uporablja v sanitarne namene. Navadno do- ziramo polifosfate v vodo s pomočjo dozirne posode, ki naj bo vezana paralelno k cevovodu hladne vode pred grelno napra- vo (bojlerjem). Cena za elektronsko krmiljen dozator polifofosfata se giblje med 25.000 in 35.000 SIT. Kvalitetno mehčanje vode dosežemo tudi z ionskimi iz- menjevalniki. Naprava, ki se uporablja tudi v individualne namene, stane približno 150.000 SIT. Naprave so elektronsko krmiljene, imamo možnost tudi nastavljanja na želeno trdoto vode, običajno je to 8 nemških stopinj. Ker sta kalcij in magne- zij kationa, uporabimo za iz- menjevalnik kationsko maso, ki jo regeneriramo z raztopino ku- hinjske soli. Če hočemo odstra- niti nitrate, moramo uporabiti anionsko maso. Pri obeh pos- topkih, to je pri mehčanju in odstranjevanju nitratov, je po- trebna večja kontrola. S poseb- nimi kontrolnimi lističi, ki rea- girajo na trdoto in vsebnost ni- tratov v vodi, ugotovimo, ah na- prava še deluje in ali že moramo pričeti regeneracijo ionske mase. Če je voda onesnažena z raz- ličnimi aromami in strupi, s klorom, pesticidi, bencinom, detergenti itd., izvedemo čiščenje z aktivnim ogljem, ki je mikroporozni ogljeni material iz šote, lesa, rjavega ali črnega premoga. Pomembna je predvsem poroznost, ki je pogoj za adsorbcijo najrazličnejših strupov. Na ta način iz vode od- stranimo vonj po kloru, delno pesticide, topila, mineralna olja, težke kovine in nekatere bio- loške onesnaževalce. Zelo učinkovita priprava pitne vode je s kombinacijo mehan- skega filtriranja, fitriranja preko aktivnega oglja in uporabo mo- dula za rezervno osmozo. Re- zervna osmoza je fizikalni pos- topek, kjer s pomočjo vodnega tlaka filtriramo v vodi ione sko- zi polprepustno membrano. Na ta način za več kot 50 % zmanjšamo vsebnost v vodi motečih ionov, vključno z ioni težkih kovin in nitratov. Mikro- biološko onesnaženost odstrani- mo preko 95 %. Ti sistemi sta- nejo približno 70.000 SIT in spadajo med zelo učinkovite. Nadaljevanje prihodnjič Bojan Grobovšefc, univ.dipl.ing.str. PREJELI SMO Dosje: nasilje nad ženskami Nasilje nad ženskami je bila ena od točk dnevnega reda pone- deljkovega zasedanja ptujskega mestnega sveta. Zakaj beseda "do- sje", ko bo tekla razprava o nasilju nad ženskami, je bilo eno od vprašanj ob tej točki. "Dosje" zato, ker je gradivo o nasilju nad ženskami bilo pripravljeno po sklepu mestnega sveta v okviru vseslovenske akcije boja proti na- silju nad ženskami. Akcije in strokovni prispevki na to temo so bili izdani v knjigi z naslovom "Dosje: nasilje na ženskami". Gradivo, ki ga je za razpravo pripravil oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj, je pokazalo, da je problem nasilja nad ženskimi prisoten, čeprav so podatki nepopolni. Nobena dej- avnost, ki se srečuje s tem poja- vom, namreč ne vodi evidence o tem. Tako so še najbolj nazorni podatki o intervencijah policije ob nasilju v družinah. Okoli 270- krat letno posredujejo v družinah, kjer prihaja do nasilja nad ženskami in pogosto tudi nad otroki. Zdravstvo, pravosodni or- gan in socialne službe pojave na- silja obravnavajo v sklopu svoje- ga strokovnega dela. Tako social- na služba posebej vodi le tiste pri- mere, kjer posreduje prav zaradi nasilja. V razpravi se je pokazalo, da ni na voljo ustreznih statis- tičnih podatkov, da nimamo vseh potrebnih služb in znanj, pa tudi na zakonodajni ravni ni pravih rešitev. Slovenska zakonodaja še vedno nekako "ščiti" storilca, žrtev je zaradi poteka postopka dokazovanja še dodatno viktimi- zirana; namesto da bi iz skupnega stanovanja bil odstranjen stori- lec, se običajno umakne žrtev, ker ne more več prenašati nasilja. Prevladujoči stereotipi o spolnih vlogah v družbi, zlasti pa sociali- zacija, ki v veliki meri še vedno vzgaja dečke v duhu odločnosti, agresivnosti, odgovornosti, dekli- ce pa naj bi bile predvsem občut- ljive, čustvene, sposobne vživl- janja v druge, v veliki meri vpliva na to, da ženska, ki doživlja nasil- je, ne zapusti svojega nasilnega partnerja, o nasilju ne govori in ne išče pomoči. In če družba sprejme stališča, da je nasilje v družbi, nasilje nad žensko, zaseb- na stvar, potem seveda žrtev nima nobenih možnosti, da se izvije iz nasilja, nasilnež pa doživlja svoje agresivno vedenje kot pozitivno družbeno sankcionirano. Nasilje nad ženskami je kršitev temeljnih človekovih pravic - pravice do varnosti, do življenja brez strahu in prisile, do telesne integritete. Tako OZN poziva države, naj nasilja nad ženskami ne tolerirajo, naj uvedejo učinko- vite pravne, socialne in preven- tivne ukrepe za ukinjanje nasilja nad ženskami na vseh ravneh. Zakaj je pomembno, da je mest- ni svet razpravljal o nasilju nad ženskami na območju mestne občine Ptuj? S tem se je vključil v vseslovensko akcijo boja proti na- silju nad ženskami, seznanil se je s stanjem vsaj približno. Bistve- nega pomena pa je, da je o nasilju nad ženskami, ki je pogosto pove- zano z nasiljem nad otroki, spre- govoril najvišji organ lokalne oblasti in se ob zavedanju prisot- nosti problema zavezal, da bo problem spremljal preko pristoj- nih služb. Te pa je pozval, da začnejo voditi ustrezne evidence o samem pojavu, da enkrat letno poročajo mestnemu svetu. Hkrati je sprejel sklep, da bomo v mestni občini Ptuj podpirali programe vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s pojavi nasilja, s preventivnimi in programi ure- janja medsebojnih odnosov. Stro- kovne službe mestne občine je za- dolžil, da najdejo ustrezno stano- vanjsko enoto za ureditev "varne hiše", kamor se bo lahko zatekla ženska sama ali z otrokom, ko ne bo več mogla ali hotela prenašati nasilja. Pomembno je, da sprego- vorimo javno o problemu, ki se ga zavemo, in s tem opogumimo tudi žrtve, da bodo spregovorile o tem, kar se jim dogaja, poiskale pomoč, saj nikomur ni potrebno biti žrtev nikogar. Anka Ostrman Nagradno turistiino vprašanje Kurenti so že pričeli svoj letošnji pohod preganjanja zime, ob večerih so jih polne že tudi ptujske ulice. Drugih vidnejših sledi o tem, da se mesto pripravlja na svojo največjo pustno priredi- tev, jubilejno, 40. kurentovanje, pa za zdaj ni. Včasih so bila vsaj izložbena okna ptujskih trgovin dodatno razstavišče, kjer je bilo moč v sliki in besedi videti zgodovino te največje ptujske in slovenske pustne prireditve. Letos bomo sicer dobili celo knjigo o njej, vendar ta ne bo dostopna vsem. Pa tudi gostilne so znale iztržiti več z zanimivimi jedrni, jedilnimi listi in še čim. Mesto bi letos moralo poskrbeti tudi za svoj pustni list, jubilej je že tako okrogel. V tem času v ptujskih občinskih službah oblikujejo predlog odloka o lokalni turistični organizaciji. Čakanje na druge ni pomagalo, bilo je le jalov izgovor, saj kot je pričakovati, bo Ptuj skoraj sam ustanavljal lokalno turistično or- ganizacijo, v najboljšem primeru skupaj z Markovci in Hajdino. Tudi iz odgovorov na pred- zadnje nagradno turistično vprašanje je bilo zaznati, da bralci Tednika na Ptujskem zelo dobro poznajo gostilno Pri pošti v Lac- kovi ulici v Ptuju, ki jo je konec lanskega leta vzela v najem sa- mostojna podjetnica Danica Zemljarič Dobrotič iz Zabovcev. Med več kot 60 pravilnimi odgo- vori se je sreča nasmehnila Ani Rotar iz Stanošine 5, 2286 Pod- lehnik. Čestitamo! Nagrajenki velja tudi naše povabilo k sodelo- vanju. Želeli bi namreč zvedeti za njeno oceno ponudbe v tej ptujski gostilni. Podobno pričakujemo tudi od vseh bodočih nagrajen- cev. Znani ptujski gostilničarji so bili tudi Straschilli. V arhivskem gradi- vu je zaslediti, da so imeli naj- večjo gostilno na Bregu, ki je bila tipična gostilna, namenjena kmečkemu prebivalstvu in furma- nom, ki so prihajali v Ptuj z Drav- skega polja. Gostilna je imela pre- nočišča in velike hleve. Strašilovi naj bi v ta naš konec prišli iz Mor- avske v prvi polovici 18. stoletja, ptujska veja pa pripada Hansu Strašilu, ki se je rodil v Mariboru, leta 1862 pa poročil s Ptujčanko Marijo Košar, Bil je oče desetih otrok, pet jih je umrlo v zgodnji mladosti. Na Bregu si je kupil gostilno s prenočišči. Skupaj z ženo sta družinsko imetje še povečala s trgovino s špecerijo in trgovino z žitom, ukvarjali pa so se tudi s točenjem žganja. Nek- danja največja Strašilova gostilna v Ptuju je še vedno aktivna, le pod drugim imenom. To pa želimo iz- vedeti od vas, spoštovani bralci in sodelavci "Nagradnega turis- tičnega vprašanja", akcije, ki bo kmalu stara devet let. Za nagrado bodo poskrbeli v omenjeni gostil- ni, mi pa bomo dodali še zanimivo branje - knjigo Sodobna zgodovi- na Ptuja v karikaturi. Prva petlet- ka. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 18. februarja. Po kateri ptujski gostilni vprašujemo? Fotografija: Fotodokumentacija Zgodovinskega arhiva Ruj RAZMISUAMO PRED VALENTINOVIM Prihaja pomlad in z njo Valentinovo, tako imenovani 'praznik ljubezni'. To je čas, ko razmišljamo o ljubezni, čas, ko smo vsi nekoliko bolj pozorni in ljubeči, čas, ko si, še posebej mladi, izmenjamo darila in si zagotavljamo večno ljubezen. Toda ali je ljubezen, ki jo ob Valentinovem tako zelo povzdigujemo, res trajna, trdna ljubezen ali pa stoji na trhlUi nogah tako kot tudi izvor tega praznika? Zvezo med Valentinom in lju- beznijo je namreč zelo težko najti. Neka legenda pravi, da je bil sv. Valentin sežgan, ker je nasprotoval rimskemu odloku, ki je prepovedoval poroko mla- deničem, ki še niso odslužili vojaškega roka. Druga legenda pa pravi, da se je Valentin, ko je bil zaprt zaradi svoje krščanske vere, zaljubil v slepo hčer pazni- ka. Deklica je po čudežu spreg- ledala, vsa njena družina pa je sprejela krščanstvo. Seveda obstaja še veliko le- gend in bolj ali manj verjetnih razlag izvora tega ljubezenskega praznika. Najbliže resnici pa bomo, če bomo iskali izvor Va- lentinovega med poganskimi šegami. Rimljani so namreč 15. februarja praznovali luperkalije, praznik, ki je bil posvečen plod- nosti in rodovitnosti. Že v času Cezarja je to postala priložnost za ljudsko veselico in različne norčije mladeničev ter čas, ko so uprizarjali nekakšno ljubezen- sko loterijo. Fantje so žrebali imena deklet, tako nastali pari pa so bili povezani vse naslednje leto. Ta navada pa se je zelo hi- tro uveljavila tudi v krščanstvu. Skozi stoletja so se običaji, po- vezani z Valentinovim, spremin- jali, njegov pomen se je razliko- val tudi od države do države, vse dokler Američani iz njega niso naredili pravega sinonima za ljubezen. Tu se je seveda vmešala tudi trgovina, tako da nas danes ob Valentinovem na vsakem koraku pozdravljajo plišasti medvedki z napisom T LOVE YOU', v obliki srčka, so bonboniere, mila, kozarci in najrazličnejše škatlice, nakit, pi- sala in steklenice, vse se obarva v rdeče in povsod je samo še lju- bezen ... Izrojen praznik v čast izrojeni ljubezni. Verjetno ni besede, ki bi se v zadnjih letih omenjala tako pogosto kot ravno ljube- zen. Ljubezen vpije iz vsake pe- smi, iz vsakega filma in rekla- me. Ljubezen, ljubezen, ljube- zen! Ljubezen je postala kult, religija našega časa, iskanje 'tis- te prave ljubezni' pa smisel našega življenja. Kljub vsej tej poplavi ljubezni pa se vedno več ljudi počuti osamljene, zavržene, nevredne ljubezni ali nesposobne ljubiti, vse več ljudi je razočaranih in brez vere v lju- bezen. Čudno? Niti ne, če po- mislimo, da v imenu ljubezni ljudje lažejo in varajo, zapuščajo svoje družine in zlorabljajo otroke, v imenu ljubezni uničujejo in ubijajo to, kar so nekoč ljubili. Zdi se, kot da je naš svet zajela inflacija ljubezni. Morda je lahko ravno letošnje Valentinovo priložnost, da v svojem pojmovanju ljubezni ne- kaj spremenimo. Zakaj ne bi ljubezni vrnili vloge, ki ji gre. Ljubezen med ljudmi, pa naj gre za romantično ljubezen, lju- bezen med starši in otroki, med prijatelji ali pa kar tako med ljudmi, bi morala biti vir zau- panja in optimizma, vir sreče in zadovoljstva, vir življenjske moči. Za to pa je potrebna ljube- zen, ki je globlja od danes tako opevane, sentimentalne, pogoj- ne ljubezni, potrebna je ljube- zen, ki jo opisuje že Sveto pi- smo: 'Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, lju- bezen se ne ponaša, se ne napi- huje, ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivi- ce, veseli se pa resnice. Vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine.' (1. Korinčanom 13,4-8) VABILO Vabimo vas, da skupaj obli- kujemo to drugačno pojmo- vanje ljubezni na koncertu RAD BI ZAPEL O LJUBEZNI (koncert skupine Agape) 12. februarja ob 19. uri v refektori- ju minoritskega samostana in na delavnicah in predavanju IZBERI LJUBEZEN 14., 15., 18., 22. in 25. februarja ob 19.30 v Stari steklarski delavnici. Nataša Pungračič 12 četrtek, 10. februar 2000 - TEDNIK ZANimiVOSTI, REPORTAŽE MESTNI VRH / OSEMINDEVETDESET LET MARIJE KOSI "1f sve/eiti žMlenju ne bi nit sprentenilat' Živeti v času in Iilu-ati s časom. Polniti se z modrostmi življenja od prvega dne, Id ti je namenjen, in jili s pridom uporabljati v sleliemem trenutliu. Isl^ati najl>oljše, icar ti življenje lalilco po- dari, in dajati največ, Kar moreš, vsem, Id so s tabo v življenju, da nelije ob lioncu lahlio z zadovoljstvom pogledamo nazaj in si rečemo: "Ničesar ne bi spremenila." Pogosto radi verjamemo, da nam je z usodo že v naprej določeno, iuiiišna bo naša življenjslia pot, vendar si moramo priznati, da nastopa v življenju velilio dejavniliov, Id na naše življenje tako ali dru- gače vplivajo. V naravi človelia je, da si želi živeti čim dalj, in tudi zaradi tega išče odgovore na vprašanje, luil^o to doseči, tudi pri ljudeh, Id jim je to uspelo. Srečanje z Marijo Kosi, doma z Mestnega Vrha 75 pri Ptuju, ki je 10. januarja letos stopila v deve- tindevetdeseto leto življenja, vsa- komur kar samo po sebi zastavlja vprašanje, kaj je tisto, kar jo oh- ranja tako zdravo in polno življenja pri teh letih. "Zadovoljstvo in dobra volja," pravi sama. "V svojem življenju sem bila vedno zadovoljna, tudi z majhnimi stvarmi. Nikoli si ni- sem želela več, kot sem lahko do- segla. Če sem si pa zares kaj žele- la, pa sem bila vztrajna in nisem odnehala, dokler ni bilo po moje. Včasih sem se morala tudi kaj zla- gati, pa mi ni žal, saj so ljudje sami tako hoteli." • Dopolnili ste osemindevet- deset let kljub pogosto težkemu življenju povsem zdravi. Ali ste ponosni na svoja leta? "Vesela sem, da sem dočakala takšna leta, pa tudi ponosna. Včasih so ponosni tudi drugi in takrat me povabijo, da opravim kakšno 'pomembno reč'. Tako sem morala ob otvoritvi vodovo- da v Grajenščaku pred dvema le- toma prerezati trak in zavrteti kolo na neki 'mašini'. Najprej sem mislila, da ne bo šlo, potem pa sem le pobrala skupaj dovolj moči. Bila sem pomembna oseba, vsi so se vrteli okoli mene." • Imate radi ljudi? "Zelo, zato imajo radi tudi mene. Tistemu, ki me pa ne mara, se raje izognem." • Kaj ste v življenju najraje počeli? "Najraje sem plesala in pela. Vendar sem tudi delala rada. Včasih smo kopali v goricah in na njivah po več dni skupaj, pa ni bilo hudo, če so bili ljudje dobre volje. Danes, ko pa nisem več tako pri močeh, pa najraje delam na svojem vrtu in skrbim za rože, ki sem jih imela rada vse življen- je. Zdaj imam dovolj časa, da se lahko vsako jutro, ko jih zalivam, z njimi tudi pogovarjam. Drugače pa kdaj kaj preberem ali pa gle- dam televizijo." • Kaj najraje gledate? "Rada imam kakšne filme ali pa oddaje, ki niso preveč žalostne. Tudi kadar nastopajo muzikanti, rada gledam. Najpogosteje pa mo- ram gledati tisto, kar gledajo dru- gi, ker drugače se skregamo." • Ali ste velikokrat jezni? "Ne, če pa sem, pa to takoj po- vem. Nikoli ne kuham zamere, ker vem, da s tem človek nič ne doseže. Tudi meni je prav, da mi ljudje povejo, če so jezni name, kadar kaj narobe naredim. Je pač tako, da nimamo vedno vsega prav, takrat nas pač mora kdo ok- regati - in kaj bi se potem jezili. Jeza škodi zdravju in lepoti." • Še vedno ste zelo zdravi, to- rej tudi to potrjuje, da se v življenju niste veliko jezili. "V življenju sem bila vedno zdrava. K zdravniku sem šla prvič pri petinsedemdesetem letu, ko so me poškodovale krave. Zdaj hodim le na pregled. Zdra- vnik še vedno pravi, da sem zdra- va, in tudi sama se tako počutim. Nazadnje mi je zdravnik povedal, da s svojim srcem lahko dočakam še nekaj let, saj je povsem zdravo. Vem, da bom živela čez sto let, ker si to želim in ker imam življenje rada. Je pa tudi res, da je visoko starost dočakalo veliko mojih sorodnikov." • Če bi vam bilo dano še en- krat živeti, ali bi živeli drugače, bi kaj spremenili? "Nič ne bi spremenila." • Kaj si v življenju zares želi- te? "Želim si samo to, da tisti, ki z mano živijo, ne bi bili preveč jez- ni zaradi mojih muh in da bi bila ta leta, ko bom še živela, zdrava, da ne bom komurkoli v nadlogo. Vesela sem, da še vedno lahko povsem sama poskrbim zase, in četudi kdaj kaj dlje traja, si še vedno rada vse opravim sama. Zjutraj sicer vstanem bolj pozno, okoli pol desete ure, pa vendar mi ostaja dovolj časa, da posteljem posteljo, se oblečem in najem. Po- tem pa še tudi kakšno reč posto- rim po hiši." Mariji beseda lepo teče in rada se pogovarja. Spozna se tudi na "stvaritve" sodobnega časa. Moti jo le to, da nekoliko slabše sliši, ima pa tudi težave pri branju, a še vedno prebere kdaj kaj tudi brez očal. Svoje otroštvo je Marija preživela na Mestnem Vrhu kot viničarski otrok skupaj s tremi brati in tremi sestrami. Med sed- mimi je bila najstarejša. Starši so hodili na dnino k premožnim kmetom, da so svojo družino ne- kako preživeli. Tudi sama je kma- lu spoznala, kaj pomeni trdo kmečko delo. Ko ji je bilo komaj dvanajst let, so oče morali v vo- jno. Tako je mati ostala sama z ot- roki in Marija je morala skupaj z materjo poprijeti za delo, da je družina lahko preživela. Veliko- krat je morala poskrbeti za mlajše brate in sestre, medtem ko je mama delala pri kmetih. Ko si ti bili nekoliko večji, je tudi sama hodila na dnino. Tako je tudi za mamo bilo nekoliko lažje. Sicer pa so to bih časi, ko ljudje niso bili zahtevni in se je dalo prežive- ti. Bili so zadovoljni, če so imeli kaj za v usta in dovolj za čez zimo. Šolo je obiskovala na Ptuju in bila zelo pridna učenka, vendar denarja za izučitev kakšnega od poklicev ni bilo. Tudi po očetovi vrnitvi iz vojne je tako ostala do- ma in pomagala svojim staršem, dokler ni spoznala svojega bodo- čega moža Slavka, s katerim si je že zgodaj ustvarila svojo družino . Rodila je šest otrok, pet jih še vedno živi in na vse je ponosna. Rada pove, da so vsi zelo pridni in delavni, da je ena od hčera učiteljica in da ima sina, ki je pi- lot. Med svojimi osemnajstimi vnuki, petintridesetimi pravnuki in trinajstimi prapravnuki se pa skoraj več ne znajde. Njena hči Milica, s katero deli svoje življenjske radosti v skup- nem domu, je povedala, da svoj rojstni dan proslavlja običajno kar celi januar, saj ima preveč so- rodnikov, da bi lahko prišli vsi hkrati. 10. januarja pa so Marijo obiskali tudi predstavniki upoko- jencev Grajene skupaj s predsednikom Albinom Kram- bergerjem, ki je povedal, da predstavniki njihovega društva vsako leto ob rojstnih dneh redno obiščejo vse svoje člane, ki so že napolnili osemdeset let, pred no- vim letom ali ob kakšni drugi pri- ložnosti pa tudi tiste, ki so bolni in pomoči potrebni. Za svoje člane pa poskrbijo tudi tako, da pogosto organizirajo zabavna srečanja ali izlete, na katerih se družijo in tako ohranjajo stike. Tudi gospa Marija še vedno pri- haja na ta srečanja in so zares po- nosni nanjo. Albin Kramberger je prepričan, da aktivno delovan- je v društvih upokojencev pripo- more k temu, da ljudje čas, ko de- lavno niso več povsem aktivni, preživijo vedrejše in tako lažje os- tajajo dalj časa zdravi. Ana Periro Na zdravje siavljenki je bilo iskreno; Marija v družbi 8 svojimi najdražjimi Mariji Kosi je čestital tudi predsednik DU Grajena Albin Kramišerger VIDIM PRI PTUJU / OBČINSKI ODBOR ZA SOCIALNA VPRAŠANJA Obfsira/f Itodo stareiše Predsednil^ KS Videm Danilo Slcoic, predsednica odbora za so- cialna vprašanja Bernarda Galun in članica tega odbora Jožica Skuk so lionec januarja obislcali najstarejšo občanlio v videmsld občini Frančiško Bencina iz Vidma pri Ptuju 25. Nanjo so se spomnili ob praznovanju njenega 95. rojstnega dne, gospa Frančišl^a pa je dobre želje in prijazen obisk spre- jela z velikim veseljem. Jesen življenja danes preživlja pri hčerki Mariji, veselje pa ji delata tudi njena dva vnuka in že trije pravnuki. To je bila le ena od letošnjih nalog odbora za socialna vpra- šanja v videmski občini, je pove- dala predsednica Bernarda Ga- lun, sicer tudi članica videmske- ga občinskega sveta, kajti do kon- ca leta bodo humanih in hvale vrednih akcij pripravili še kar ne- kaj. Tako so namreč zapisali tudi v plan letošnjega dela, ki ga je na zadnji seji potrdil občinski svet. "Letos želimo obiskati vse tiste občane, ki bodo dopolnili 90 in več let. Zamislili smo si tako, da bi občane obiskali na predvečer ali pa kar na sam rojstni dan, raz- veselili bi jih z obiskom ter skromnim darilom. Na obiske bi se odpravili s predsedniki kra- jevnih skupnosti, predsedniki ali člani odborov za socialna vprašnja, zraven pa bi bil tudi po en predstavnik občinskega odbo- ra za socialna vprašanja. Srečni smo, da smo do ne- davnega imeli kar 17 občanov, starih nad 90 let, a je žal pred dnevi umrla gospa Antonija Oro- vič iz Trnovca, ki bi marca dopol- nila že 92 let. Zanimiv pa je tudi tale podatek, da je med občani te častitljive starosti samo en moški, gospod Franc Jus, ki mu seveda želimo še na mnoga leta. Ne bomo pa obiskovali samo najstarejših občanov, ampak smo si v odboru zadali nalogo, da pred veliko nočjo in božičem obiščemo še 140 ostarelih in bol- nih občanov, tudi tiste, ki so va- rovanci doma upokojencev Ptuj in enote v Muretincih. Tradicio- nalno bo tudi srečanje na bin- košte (11. junija), ko bomo orga- nizirali srečanje občanov, starih 70 in več let. Med drugim bo odbor skrbel tudi za redne stike s socialnimi delavkami Centra za socialno delo Ptuj, ki delajo na našem te- renu, kajti socialnih problemov imamo v občini kar dosti. In na koncu še dobra želja in napotek našim občanom, da skupaj skrbi- mo za ostarele, bolne, posebej pa še za osamljene sosede, sorodnike in vaščane ter jim tako lepšamo jesen življenja," je še povedala Bernarda Galun. Tudi duhovniki in članica žup- nijske Karitas sv. Vida so obiska- li gospo Frančiško Bencina, ji prisrčno voščili za 95 let življenja ter ji izročili cvetje. "Bog Vas živi, gospa Frančiška, in še veliko mo- lite za duhovniške, redovniške in misijonarske poklice," so ji zaželeli. T. Melieriro Januarja letos na obisku pri 95-letni Frančiški Benčini iz Vidma pri Ptuju TEDNIK - Četrtek, 10. februar 2000 13 PO NAŠIH KRAJIH SELA/V LOVSKI DRUŽINI ZNOVA ZGROŽENI V enem letu psi pokoniali f 4 srn o tem, kako so klateški psi pokončali srnjad, smo v našem časopisu že pisali in verjamem, da bi lahko o tem napisali še kar nekaj žalostnih zgodb. V Lovski družini Ptuj, ki ima svoje središče z lovskim domom v Selih, so pred kratkim naredili zanimivo analizo o teh neljubih dogodkih, ko so v svojem lovs- kem revirju izgubili nedolžno srnjad. Najhuje je bilo v zimskih mesecih, ko so živali še bolj nemočne kot sicer, klateških psov pa je v zadnjih letih neveiietno veliko. Veliko zgodb in skoraj vse z žalostnim koncem bi vedel po- vedati tudi lovski čuvaj LD Ptuj Jože Zajšek, ki skrbi za divjad in se ji skupaj z lovskimi tova- riši posveča tako rekoč vsak dan. Zato ga pokol srnjadi še to- liko bolj razjezi, saj večna opo- zarjanja tistim lastnikov psov, ki zanje ne skrbijo vestno, več ne zaležejo. "Na območju LD Ptuj so od lanskega februarja do 22. janu- arja letos nepripeti klateški psi raztrgali 14 kosov srnjadi, in to na območju petih perutninskih farm: dveh na Selih, dveh v Trnovcu in ene v Kidričevem. Največ raztrganih srn smo našli v lanskem aprilu in maju, ko so srne v visoki brejosti pred kotit- vijo in ne morejo uiti hitrim klateškim psom. Drugi del po- mora se je zgodil lani decembra in letos januarja, ko je zapadlo precej snega, na snegu seje nare- dila skorja, ki je pse držala na površju, nemočnim srnam pa se je pod parklji udirala in tako so imeli klateški psi na žalost lah- ko nalogo. Seveda smo lovci naše lovske družine že po prvih ugotovitvah pomora srn hitro ukrepali. Or- ganizirali smo dnevna in nočna dežurstva, vendar do konca ja- nuarja nismo bili kaj preveč uspešni. Potem pa smo vendarle 22. januarja letos na območju farme Trnovec uspeli uloviti dva klateška psa, zmotili smo ju ravno pri dejanju, ko sta trgala nemočno srno. Med drugim smo ugotovili, da sta psa prišla iz smeri Apač in da se to ni zgo- dilo prvič. Kaj drugega smo ho- teli, kot da smo oba pokončali, srnama pa žal nismo mogli več pomagati. Pri opisu takšnega dogodka, ko gledaš srno v bolečinah poginjati, skoraj ni besed. Jokala je kot majhen ot- rok in verjamem, da če bi tu- kajšnji ljudje bili priča takemu dogodki, bi nas lažje razumeli in ne bi na vsak način obsojali lo- vcev. Moram pa dodati, da me je k temu, da povem, kakšne izgu- be srnjadi smo utrpeli v LD Ptuj, vzpodbudil prav članek o pokolu srnjadi, ki je bil objavlje- nem v januarskem Tedniku." Največkrat lovci težko ugoto- vijo, od kod so prišli psi, in še težje, kdo so njihovi pravi lastniki Na srečo že imajo zbra- nih nekaj podatkov o lastnikih klateških psov in proti njim bodo v prihodnje ustrezno ukre- pali, o vseh drugih pa jim bodo prišli prav podatki ljudi v okoli- ci. Lastnikom psov pa prav go- tovo ne bo odveč napotek lo- vcev, da naj imajo svoje pse pri- vezane in zaprte na dvorišču. Če večkratna opozorila ne bodo za- legla, pravi Jože Zajšek, bodo prisiljeni lastnike psov prijaviti sodniku za prekrške, tega pa ne bi radi delali. "Lovci streljamo klateške pse samo takrat, ko jih dobimo pri dejanju, ko morijo ali preganja- jo divjad. Znano je, da se po za- konu pes lahko giblje le 200 metrov od doma ali 50 metrov od vodnika, perutninske farme (Sela, Trnovec in Kidričevo), kjer je bilo pokončane največ srnjadi, pa so od naselij oddalje- ne vsaj 2 do 3 kilometre. Želimo si, da v bodoče srnjadi več ne bi izgubljali, saj Vsi skupaj vemo, da je ta koristna in ponekod v naši okolici že zelo redka. Ne bomo dovolili, da nam klateški psi vsako leto znova naredijo to- liko škode, ki je na žalost ni mogoče poplačati," ob koncu dodaja J. Zajšek. T. Mohorko Lovci so takih žalostnih fotografij v zadnjih mesecih naredili kar nekaj. Foto: Anton Cestnik, LD Ptuj FIAT JE PRAZNOVAL VISOK JUBILEJ m Fiatovih let Minilo je sto let, odkar so v Torinu izdelali prvi Fiatov avto- mobil. V sto letih se je seveda zgodilo veliko novega in zani- mivega. Ob visokem jubileju je Fiat predstavil nov model punto v tri- in petvratni iz- vedbi. V petek, 28., In v soboto, 29. ja- nuarja, je podjetje Avto Prstec, d.o.o., organiziralo dneva odpr- tih vrat in poiskusne vožnje z no- vim predstavnikom nižjega avto- mobilskega razreda, ta pa ima v Sloveniji največ kupcev. Temu primerna je bila tudi gneča tako v petek kot soboto do večernih ur. Novi punto ponuja nekaj zani- mivih tehničnih dodatkov: poto- valni računalnik, dvostopenjski električni servoojačevalec vola- na in sistem »spremljaj me do- mov«, ki omogoča, da ostanejo zasenčene luči prižgane še ne- kaj časa, potem ko smo vozilo že zapustili. Današnje kočije so vendarle nekoliko drugačne kot tiste pred sto leti! DM ZABJAK / ZA OHRANJANJE STARIH O BIČAJ EV-NA VASI Oraii že priieli pustne ob/čer/e Preteklo soboto so od hiše do hiše za boljšo letino že osmič doslej krenili orači iz Žabjaka. Za ohranjanje starih običajev in negovanje dolgoletne tradicije si danes v tem naselju primestne četrti Rogoznica prizadeva deset mladeničev, starih od 15 do 25 let. Ob pustnih običajih fantje poskrbijo še za tradicionalno ve- likonočno kresovanje, na cvetno nedeljo pa pripravijo tudi pres- mec velikan, dolg 9 metrov, ki ga nato poneso do cerkve sv. Leopolda Mandiča v bližnji Novi vasi pri Ptuju. AK Foto: KOSI 14 četrtek, 10. februar 2000 - TEDNIK OD TOD fff TAM ORMOŽ / JAVNI ZAVOD ZA INFORMIRANJE V NOVIH PROSTORIH Vedno glasneiši "Mi Ormožanf V nedeljo dopoldan je na dvorišču ormoškega gradu potekala slovesnost ob selitvi Zavoda za informiranje Ormož v nove prostore. Iz drugega nadstropja so se preselili v obnovljeno pritličje, kjer so boljši delovni pogoji za kolektiv, ki ustvarja Ormoške novice in program Radia Ormož. Slovesnost je bila posvečena tudi otvoritvi novega radijskega oddajnika z močjo 300 W, ki je postavljen na vodovodnem stolpu v Litmerku. Uvodoma je zbranim zapel moški kvartet od Sv. Tomaža, ki deluje pod vodstvom Stanka Pšaka. Zbrane je pozdravil od od- hoda Marka Antoliča v lanskem letu direktor zavoda Miroslav Hanželič in nato skupaj z Ireno Kumer, od leta 1988 do 1991 di- rektorico Ljudske imiverze, v okviru katere je ormoški radio nekoč deloval, prerezal vrvico in povabil goste na ogled prostorov z novo tehnično opremo. Ormoški radio je pričel delovati 1. januarja 1970. Idejni ustanovi- telj je bil Ivo Svajgelj, sodelavci v tistih časih pa Anton Praprotnik, Jože Rakuša, Franček Novak, Sreško Voršič, Franček Lah, Vida Topolovec, Irena Kumer in mno- gi drugi. Radio je bil sprva sestav- ni del Delavske univerze, ki jo je vodila Anica Zidarič, od leta 1997 pa deluje kot javni zavod za infor- miranje z dvema enotama: Radio Ormož in Ormoške novice. Sprva je radio oddajal le ob nedeljah in praznikih, kasneje tudi v torek, četrtek in soboto. V oktobru lanskega leta je odgo- vorna urednica in edina redno za- poslena novinarka Dragica Heric skupaj z zunanjimi sodelavci pri- pravila novo programsko shemo. Radio Ormož se sedaj sliši vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 15. ure na frekvenci 88,9 Mhz. Z novim od- dajnikom, ki je postavljen na vo- dovodnem stolpu v Litmerku, se sliši vse do Ptuja, Ljutomera, Ma- ribora ter preko meje na Hrvaško. Do prejšnje nedelje je bil lastnik fi-ekvence 88,9 Mhz RTV Ljublja- na. Tudi oddajnik pri vinski kleti v Ormožu, preko katerega je ormoški radio pošiljal signal v svet, je v njihovi lasti. Dosedanji največji problem radia, omejena slišnost (stari oddajnik ni pokri- val niti lastne občine), je torej se- daj rešen. V novih prostorih je montirana tudi delno nova tehnična oprema. Mlad kolektiv pa v kratkem pričakuje tudi nove- ga direktorja. Če bo predlog komi- sije na občinskem svetu, ki bo v ponedeljek, 14. januarja, potrjen, bo to Liljana Vogrinec. Irena Kumer nam je povedala, da so bili nekoč delovni pogoji ve- liko slabši. Kot novinarka je bila do leta 1988 edina zaposlena Vida Topolovec, ostali sodelavci pa so delovali volontersko in neprofe- sionalno. Finančnih sredstev je neprestano primanjkovalo, opre- ma je bila dotrajana, kader se je menjaval, pa tudi polena so z raz- ličnih strani letela pod noge. V spominu pa so ji ostali zelo dobri sodelavci in krasni poslušalci, ki so tudi finančno pomagali, ko je zmanjkalo denarja. Dva nova stu- dijska magnetofona sta bila nab- avljena s sredstvi poslušalcev. Po- litika je imela takrat večji vpliv na radijski program kot sedaj v času, ki je zrel za demokracijo. Še leta 1989 je bila direktorica zaradi ta- krat predvajane božične oddaje poklicana na pogovor. Poudarila pa je, da je že takrat župan Vili Trofenik finančno in moralno podpiral ormoški radio, a se ta še vedno ubada s finančnimi proble- mi. Direktor Miroslav Hanželič nam je povedal, da predvidevajo, da bo ta problem z novo opremo, večjo slišnostjo in novo program- sko shemo verjetno v drugi polo- vici leta 2000 rešen. Posodobitev ormoškega radia je občino stala okoli 11 milijonov tolarjev. Kot pomembno pridobitev pa je pou- daril tudi mlade sodelavce, tehni- ke in napovedovalce. V 16-član- skem kolektivu je poleg direktorja redno zaposlena samo sedanja od- govorna urednica, novinarka Dra- gica Heric, ki je povedala, da bi želeli postopoma podaljšati čas oddajanja, tako da bi lahko Ormožani slišali svoj radio od ju- tra do večera. Temu bodo sledile tudi vsebinske spremembe pro- grama. V zadnjih treh mesecih so že pričeli nove oddaje, ki so bolj tematsko obarvane. Bolj zabavne oddaje, predvsem pa kontaktne oddaje bodo sledile v prihodnjih mesecih, ko se bo število poslušal- cev povečalo. Veliko uspeha v prihodnosti ter dobro sodelovanje tudi v bodoče želimo ormoškim radijcem tudi sodelavci ptujskega Radio-Tedni- ka. Majda FridI Kolektiv ormoškega Zavoda za informiranje je pripravljen na nove izzive. Foto: Majda FridI Novinarka in odgovorna urednica Dragica Heric je pri- pravila novo programsko shemo, ki pa še ni zaključena Irena Kumer je bila direktori- ca radia Ormož v časih, ko so bile razmere za delo veliko slabše SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Volilni Izzivi Konec starega in začetek nove- ga tisočletja zaznamujejo volitve pri naših sosedih Avstrijcih in Hrvatih, novo leto pa prinaša par- lamentarne volitve tudi nam sa- mim. Zdaj že lahko trdimo, da so bile volitve v Avstriji in na Hrvaškem presenetljive. V Avstriji zaradi nevarnega zasuka v desno, na Hrvaškem zaradi normalnega prenosa oblasti. Kaj pa se bo zgo- dilo pri nas? Volitve v Avstriji konec lanskega leta so pomenile zmagoslavje za Haiderjevo skrajno desno Svo- bodnjaško stranko, ki se je po šte- vilu zbranih glasov v avstrijskem parlamentu povzpela na drugo mesto, takoj za socialdemokrati, in izrinila na tretje mesto Schusslo- vo Narodno stranko. Po splošnem prepričanju je za Haiderjev uspeh v marsičem krivo tudi nenačelno taktiziranje dotlej vladajoče koali- cije (socialdemokratov in na- rodnjakov) glede posameznih Hai- derjevih zunanje- in notranjepoli- tičnih pobud, med katerimi so brez pravega odziva in nedvoum- ne kvalifikacije ostajale tudi eks- tremne zahteve za omejevanje pravic tujcev, za revizijo avstrijsko državne pogodbe in za pogoje- vanje vstopa kandidatk za EU, še zlasti Slovenije, z urejanjem neka- terih bilateralnih problemov z Av- strijo. SCHUSSLOVA KRIVDA Kljub "šokantnim" volilnim rezul- tatom so v Avstriji še vedno imeli možnost za ponovno formiranje zmerno sredinske vladajoče koali- cije med socialisti in narodnjaki, vendar pa so dolgotrajni poskusi za formiranje takšne vlade pred nedavnim klavrno propadli predvsem zaradi blokad s strani narodnjakov in njihovega voditelja Schussla, ki je očitno vse podrejal svoji ambiciji, da se prikoplje do kanclerskega položaja. To svojo namero je kljub zaznavnemu na- sprotovanju avstrijskega predsed- nika Kleistila in večine evropskih držav in ZDA uresničil v navezi s Haiderjevo Svobodnjaško stran- ko. Tako ima Avstrija od pretekle- ga tedna novo vlado, v kateri so- deluje ekstremno desničarska (neonacistična) Haiderjeva stran- ka. Zaradi tega je padla v hudo politično izolacijo s strani Evrop- ske unije (katere članica je), ZDA in Izraela. Tujina se skrajno nega- tivno odziva na Haiderja, vendar pa je velik, morda celo večji krivec za nastali položaj predvsem tudi SchiJssel, ki je pravzaprav edini zares omogočil haiderjevcem vstop v vlado. Evropska unija se je tokrat ned- voumno opredelila proti novi vladi na Dunaju. Nekaj podobnega so storile tudi ZDA. Komentator Dnevnika je zapisal, da je "združena Evropa z jasnimi opre- delitvami in opozorili Avstriji nare- dila odločilni korak k verjetni pri- hodnji uzakonitvi minimalnih zaščitnih standardov za demokra- cijo. Tako ravnanje Evrope (in tudi ZDA) seveda jasno jemlje legitim- nost vsakemu razmišljanju o tem, da Haider navsezadnje morda le ni tako 'hud nacist'(!). Navse- zadnje ne gre za vprašanje, kaj bo ali ne bo s svobodnjaki v avstrijski vladi, ampak gre za to, da mora biti jasno, da v Evropi 21. stoletja pač skrajna desnica, kakorkoli že se preimenuje in preobleče, ne more brez posledic sodelovati v legalni oblasti." V zvezi z razglabljanji, ali niso evropske, izraelske in ameriške reakcije na dogajanja v Avstriji po- seganje v suverenost in vmešavanje v notranje zadeve, ko- mentator pravi: "Demokratična mednarodna skupnost mora v so- dobnih razmerah globalizacije postaviti pravila, ki jih posamezne države morajo upoštevati, kajti de- mokracija lahko obstane predvsem kot mednarodni red. Avstrijski volivci se kratkomalo lahko zmotijo, kot se lahko kateri- koli drugi volivci, zdaj pa so končno prišli časi, ko je morda mogoče take zmote pravočasno sankcionirati z veliko manjšimi posledicami, kot bi bile tiste, ki bi jih prej ali slej porodilo pristajanje na legitimnost rasizma, nestrpnos- ti in šovinističnega nacionalizma JASNA EVROPA, MEDLA SLOVENIJA Za razliko od "čistega in radikal- nega" stališča Evropske unije in njenega sklepa o pretrganju bila- teralnih stikov s Avstrijo pa Slove- nija ni spravila skupaj drugega stališča kot pozno izjavo premiera Drnovška, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in da bo "verjetno nova avstrijska vla- da veliko bolj zmerna, kot morda pričakujejo nekateri", piše Delo. "Torej se 14 evropskih vlad moti? Slovenija bi se po vsej logiki mora- la veseliti dejstva, da zaradi med- narodnega ogorčenja ne bo več nujno izročena na milost in nemi- lost desničarskemu demagogu, a prav njen premier ne verjame, da so mednarodne reakcije resne. Zakaj dovoli, da njegovo izjavo Haider navaja kot pričo svoje domnevne nespornosti..." Večer opozarja, da je tako rekoč ves svet - Svet Evrope, 14 članic EU, Evropska komisija. Evropski parlament, ZDA, Izrael - zažugal Avstriji, ker je "legitimirala skrajno desnico". EU napoveduje, da bo zamrznila uradne odnose z Duna- jem, odpovedala posvete z avstrij- skimi veleposlaniki, avstrijskim kandidatom za mednarodne funk- cije bo odrekla podporo ... "Čeprav so Haiderja in vstop svobodnjakov v vlado ostro in uni- sono obsodili vsi pomembnejši svetovni državniki, je bila sloven- ska reakcija znova medla in ne- prepričljiva. Drnovšek čaka, da se torej juha ohladi, predsednik Kučan o Haiderju spregovori le v kontekstu seminarja o holokavstu v Stockholmu, novi slovenski zu- nanji minister Dimitrij Rupel pa na POP TV pridiga o naši zadržanosti in hvaležnosti Avstriji, ki je med prvimi podpirala slovensko sa- mostojnost (čeprav je očitno čemu), in celo to, da naši državlja- ni radi nakupujejo pri severnih so- sedih. Mimogrede, belgijski zu- nanji minister Louis Michel je svoj- im državljanom zabičal, da bi bilo sedaj oditi na smučanje v Avstrijo nemoralno. Kot da mlada (sloven- ska) država ne premore nobenega zgodovinskega spomina, ko pa je bila prav Slovenija in slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem prva tarča in žrtev Hai- derjevih nacionalističnih izpadov piše Večer. Tudi iz Zagreba poročajo, da je hrvaško zunanje ministrstvo za- mudilo prvi vlak reakcij na novo nastale razmere v Avstriji. Konec preteklega tedna pe je vendarle iz- dalo uradno sporočilo, v katerem poudarja, da Hrvaško enako kot EU skrbi za ohranjanje demokra- tičnih dosežkov v Avstriji, in hkrati izraža nestrinjanje s Haiderjevimi izjavami o položaju nacionalnih manjšin in tujcev na delu v Avstriji. Hrvaško ministrstvo opozarja, da bi delovanje v "skladu s takšno re- toriko lahko resno ogrozilo demo- kratični razvoj v Evropi". Hrvaško zunanje ministrstvo še posebej skrbijo Haiderjeve izjave glede na to, da v Avstriji živi pomembna hrvaška manjšina gradiščanski Hrvati in da tam dela relativno veli- ko hrvaških državljanov ... Jak Koprive TRNOVSKA VAS / KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ PRODAJA SVOJE PROSTORE Interes /e, latilia se pri denarju v občini Trnovska vas se nadejajo, da bodo v prostore nekdanje delovne enote Kmetijskega kombinata Ptuj uspeli pritegniti obrtnike in pod- jetnike in s tem v kraju lu-editi obrtno cono ter pri- dobiti potrebna nova delovna mesta. Stopnja brez- poselnosti je namreč v občini še vedno nad sloven- skim povprečjem, opažajo pa, da ljudje svoj gmot- ni položaj že rešujejo z delom na tujem, večkrat tudi na črno. Kmetijski kombinat Ruj se je odločil prodati pros- tore nekdanje delovne enote v Trnovski vasi. Na do- ber hektar in pol veliki parceli je 2500 kvadratnih metrov pokritih površin, primernih za obrt in pod- jetništvo. Kot nam je povedal Srečko Kolar iz Kme- tijskega kombinata Ptuj, je povpraševanje veliko, za nakup pa se je zanimala tudi občina Trnovska vas, vendar pa ta, po besedah župana Karla Vurcerja, v tem trenutku ne more zagotoviti zadostnih sredstev za odkup nepremičnine. V vsakem primeru pa še vedno obstaja možnost, da se s prodajo prostorov nekdanje delovne enote ptujskega Kmetijskega kom- binata v Trnovski vasi v kraju odprejo potrebna nova delovna mesta. Stopnja brezposelnosti v tej mladi občini je namreč še vedno več kot 20-odstotna. AK TRNOVSKA VAS / OBČINSKI SVET O PRORAČUNU S/ovnlffie napake pomembneise od pnraiunaf Svetniki in svetnica občine Trnovska vas so skupaj z občinsko upravo večji del četrtkove 9. redne seje namenili pni obravnavi letošnjega občinskega proročuna. Ta obsega dobrih 135 mili- jonov tolarjev, največ sredstev pa namenjajo investicijam. Čeprav je med svetom in občinsko upravo večkrat prišlo do raz- hajanj, je svet vendarle sprejel osnutek predlaganega pro- računa, ki ga bo kot predlog skupaj s pripombami ponovno obravnaval in skušal potrditi na prihodnji seji konec februarja. V večumi razpravi o proračunu za leto 2000 so tmovskovaški svet- niki in svetnica imeli več pripomb (nekaj mdi neimiestnih, na pri- mer o slovničnih napakah v tek- stualnem delu pri sklanjanju be- sede transfer). Svetnico Marijo Kovačič je presenetila višina plač zaposlenih, ki presega 10 odstot- kov proračuna, Franci Tašner pa je z uspešnimi pogajanji svet le uspel prepričati, da del sredstev, predvidenih za investicije, name- ni kmetijstvu. To bo iz občinske blagajne tako v letu 2000 prejelo 3 milijone tolarjev in ne samo pred- videna 2 milijona. V nadaljevanju so se svetniki dalj časa zaustavili pri postavki, ki predvideva financiranje društev, ter sklenili, da jim bodo sredstva v tem letu dodeljevali na osnovi raz- pisov. Sklenili so tudi, da društva v prihodnje za prireditve ne bodo več plačevala najemnin v domu krajanov v Trnovski vasi. Presenetljivo veliko časa so po- rabili tudi za uskladitev nmenj glede samega videza proračuna oziroma tabele. Ker so v delov- nem gradivu prejeli le plan leta 2000, so zahtevali, da občinska uprava do prihodnje seje vanj za lažjo primerjavo poslovanja občine vključi še rebalans pro- računa za leto 1999 in indeks. Osnutek proračuna z vsemi pri- pombami naj bi občinski svet občine Trnovska vas kot predlog obravnaval predvidoma že konec tega meseca na svoji 10. redni seji. V nadaljevanju tokratne seje pa so svetniki izdali še soglasji k ime- novanju Jureta Sarmana za direk- torja Centra interesnih dejavnosti Ptuj in Darje Potočnik-Bemič za direktorico Javnega zavoda lekar- ne Ptuj. Obravnavali in potrdili pa so tudi zapisnik inventurne ko- misije za popis osnovnih sredstev in drobnega materiala ter odlok o zimski službi. S seje so umaknili razpravo o dveh pravilnikih, in si- cer o pravilniku o zbiranju, trans- portu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Trnovska vas ter osnutku pravilnika o cenah in povračilih za zbiranje, transpon in odlaganje komimalnih odpad- kov v občini Trnovska vas, med- tem ko bodo mnenje k obračimu takse za obremenjevanje vode dali na eni prihodnjih sej, potem ko bodo o tem pridobili še več infor- macij. Med pobudami so v četrtek v Trnovski vasi izrazili potrebo po pregledu neizvršenih sklepov v letu 1999 in željo, da bi se na sejah sveta odslej sestajali ob petkih, iz- razili pa tudi pobudo o ureditvi šponnega igrišča v Trnovski vasi. aR TEDNIK - Četrtek, 10. februar 2000 15 PO MASIH KRAJIH PTUJ / DNEVI ODPRTIH VRAT V ŠOLSKEM CENTRU informmiivni dan m frocfoce iff/oire lit sfvcfeiife Konec tedna bo na vseh srednjih šolah in faliultetah v Sloveniji potekal informativni dan o vpisu v študijske oz. poklicne pro- grame. Šole so se na ta dan prav posebej pripravile, saj želijo pridobiti v svoje programe čim več mladih, željnih znanja. Še posebej so bili aktivni v Po- klicni in tehniški elektro šoli Ptuj, kjer so pripravili teden odprtih vrat in javnosti predstavi- li življenje in delo na šoli ter na več kot dvesto osnovnih šol po Sloveniji poslali videokaseto, kjer se preko igre predstavi šola in nje- ni programi. Vsi izdelki dijakov, učila, ki so jih izdelali učitelji, nova učna mesta, seminarske in raziskovalne naloge in proizvodi njihovih sponzorjev (najsodob- nejša televizija znamke EVELUX podjetja Gorenje Elektronika, račimalniki podjetja PCS) bodo za javnost na ogled do konca tega tedna, predstavitve pa se končajo skupaj z informativnim dnevom. Ob tem so luradno predali v uporabo nova učna mesta, ki so jih opremili posamezni donatorji. Odprli so učno mesto za televizij- ske kabelske sisteme, ki ga je oprenjilo podjetje Elpas Interna- tional, štiri učna mesta za progra- matorje mikrokrmilnikov, ki jih je opremilo podjetje Ax elektroni- ka Jurij Mikel, ki naj bi do konca leta opremil celo učilnico, ter učno mesto za serviserje avdio-vi- deo naprav, ki ga je Janez Škrlec opremil z napravami (videokame- ro, videorekorderjem in cd player- jem), prilagojenimi za učno delo, tako da učenci lahko vidijo, kako deluje. Vsa omenjena učila si lahko og- ledajo tudi vsi, ki jih zanima, kako delujejo videorekorder, videoka- mera ali cd player, učitelji in učenci pa jim bodo vsako podrob- nost tudi razložili. Razstava je na ogled do konca tega tedna v pros- torih Šolskega centra Ptuj. Predvsem osmošolci in njihovi starši si bodo lahko ogledali vi- deokaseto s predstavitvijo pokli- cev elektrotehnik, računalniški tehnik ter energetik. Kaseta je nastajalo v A V studiu Šolskega centra Ptuj pod budnim očesom Milana Potočnika po scenariju profesorice Marine Krajnc in režijo profesoric Nataše Meh Peer in Marine Krajnc. Poklica in tehniška elektro šola Ptuj pod vodstvom ravnatelja Raj- ka Fajta se zgleduje po svetovnih trendih in se vpenja v okolje, v ka- terem živi. Pri njih pa se oglašajo tudi obrtniki, ki so željni sodob- nega znanja, saj za njih v sodelo- vanju z obrtno zbornico organizi- rajo različne seminarje. Milan Krajnc Pavlica Ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj Rajko Fajt, univ. dipl. ing. elektrotehnike. Foto: Nini PTUJ / EKONOMSKA SOIA OB DNEVU KULTURE lepa beseda vedno lepo mesto najd^ Da lepa beseda vedno lepo mesto najde, so naši predniki ubesedJIi kot življenjsko spoznan- je in ga izrazili iasno in enostavno, kajti z besedo najprej navežemo stik z okoljem, družbo, izrazi- mo svoja čustvaTudi učitelju je beseda temelj pri usmerjanju mladih po strmih stopnicah do znanja. Beseda odkriva skrivnosti našega živl- jenja in življenja narave, nas popelje v skriv- nostni in maj-sikomu zapleten svet matema- tičnih simbolov, odkriva tudi tisto, kar najprej dojamemo s mtk a če hočemo deliti z drugimi, moramo vse t«) pretvoriti v besede. Ko se otiok iiauči prvih besed, kasneje črk, svoje misli preliva na papir in takrat ie naloga učitelja, da mu pri icrci poiniiga, ga usmerja in bodri, ko učena;:^ dijak zaradi pomanjkanja volje začne oma- hovati. Tukaj >KXsebno poslanstvo čutijo predvsem učitelji sloven^^kega jezika. Ne želijo si, da bi dijak učno snov le znal, ampak da bi začutil veličino in ponten Trubaiievega dela, odkrival tančico hrepe- nenja po drugačnem svetu pri Cankarju, razimiel včasih na videz zapleten modernističen izraz so- dobnega pesnika. In tako je lahko pouk književne vzgoje še kaj vc^- od suhoparnega navajanja letnic rojstva, smrti, del, s čimer si je tako in tako brez koristi ubijati možgane, ker je povsod zapisano. Naučiti se je potrebno doživeti literarno delo, ga znati razložili in dojeti sporočilo, ki nas obogati in nam da notranje zadovoljstvo, da znamo sami oce- niti vrednost in kvaliteto besedila, da nam kasneje v življenju poseganje po knjigi ni le brisanje prahu z metrskih polic, ko knjiga postane lepo darilo. A tudi učitelja preganjajo učni programi, načni in zunanje preverjanje znanja, a si včasih ie vzamemo nekaj časa, ki ga nameni ustvarjalnosti. In vsi ti trenutki so bogato poplačani. V mladih dušah je resnično skritih tisoč sanj in tudi voija, da misli najprej skromno in plaho, ob vzpodbudi pa tudi z večjo mero poguma zagledajo luč sveta v šolskem glasilu ali v živo preko šolskega radia, na predstavah. Tako so člani Radia Dino na Ekonomski šoli Ptuj v ponedeljek pripravili odda- jo o kulturi, o Prešernu in predstavili svoje pesmi pod mentorstvom profesoric slovenskega jezika Milice Selinšek in Efenice Jerenec. MIlan Krajnc Pavlica PTUJ / ODPRTJE RAZSTAVE NA STOPNIŠČU MERCATORJEVE BLAGOVNICE Jurtela in it/egove podobe spominov Razstavišče Mercatorjeve Blagovnice ponovno gosti razstavo domačega likovnega ustvarjalca. Bogomir Jurtela iz Cirkovc je razstavil svoja najnovejša dela, ki so odsev njegovih spominov s številnih potovanj, so njegova likovna razmišljanja, in nadvse privlačno deluje tudi cikel z naslovom Haloze. Predmetni učitelj likovne vzgoje Bogomir Jurtela se je slikarsko izobraževal na pedagoški akade- miji v Mariboru. Dolga leta je že ravnatelj OŠ Cirkovce, kot slikar pa se je v javnosti pojavljal bolj poredko, saj v zadnjih letih ni kaj dosti razstavljal. Povabilo na odprtje februarske razstave na Ptuju je zato toliko bolj preseneti- lo njegove prijatelje in slikarje iz likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. Ob odprtju razstave je Jože Fol- tin, profesor likovne mnetnosti, med drugim dejal, da Jurtela z razstavljenimi deli dokazuje, da si slikarske probleme na široko zas- tavlja in da o njih veliko raz- mišlja, kar je edina pot, ki vodi k novemu, h kvaliteti. Kot izrednega imietnika, preda- nega svojemu delu, je Jurtelo označil tudi podžupan MO Ptuj Ervin Hoj ker, čestitke ob uspeli razstavi pa so prišle od številnih ljudi, ki so prišli na krajše druženje s slikarjem. In zakaj razstava tako pozno? Jimela pravi, da je vedno slikar in ustvarjal, da pa je v življenju počel še veliko drugega, prav tako po- membnega. Prepričan je, da je vendarle napočil čas, da se s svoji- mi deli predstavi širši javnosti, in za trenutek se mu je zazdelo, da mu je edini smisel ostalo le še sli- kanje. T. Mohorko Bogomir Jurtela ob otvoritvi razstave. Foto: TM UUTOMER / USPEŠNO LETO ZA PRLESKO DRUŠTVO JANEZA J. PUHA Uiivmim ¥ skrbi mm ref ermslre liulBlieme Srečanja, reliji in tekmovanja - to so na kratko povedano aktiv- nosti Prieškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Ljutomer, poimenovanega po izumitelji in rojaku Ja- nezu Johannu Puhu. V letu 1993, ko je bilo društvo ustanovlje- no, je štelo le peščico, 20 članov, danes je v njem že več kot 400 lastnikov starih motornih vozil, ljubiteljev tehnične dediščine, ljudi, ki znajo spoštovati zapuščino preteklosti. V društvu po zadnjem poročilu tehnične komisije premorejo že več kot 210 starih motornih vozil; v največji meri so to avtomobili in mo- torji, pohvalijo pa se lahko kar s 26 najrazličnejšimi znamka- mi. Zavidanja vredno, ni kaj. Najstarejši avtomobil, s katerim se lahko pohvalijo v prleškem društvu, je Chrysler, letnik 1925, najstarejše motorno kolo pa je BSA iz leta 1913. Mnoge teh le- potcev je mogoče videti na števil- nih relijih in tekmovanjih po Slo- veniji in tudi preko naših meja, kjer so člani Puhovega prieškega društva zmeraj dobrodošli. Lan- sko leto, tako je bilo slišati na nedavnem občnem zboru društva, so se udeležili nekaterih relijev in tekmovanj tudi v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem ter povsod dosegali dobre rezultate. Rezultati pa zanje največkrat niti niso tako pomembni, temveč je bilo važnejše druženje in spozna- vanje ljubiteljev starih motornih vozil. 6. MAJA NA II. PUHOV MUZUSKIVIAK Predsednik društva Ludvik Bra- tuša pravi, da so bili že od same ustanovitve prodorni, neustavlji- vi, pripravljeni na izzive. Prepoz- navni so postali z lastno usmerit- vijo v prijateljevanje in druženje, pa z nekaterimi edinstvenimi ak- cijami, kot je srečanje ljubiteljev starih Puhovih vozil, prvi Puhov muzejski vlak po Sloveniji, trudi- jo se z ustanovitvijo Puhovega in- stituta ... Veselo in smelo stopajo tudi v leto 2(X)0, ko načrtujejo več po- membnih prireditev: 1. maja se bodo družili na tiurističnem srečanju, prav tako v maju se bodo podali na II. Puhov muzejski vlak, v poletnih mesecih bosta sledili še dve srečanju - prvo bo Puhovo, drugo prleško, konec septembra pripravljajo še srečanje s Prek- miu-ci in ob koncu sezone še družabno srečanje za vse člane. Po sedemlemem delovanju društva bodo z izkušnjami in dobro voljo zmogli še dosti več, še naprej se bodo predajali spominom, veseli pa bodo vsakega novega člana, ki že ima svojega »starčka« ali pa je preprosto ljubitelj starih motor- nih lepotcev. T. Mohorko Foto: R. Škrjanec CERVENJAK / OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA Župan se /e umaknil iz kulture v soboto To se na rednem letnem občnem zboru sestali člani kulturnega društva Jožeta Lacka Cerkven j ak, ki so to- krat poleg ustaljenega dela razpravljali še o odstopu podpredsednika Jožeta Kraner- ja, sicer tudi župana občine Cerkvenjak. Zupan Jože Kraner nam je po sobotnem rednem občnem zboru pojasnil razloge za svoj odstop. Kot prvo meni, da funkcija pod- predsednika ni združljiva z županovanjem, ter dodal, da se je razhajal z delom predsed- nika kulturnega društva Francem Bratko- vičem. "Ugotavljam, da so v zadnjem času v Cerkvenjaku zamrle številne sekcije društva, tako dramska, pevska kot folklora. Prizade- val sem si, da bi sekcije ponovno zaživele ter da bi v upravni odbor društva pritegnili več mladih s svežimi idejami," še pojasnjuje Jože Krener, ki meni, da sedanji predsednik društva Franc Bratkovič preveč razmišlja o preteklosti in ljudeh, ki so nekoč gradili kul- turno življenje Cerkvenjaka. Prav zato je cer- kven jaški župan za svojo namestnico imeno- val Anico Zorman, ki si je izkušnje nabirala tudi pri Zvezi kulturnih organizacij v Lenar- tu. Zbor je predlagano Zormanovo soglasno podprl, župan se je iz kulture umaknil, na mestu predsednika pa ostaja Franc Bratko- vič, ki ga novinarski kolegi dobro poznamo tudi kot dopisnika Večera. O tem, kdaj bodo v Cerkvenjaku zares zaživele nekoč pril- jubljene sekcije kulturnega društva, zlasti dramska in folklora, pa ni slišati nič novega. Zanimivo je, da v cerkvenjaškem kultiunem društvo radi pozabljajo na vabila, skrivajo informacije ter nasploh pozabljajo na sedmo silo, katere del se trudi postati sam predsed- nik Bratkovič. ak ROGOZNICA/ OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 2ii dMiovo kuhunm dhrorane V domu krajanov primestne četrti Rogoznica je tamkajšnje kulturno društvo 6. februarja pripravilo prireditev v počastitev kulturnega praznika pod naslovom Združimo naše moči za ob- novo kulturne d>oranc v domu krajanov primestne četrti Ro- goznica!" Ob visolu udeležbi krajanov so skrbno pripravljen kulturni program izvajali moški pevski zbor KD Rogoznica, moški kvintet DU Rogoznica, folklorna skupina ptujske bol- nišnice in Spominčice DPD Svoboda Ptuj, učenci OŠ Ljudski vrt Ptuj, harmonikar Andrej Furšt iz Kicaija in likovna sekcija KI) Rogoznica. Program je vodila Olga Kostanjevec, kije reci- tirala tudi Prešernovo Zdravljico. Prireditve sta se udeležila tudi podžupan občine Ptuj Ervin Hoj ker in načelnik oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vido- vič. Ob kulturnem prazniku so izrekli posebno javno zahvalo in pohvalo Marjanu Canjku, pred- sedniku društva, za največje šte- vilo opravljenih ur prostovoljne- ga dela pri obnovi kultiu-nih prostorov; Olgi Kostanjevec, mentorici priprav in izvedb kul- turnih prireditev. Romanu Pe- troviču za uspešno vodenje sek- cije Koranti Rogoznica in Maksu Menoniju za 25-letno likovno ust- varjanje, organizacijo likovnih razstav, mentorstvo mladim in za sodelovanje z likovniki v Republi- ki Hrvatski. Zahvalili so se pri- mestni četrti Rogoznica, občini Ptuj in Skladu za ljubiteljske kul- turne dejavnosti Republike Slove- nije za sofinanciranje obnove sa- nitarij in dveh sob za kulturno dejavnost. Med posebej pomembne uspehe KD Rogoznica v lanskem lem sodi ustanovitev moškega pevske- ga zbora pod vodstvom predmet- ne učiteljice za glasbo Marije Sto- ger. Feliks Bagar 16 četrtek, 10. februar 2000 ■ TEDNIK ZAHIMIVOSri, ŠPORT PTUJ / MED PONUDNIKI POSLEJ TUDI MESTNA OPTIKA Bogmfa ponudba koreh €ljsklh iif saninih aial Mestna optika je podjetje z najdaljšo tradicijo s področja pri- pomočkov za korekcijo in zaščito vida, nasploh pa s področja ortopedskih pripomočkov v Sloveniji. Konec lanskega leta je svojo poslovno enoto odprla tudi v Trstenjakovi ulici 11 na Ptu- ju. Prostor in oprema so urejeni po vseh merilih, ki jih predpisujejo mednarodni standarci, temu pri- merna pa je tudi ponudba korek- cijskih okvirjev, leč, sončnih očal, kontaktnih leč ter vsega drugega materiala. Paleta blagovnih znamk, ki jih ponuja Mestna opti- ka, je resnično bogata in zajema svetovne znamke, kot so Giorgio- Armani, Rayban, Benneton, Lu- Kotica, Dakota Smith, Lacoste, Police, Fendi, Zeiss, Rodenstock in mnoge druge. Pri kontaktnih lečah so zastopane blagovne znamke Giba Vision, Bausch&Lomb, Johnson & Johnson ter DL Gintact. V Mestni optiki so ponudbi pri- pomočkov za korekcijo in zaščito vida dodali še celo vrsto tekočin, etuijev, vrvic in še mnogih drugih pripomočkov, bogata pa je mdi iz- bira fotoaparatov in foto materia- la. Ponudba izdelkov in storitev je skrbno izbrana, tako da lahko za- dovoljijo želje, pričakovanja in zmožnosti ljudi vseh starosti in okusov. Cene so ugodne, kar je dodaten razlog, da jih obiščete; pa ne samo na Ptuju, temveč tudi v Ljubljani, Kopru in Kranju. Mestna optika v Trstenjakovi 11 na Ptuju je odprta vsak dan od 8. do 20. ure (v zimskem času do 19. ure), ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Pripravili so tudi darilo za obiskovalce - nagradni kupon (do- biti ga je bilo mogoče tudi na zloženkah), ki kupcem ponuja 10- odstomi popust v njihovi poslov- ni enoti. TM Foto: TM KOŠARKA Medobimska rekreatijska liga - S. krog Povratne tekme bodo počasi končane, saj sta do razigravanja le še dva kroga. Kidričani so v gosteh z lahkoto premagali Putare iz Zavrča, Dor- navA pa je doma izgubila z Veterani. Zaradi tehničnih razlogov ni bila odigrana tekma med Majšperkom in Bregom. V drugi skupino so Orači doživeli še en poraz, tokrat od Cirkovc. Samo pet igralcev Talimia je bilo premalo, da bi premagali razpoloženo Ptujsko Goro, ki je dosegla prvo zmago v ligi. Starše so v razburljivi končnici slavile z biki. Rezultati - skupina A: ŠD Majšperk - ŠD Breg neodigrano, Domava Center - Veterani 50:66 (18:32), Putari Zavrč - ŠD Kidričevo 46:79 (27:37); skupina B: ŠD Cirkovce - Orači 70:50 (39:28), Starše - KPŠ Breg Bulls 72:67 (39:25), Talum - ŠD Ptujska gora 63:74 (34:36). SKUPINA A 1.ŠD KIDRIČEVO 8 5 3 +76 13 2. ŠD MAJŠPERK 6 6 O -^47 12 3. VETERANI 7 5 2 -f98 12 4. DORNAVA CENTER 8 3 5 -1 11 5.ŠDBREG 7 3 4 - 18 10 6 PLTTARI ZAVRČ 8 0 8 -200 8 SKUPINA B 1. STARŠE 8 7 1 +84 15 2. ORAČI 8 6 2 +89 14 3. ŠD CIRKOVCE (-1) 8 4 4 +46 11 4. TALUM 8 3 5 -75 11 5. KPŠ BREG BULLS 8 3 5 -37 11 6. ŠD PTUJSKA GORA 8 1 7-107 9 Lestvica najboljših strelcev. 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 232 košev, 2. Peter Trifkovič (Starše) 226 košev, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 208 košev. Radko Hojak LENART Izobraževanie kmetov V Lenartu se nadaljuje zim- sko izobraževanje knietov, ki ga pripravljata OZVŽ Ruj in lenarška kmetijska sveto- valna služba. Danes ob 10. uri bo v lenarškem gasil- skem domu o tehnologiji si- liranja in silirnih dodatki pre- daval Stane Klemenčič s Kmetijskega zavoda v Mari- boru. Prav tako ob 10. uri bo tudi predavanje Darinke Goznik o pripravi jedi s tes- teninami. Prihodnji četrtek čakata kmetovalce še dve predavanji. Ob 10. uri bo v gasilskem domu imel Mar- jan Dolenšek z ljubljanske- ga kmetijskega zavoda pre- davanji na temo Lesni se- kanci kot kurivo ter Trošari- na za pogonsko gorivo. Da- rinka (3oznik pa bo prihodnji četrtek gospodinje v Cer- kvenjaku seznanjala z jedmi iz govedine; tudi to preda- vanje se bo pričelo ob 10. uri. AK JUDO / DRŽAVNO PRVENSWO OSNOVNIH SOL OS Domawa ekipni naslov V novi, sodobni osnovni šoli Ljubečna pri Celju je v soboto v organizaciji šole in celjskega judo kluba Ivo Reya potekalo osnovnošolsko državno prvenstvo za učenke in učence sedmih in osmih razredov. Zbralo se je več kot 100 tekmovalcev iz kar 56 slovenskih osnovnih šol. Učenci so se na sobotni finale uvrstili na predhodnih področnih prvenstvih v decembru in januarju, kjer se je pomerilo več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev. Po uspešnih nastopih na področnem prvenstvu, kjer so se prav vsi otujski judoisti kvalificirali v fina- le državnega prvenstva, so se v ptujskem taboru pred sobotnim tekmovanjem nadejali dobrih rezultatov. Dani Rus, tekmovalec v kat. do 50 kg, v soboto ni niti za trenutek pomislil na kaj drugega kot ponoven naslov državnega prvaka in ga tudi dosegel, saj je eden najuspešnejših in najperpektivnejših mladih judoistov in eden najresnejših kandidatov za nastop na prvem kadetskem evropskem prvenstvu, ki bo ju- lija v Romimiji. V isti kategoriji je po treh gladkih zmagah in enem porazu osvojil tretje mesto Nejc Murko, Luka Gajšek, branilec naslova državnega prvaka, pa je pristal na petem mestu. Naslov držav- nega prvaka, ki se mu je izmuznil iz rok tri sezone za- pored, je v soboto osvojil tudi Marjan Majcen v kat. do 46 kg. V finalu se je pomeril s klubskim kolegom Mitjem Horvatom, ki je na koncu osvojil drugo mes- to. Bron pa je v kat. do 73 kg osvojil Ervin Vinko, kot sam zase pravi, »večno tretji«. Odlično so nastopila tudi dekleta. Jasmina Vojsk je osvojila peto mesto, v isti kategoriji je bila lanska državna prvakinja Murko Barbara sedma, prav tako peto mesto pa je osvojila Brina Solina. Med tekmovalci judo kluba Jiuršinci je prvo mesto osvojil Denis Hrga v kategoriji do 55 kilogramov, drugo mesto je v kategoriji nad 63 kilogramov osvo- jila Martina Fras, tretji mesti pa David Matjašič v kategoriji do 50 kilogramov in Roman Matjašič v ka- tegoriji nad 73 kilogramov. Ekipno so največ točk osvojili učenci osnovne šole Domava (Rus in Majcen 1. mesto, A. Kuharic in Trupkovič 3. mesto) pred OŠ Jakobski Dol in OŠ Juršinci. Simon Starček PREJELI SMO Šporim uspela OŠ HStKBka v štMemlelu 1998/99 (Odmev na pogovor z direktorjem Športnega za- voda Ptuj Stankom Glažarjem, objavljen v Tedni- ku 27. januarja 2000) Ob prebiranju pogovora z direktorjem Športnega zavoda g. Glažarjem nehote dobimo občutek, da v mestni občini Ptuj na športnem področju aktivno deluje^ in dosega športne uspehe samo ena osnovna šola. Že samo ob površnem prebiranju publikacije Šolska športna tekmovanja, ki jo je izdal Športni za- vod, pa zasledimo, da v mestni občini Pmj na šport- nem področju aktivno sodelujejo tudi druge osnovne šole in dosegajo odmevne rezultate tudi na državni ravni. Ker smo ena izmed teh šol, smo se športni pe- dagogi OŠ Mladika odločili, da javnosti še enloat predstavimo najodmevnejše rezultate preteklega šol- skega leta. V nogometu je šolska ekipa tekmovala v polfinalu državnega prvenstva; tega smo tudi uspešno organiziral in izvedli v športni dvorani Center. V rokometu so učenke tekmovale v četrtfi- nalu državnega prvenstva. Tudi to tekmovanje smo uspešno organizirali in izvedli v šponni dvorani v Gorišhici. Na državnem prvenstvu v krosu so učenci v kategoriji 6. razredov postali državni prva- ki. Ob tem velja opozoriti, da so učenci naše šole v zadnjih štirih letih na medobčinskem krosu (kadar je bil organiziran) v vseekipnem tekmovanju vedno zmagali, hkrati pa smo ena izmed najuspešnejših šol na državnih prvenstvih v krosu. V ASPS so naši učenci na medobčinskem tekmovanju osvojili 7 prvih, 3 druga in 6 tretjih mest, na področnem tek- movanju pa 1 prvo in 3 druga mesta. Pet učencev se je uvrstilo mdi na državni finale. V vseh teh tekmovanjih smo bili v preteklem šol- skem letu najuspešnejša osnovna šola mestne občine Ptuj (tudi najuspešnejša šola v medobčinskem meri- lu - v okviru stare občine Ptuj). Ob vseh teh uspehih so učenci naše šole dosegli vidne rezultate še na dru- gih medobčinskih športnih tekmovanjih: 2. mesto v rokometu (st. učenci), 2. mesto v košarki (st. učenci) Žal ne moremo mimo izjave direktorja Športnega zavoda, objavljene v Tedniku, s katero zelo nejasno (diplomatsko) odgovarja na številne pritožbe o zelo slabi organizaciji šolskih športnih tekmovanj. Trdi- tev, da šolska športna tekmovanja potekajo v skladu z razpisom, letnim koledarjem in skupnimi pravili, ki so sprejeta na odboru za šolska športna tekmovan- ja pri ministrstvu za šolstvo in šport in so objavljena v reviji Šport mladih, je očitno posledica slabega poznavanja resničnih razmer na šolskih športnih tekmovanjih, ki jih organizira Športni zavod. Ome- nimo samo nekatera neupoštevanja razpisa, letnega koledarja in skupnih pravil: - Športni zavod kot tehnični organizator tekmo- vanj ne pridobi izvajalcev tekmovanj z javnim razpi- som in tako ne omogoči šolam, da bi izvedle letno vsaj eno posamezno tekmovanje, kot je predvideno v Športu rnladih; - koledar šolskih športnih tekmovanj, ki ga vsako šolsko leto pripravi Športni zavod, ni usklajen s ko- ledarjem šolskih športnih tekmovanj, objavljenim v Športu mladih (npr. nogomet...); - nekaterih tekmovanj Športni zavod ne organizira, čeprav so v koledarju šolskih športnih tekmovanj (npr. spomladanski kros); - o nekaterih tekmovanjih so šole prepozno obveščene (celo na dan tekmovanja), čeprav merila za pridobitev organizacije in izpeljavo šolskihjport- nih tekmovanj (Merila ŠŠT), objavljena v Športu mladih, zahtevajo, da morajo sodelujoči dobiti razpis s tehničnimi navodili najm.anj deset dni pred izpelja- vo tekmovanja; - v Sporm mladih so predvidene 4 ravni tekmovan- ja: šolska, občinska, področna in državna raven. V Pmju se občinska raven ne izvaja, izvaja pa se me- dobčinska, pri čemer imajo osnovne šole mestne občine Ptuj otežen prehod na višjo raven tekmovan- ja, saj morajo za uvrstitev na področno raven pre- skočiti eno oviro več; - mnogo tekmovanj poteka brez ekipe prve pomoči, ki jo zahtevajo Merila ŠŠT; - v razpisih nekaterih tekmovanj Športni zavod omejuje število sodelujočih tekmovalcev, čeprav te omejitve razpis v Športu mladih ne postavlja; - ekipna tekmovanja še samo na Ptuju potekajo po turnirskem sistemu ("knock out" sistem), ne glede na priporočila, objavljena v Športu mladih, ki pripo- ročajo (žal ne predpisujejo) ligaški tekmovalni sis- tem ali večkratni tumirski sitem; - na tekinovanjih, kjer se tehnični organizator tek- movanja (Športni zavod) pojavlja tudi v vlogi izvajal- ca tekinovanja, se vse prevečkrat ne upošteva meril ŠŠT, saj ni izveden tekmovalni protokol, ni tekmo- valne komisije, zapisnikarsko mizo vodijo učenci so- delujoče šole in nimajo opravljenega zahtevanega tečaja za vodenje le te...; Ob vsem prej navedenem pa Športni zavod zelojni- krito vodi točkovanje v tekmovanju za najboljše SŠD mestne občine Ptuj, saj na šolah (vsaj na naši) nima- mo točkovnika in nam ga Šponni zavod kljub prošnjam noče posredovati. Obtoževanje posamez- nih športnih pedagogov in ravnateljev, da je njihov cilj na nekaterih telanovanjih zgolj rezultat, ne pa tudi cilj tekmovanja samega, je povsem neimnestno, saj je za dosego cilja tekmovanja potrebna predhod- na dobra organizacija. Vsi pa vemo, kdo je za njo za- dolžen. Tudi mi se pridružujemo ugotovitvi g. Glažarja, da Ptuju primanjkuje športnih objektov, hkrati pa se čudimo, da se obstoječi športni objekti uporabljajo za dejavnosti, ki vanje nikakor ne sodijo. Tudi dobičkonosno gledanje na uporabo športnih objek- tov ne more upravičiti nekaterih dejavnostih v njih, ki že zaradi vsebine same izničijo zdravstveno-higi- enske pogoje v teh objektih, katerih zagotovitev pa je eden izmed temeljnih zahtev in nujnost za nemoteno izvajanje športnih dejavnosti v njih. Ker živimo v času, ko so računalniki že naš vsak- dan in z njihovo pomočjo hitreje in kvalitetneje de- lamo, ko si sodobnih športnih tekmovanj brez njih ne znamo niti predstavljati, pričakujemo, da bodo na pragu tretjega tisočletja tudi v Ptuju na občinskih (in medobčinskih) atietskih športnih tekmovanjih račimalniki in elektronske merilne naprave delile "sodniško pravico". Aktiv učiteljev športne vzgoje OŠ Mladika HAJDINA / IZBIRA ŠPORTNIKA LETA Priznania naibolišim Nastanek nove občine Hajdina je vzpodbudil ustanovitev Športne zveze Hajdina, v katero so združeni tamkajšnji športni klubi in društva. Zveza, ustanovljena 27. avgusta lani, je ob koncu leta 1999 izbrala najboljše športnike v domači občini. Na svečanosti ob podelitvi priz- nanj najboljšim se je v prostorih prosvetnega društva Hajdina zbralo precej ljudi, med njimi tudi župan Rado Simonič. Predsednik Športne zveze Ptuj Stanko Glažar je na kratko opisal delo na po- dročju športa, za njim pa je šport- nikom in športnicam čestital za njihove dosežke hajdinski župan. Na področju šolskega športa so priznanja podelili Tamari Korošec, Nataši Valh, Štefanu Mlinariču, Tomažu Petku, Tanji Furek, Marku Drevenšku, San- dri Kiselak, Nini Metličar, Urošu Gojkoviču, Ivani Fekonja in ekipi malega nogometa OŠ Hajdina. Najzaslužnejši športni delavci v posameznih društvih so Franc Brodnjak iz ŠD Hajdina, Slavko Burjan iz ŠD Hajdoše in Janko Leljak ŠD Skorba. V konkurenci posameznikov je kipec nogometaša z žogo prejel Peter Kaučevič, nogometaš Gerečje vasi, v minulem tekmo- valnem letu najboljši strelec 3. lige - sever, med ekipami pa so prejeli pokale: NK Gerečja vas /ekipa mlajših dečkov/, NK Haj- dina /ekipa starejših dečkov/, NK Hajdina /ekipa kadetov/, NK Slovenja vas /ekipa mladincev/ in NK Hajdina /ekipa članov/. ek KASAŠTVO / IZREDNA SKUPŠČINA Poiasna nvmalizoma riamer? Na zadnji seji Upravnega odbora Kasaške zveze Slovence v Lju- tomeru, ki jo je vodil podpredsednik mag. Janko Slavič, so sklenili, da bo izredna skupščina 11. marca. Na i^jej naj bi končno razrešili žgoče kadrovske probleme in izvolili novega predsednika zveze. Sicer pa so člani vodstva kasaške organizacije razpravljali tudi o or- ganizacijskih vprašanjih in se vnovič zavzeli za enotnost in trdnost kasaške zveze, ki jo čakajo velike naloge. Pred vrati je nova sezona, za katero bo treba zagoto- viti finančna sredstva in končno rešiti vprašanje konjskih stav. Projekt je v zaključni fazi in že le- tos naj bi ga začeli uresničevati. Člani upravnega odbora so go- vorili tudi o odgovornosti in usposabljanju sodnikov in o sprotnem razreševanju odprtih problemov, za kar so odgovorni pristojni organi zveze. Zavzeli so se tudi za dosledno spoštovanje statutarnih določil in podprli pri- zadevanja za nov razmah kasaškega športa, ki je v Sloveniji dosegel vzpodbudne rezultate. Zato so odločno zavrnili namigo- vanja, da naj bi se zveza razklala in prenehala enotno delovati. Sklenili so, da morajo vsi vozni- ki plačati tekmovalne licence do 1. aprila, in določili rejski prispe- vek za novo sezono. Ta znaša 2% od skupne nagrade in ga je treba za kasaški derby in DP triletnikov poravnati do 1. maja, za DP dve- letnih kasačev pa do 1. jimija. Obravnavali so še nekaj aktualnih vprašanj, povezanih s pripravami na novo tekmovalno sezono, in se seznanili z vsebino letošnjega Kasaškega koledarja, ki je izšel pred dnevi in vsebuje vrsto zani- mivih podatkov o dogajanju v slo- venskem kasaškem športu. Marjan Toš 20 četrtek, 10. februar 2000 - TEDHIK sponr ROKOMET / PROSLAVILI VISOK JUBILEJ 50 let rokometa na Ptuju 50 let v športu ali na kateremkoli drugem področju je vseka- kor jubilej, vreden vse pozornosti in občudovanja. In ravno to- liko je star ptujski rokomet, Id je imel vsa ta dolga leta števil- ne vzpone in padce. Zametki rokometa na Ptuju se- gajo v leto 1948, ko so dijaki ptujske gimnazije storili prve pio- nirske korake v ta šport. Duhovni vodja je bil Jože Anderlič, sočasno pa so v ptujski vojašnici pod vodstvom starešine Pelajiča pričeli igrati veliki rokomet. Po uspešnem začetku in s pomočjo Fizkulturne zveze Slovenije je bila ustanovljena ekipa, ki je nosi- la ime Ptuj, leta 1950 se je prei- menovala v Rokometni klub Peto- vio in prvič nastopila v uradnem slovenskem tekmovanju z ekipa- mi Krima, Enotnosti, Miličnika, Slovana, Poleta in Kladivarja. Ptujski predstavniki so leta 1949 sodelovali pri ustanovnem občnem zboru Rokometne zveze Slovenije. Ob visokem jubileju ptujskega rokometa je organizacijski odbor za pripravo proslave na čelu z Ivanom Gomilškom pripravil zelo prijetno rokometno sobotno po- poldne, ki se je pričelo z igranjem treh generacij. Tekme so privabile na tribune športne dvorane Cen- ter veliko gledalcev, ki so večkrat z aplavzi nagradili nekdanje roko- metne virtuoze. Ob tem so se spomnili prijetnih trenutkov iz časov, ko je takratna Drava bila strah in trepet v slovenskem moškem in ženskem rokometu. Drugi del praznovanja je potekal v avli Šolskega centra, kjer se je prav tako zbralo veliko gledalcev. Prijetna scena, dobro voditeljstvo Nevenke Dobljekar ter visoki gostje na čelu s ptujskim županom Miroslavom Lucijem so pokazali, da je rokomet bil in ostaja ses- tavni del ptujske športne kulture. Res je, da sedaj ni v tako visokem ligaškem tekmovanju, vendar se polagoma pripravlja za vrnitev na mesto, kjer bi mu bilo mesto. Pri- reditelji so pričakovali prvega moža RZ Slovenije Zorana Janko- viča, vendar je ta odpotoval z žensko ekipo Krima na pomem- bno srečanje na Norveško. Zato pa je bil navzoč generalni sekretar RZ Slovenije Leopold Kalin, ki je v kratkih besedah opisal uspehe ptujskega rokometa in ob tej pri- ložnosti predal predsedniku orga- nizacijskega odbora Ivanu Go- milšku plaketo RZ Slovenije. Tudi župan Miroslav Luci je pou- daril uspehe ptujskega rokometa in rokometašem čestital ob viso- kem jubileju. Zlate plakete so na prireditvi prejeli prejeli: Ivan Gomilšek, Ro- bert Muhič, RZ Slovenije, Talum Kidričevo, Nova KBM - PE Ptuj, Radio Tednik Ptuj, Janko Kac in Albin Pišek, srebrne Danijel Ko- letnik, Ivan Hrupič, Milan Zu- pane, Kristina Toplak, Zora Jeli- nek in Maks Žuran ter bronaste Katica Mumlek, Milan Baklan, Zdenka Gomilšek, Alojz Kla- neček, Ingrid Kmetec, Marjan Leopold Kalin, generalni sekretar RZ Slovenije, je predal predsedniku organizacijskega odbora pri- reditve ob 50-letnici rokometa na Ptuju Ivanu Go- mllšku plaketo RZ Slovenije. Foto: Kosi Ob podelitvi zlatih plaket: (od leve) Robert Muhič, župan Miroslav Luci, Boris Čekov, direktor Nove KBM - PE Ptuj, Franc Lačen, direktor družbe Radio Tednik, Leopold Kalin, Albin Pišek in Ivan Go- milšek. Foto: Kosi Valenko, Boris Perger, Darja Sit- zenfrei in Peter Starkel. VETERANSKE TEKME • Ptuj - Ormož 8:12 /5:3/ PTUJ: ^Valenko, D. Grame, Z. Grame, Černezl, Kovač 1, Belšak, Križe 1, Rozman, Bezjak 1, Kai- sesberger 2, Sabo 3, Kuhar. ORMOŽ: Zidarič, Polak, Berger 2, Hanželič 1, Pavlovič 2, Čurin, Žnidarič 2, Zabavnik 3, Žemljic, Pucko, Šulek 1, Hedžet 1, Turin. • MRK Ptuj - Drava 94 13:16 /7:8/ MRK PTUJ: Berlič, A. Zajšek 1, Zadravec, B. Zajšek 1, Djekič 1, Bračič 2, Kac, Hrnjadovič 3, Mar- gušič 2, Kafel 1, Žuran, Miličič 1, Krauthaker, Lužnik. DRAVA 94: A. Potočnjak 1, N. Potočnjak, Sabo 3, Pisar 2, Osterc, Mešl 2, Terbuc 2, Čeleš, Mikulič 1, Belšak 1, Gaberc, Koštomaj, Pintarič, Mlakar. • Veteranke I - Veteranke II 2:8/1:4/ VETERANKE I: Sitzenfreijeva, Gomilškova, Šoba-Baklanova 1, Horvatova, Jurkovič-Miholičeva, Koštrova 1, Lepejeva. VETERANKE II: Faričeva, Fridlova-Lačnova 1, Kmetčeva 1, Podpadčeva 3, Verbančičeva, Ra- danovičeva-Ozmečeva, Šparlova 3. Danilo lOajnšek PLAVANJE / PO ABSOLUTNEM DRŽAVNEM PRVENSTVU Bomo imeli mladinskega dnavneaa prvaka? štiridnevno absolutno prvenstvo v plavanju v celjskem bazenu je pokazalo pripravljenost ptujskih plavalcev. Najboljšim se pozna, da so vse priprave prirejene za udeležbo na OI v Sydney- ju in so samo preverjali pravilno planiranje forme. Kljub temu so bili doseženi štirje državni rekordi. Mladinci in mlajši, ki so imeli potrebno normo za sodelovanje na članskem prvenstvu, pa so želeli z dobrimi nastopi vzbuditi pozornost. Tam so bili vsi, ki v plavanju kaj pomenijo, od selektoija državne reprezen- tance do analitika reprezentanc, predstavnikov fakultete in po- membnejših funkcionarjev plavalne zveze. Tudi ptujski klub Terme je imel štiri predstavnike. Naši fantje so imeli 27 startov v predtekmovan- ju in šest finalnih nastopov. Že prvi dan je vidnejšo uvrstitev do- segla štafeta 4x100 m prosto. V državi je 17 plavalnih klubov, od katerih imajo nekateri, kot so Ljubljana, Triglav Kranj in včasih Radovljica, celo po dve šta- feti v eni disciplini. Matevž Božičke, Boštjan Maračič, Bemi Pihler in Uroš Gojkovič so bili odlični osmi. Ostali dnevi so bili še uspešnejši. Matevž Božičko je s časom 54,53 v finalnem nastopu bil med člani 11 in med mladinci tretji. Zadnji dan prvenstva, ko je bila na sporedu disciplina 50 m prosto kot vedno z najštevilčnejšo kon- kurenco, se je Matevž s časom 24,79 uvrstil med člani na 6. mes- to, med mladinci pa je dosegel daleč najboljši čas. Premagali so ga za dve ali več let starejši plaval- ci. Realne možnosti so, da se us- peh ponovi že čez štirinajst dni na mladinskem državnem prvenstvu. Davkoplačevalci namenjamo svoj denar tudi za šport. Če ga je iz skup- ne vreče za šport namenjenega dovolj ali premalo, mi je kot športniku težko objektivno oceniti. Ampak kako se Vam zdi primerjava, da je za več kot 100 otrok letno namenjenega približno toliko denarja, kolikor je MESEČNA bruto plača enega pos- lanca. Še letos bodo volitve. Imeli bomo pač kakšnega poslanca več in nekaj otrok v športu manj. Franjo Rozman Od leve: Uroš Gojkovič, Boštjan Maračič, Berni Pihler in Matevž Božičko NAMIZNI TENIS 1 SNTL - ŽENSKE • Petovia - Arrigoni 6:1 Namiznoteniške igralke ptujske Peiovie so brez večjih težav pre- magale ekipo Arrigonija iz Izole. Zmaga domačih ni bila vprašljiva in bi lahko bila še višja, če domači igralki Tini Zalezini ne bi spodrsnilo proti Jani Ludvik. Posamezni izidi: Steblovnikova - Rahotinova 2:0, Goličeva - Jauševčeva 2:0, Zalezina - Ludvikova 0:2, Goličaeva - Rahotinova 2:0, Steblovnikova - Ludvikova 2:0, Zalezina - Jauševčeva 2:0, Goličeva/Zalezina - Rahotino- va/Jauševčeva2:0. 1. SNTL - MOŠKI • Krka - Petovia 6:1 Srečanje v Novem mestu je bilo za Ptujčane zelo pomembno, saj bi v primeru zmage še obstajale teoretične možnosti za obstanek med prvoligaši. Srečanje je bilo zelo zanimivo in visok poraz ni realna slika dogodkov za zeleno mizo. Edino točko za Petovio je dosegel Darko Drčič, zelo blizu točk pa so bili v ostalih posa- mičnih dvobojih, ki so se končali s tesno zmago domačih igralcev, ki so si tako tudi teoretično zagotovili obstanek med prvoligaši. Posamezni izidi: Kralj - Piljak 2:0, Reielj - Drčič 1:2, Hribar - Janžekovič 2:1, Retelj - Piljak 2:1, Kralj - Janžekovič 2:1, Hribar - Drčič 2:1, Kralj/Retelj - Janžekovič/Piljak 2:0. Danilo Klajnšek^ 22 četrtek, 10. februar 2000 - TEDNIK ZA KRATMK CilS Info- glasbene novice! V tem tednu smo praznovali slovenski državni praznik v čast našemu velikemu poetu Francetu Prešernu. Pesniki in pisci besedil za pesmi imajo sicer nekaj skupnega, vendar gre za dve popolnoma različni umetnosti. Madonna Louise Veronica Cic- cone je začela svojo glasbeno pot pri duetu Breakfast Club. Ameriška diva MADONNA se vrača z novim projektom z nas- lovom AMERICAN PIE ttn ki ga je v originalu izvajal Don McLean. V tem komadu je imela pevka proste roke, kar je izrazito slišati v nespecifičnih zvokih, ki jih je sestavil izjemni producent VVilliam Orbit. Tracey Thorn in Ben Watt ses- tavljata britanski studijski duet EVERVTHING BUT THE GIRL, ki je uspel s hitom Missiftg. Todd Terry je vrhunski remikser ali predelovalec komadov in tako se je spet potrudil v minimalis- tičnem house beat komadu TEMPERA-MENTAL v katerem se pojavlja za duet do- kaj značilno dvopomensko be- sedilo. FRESH AFFAIR je še en nov stu- dijski projekt, ki ga podpira močna založniška hiša BMG. Studijski mojstri so s pomočjo računalnika, stroja za ritem (ri- tem mašine) in povprečnega vo- kala naredili soliden komad MY HEART GOES BOOM {lA Dl DA DA) ki sledi plesni tren- dovski glasbi in ne prinaša no- bene novosti! Ameriška skupina N'SYNC je bila ustanovljena leta 1995, ko jih je odkril Johnny VVright. Pet plešočih in pojočih fantov je po- snelo prvi single za založbo Jive in nosi naslov BYE BYE BYE ttt^ Gre za dinamično pop ter r & b pesem, ki prinaša s sabo veliko plesne energije. Italijanski zvezdnik JOVANOTTI je lani navdušil oboževalce z zgoščenko Lorenzo 1999. Pevec posebnega kova vas ne bo šoki- ral z lagodnim komadom STEL- LA COMETA Nemško glasbeno tržišče je v zadnjih letih prišlo na 3. mesto po prodaji plošč, saj jih letno več prodajo le v ZDA in Veliki Britani- ji. Za to imajo zasluge tudi vedno bolj popularni nemški izvajalci in zato najavljam tri najdomnev- nejše novosti z naslovi PUR IM- MER UND DICH - RICKY, LETZ- TE BITTE - SABRINA SETLUR in UNSTERBLICH - DIE TOTEN HOSEN. 2PAC je ob slovesu lanskega leta skupaj s skupino OUTLAVVZ izdal posthumni album Stili I Rise. Tupac Shakur je bil moj- ster rapa in to delno dokazuje tudi v nihajajočem hip-hop ko- madu BABY DONT CRY v katerem s svojim surovim ra- pom sodeluje rap skupina v vzponu Outlavvz. Andre Young je eden pionirjev rapa, ki ga vsi poznamo pod imenom DR.DRE in se je rodil 18. februarja 1965. Pravi ljubitelji rapa morate imeti v svoji zbirki "doktorjev" novi album Chronic 2001, ki vsebuje tudi nov, težko razumljiv ter ritmično omejen ko- mad FORGOT ABOUT DRE ki vsebuje tudi rapanje Eminema. Ameriški raper JAY-Z. je bil deležen največje pozornosti, ko je rapal v komadu Heartbreaker pevke Mariah Carey. Glasbeni časopisi imajo JAY-Z.-ja za veli- kega talenta in to fant dokazuje v nekomercialnem ter provokativ- nem rap komadu ANYTHING )K)K)K)|(, ki je v refrenu dopolnjen z otroškim petjem. Nekaj prostora bom namenil še prihajajočim vročim rap koma- dom: U Understand - JUVENIL- LE, Daddy's Little Baby. - JA RULE, Thafs What l'm Looking for - DA BRAT, I Need a Hot GirI - HOT BOYS, Left Right Left - DRAMA, Pardon me - INCUBUS, Love is Blind - EVE & FAITH EVANS, Tear it Off - METHOD MAN, Ms. Fat Booty - MOS DEF, ShufEm Down - LL COOL J ... David Breznik Na nagradno vprašanje, koliko plošč sta izdala Korado in Brendi (namreč pet), sta pravilno odgovorila Sandra Šoštarič, Slomi 12 a, Polenšak, in Matej Golob, Prerad 49, Polenšak. Za nagrado prejmeta po dve vstopnici za koncert, ki bo to nedeljo ob 16. uri v Gorišnici. Čestitamo. POPUUkRNIH 10 / Popularnih 10 1. Born to Make you Happy - BRITNEV SPEARS 2. Show me the Meaning of being Loneiy - BACKSTREET BOYS 3. What a GirI Wants - CHRISTINA AGUILERA 4. Sex Bomb - TOM JOHNS & MOUSSE T. 5. Thafs the Way it is - CELINE DION 6. IVIove your Body - EIFFEL 65 7. 17 Again - EURVTHMICS 8. Don't Be Stupid - SHANIATVVAIN 9. Rise - GABRIELLE 10. Cartoon Heroes - AQUA Ljestvicx) POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako so- boto V večernem sporedu radia Ptuj. I e>W/qrfi dopisniki ZIMSKA SOLA V NARAVI Sli smo v šolo v naravi. Na ta dan smo vsi komaj čakali. V ponedeljek zjutraj smo se ob 8. uri zjutraj odpeljali iz Žetal. Vozili smo se tri ure in prispeli v Črno ob 11. uri. Pot je bila zelo zanimiva. Ko smo prispeli, smo imeli ob 13. uri kosilo. Pred kosilom pa smo šli v svoje sobe, ki so bile zelo udobne in ureje- ne. Razpakirali smo svoiestvari. Po kosilu pa smo že šli smučat. S takšnim urnikom smo nadal- jevali tudi naslednjih pet dni. Pri smučanju so nas najprej tes- tirali in razvrstili v skupine. Smučali smo se do petih popol- dan. Ob 18. uri smo imeli mah- co in ob 19. uri večerjo. Po večerji smo lahko klicali do- mov. Vsak dan po večerji smo šli v sobe, da smo napisali pris- pevke in dnevnik. Naslednji dan je bil podoben prvemu, le smučanje nam je že šlo bolje. Popoldan smo prav tako smučali, po večerji pa smo imeli kviz in družabne igre. V sredo popoldan smo šli na pohod. Bil je najbolj zanimiv dan. Celo dogo pot nas je vodil vodič. Pre- hodili smo že dober kos poti, ko smo srečali gozdnega moža, ki je veliko in smešno govoril. Z ve- seljem smo poslušali njegove za- bavne pripovedi, nato pa smo se napotili še k jamskemu škratu. Tudi pri njem je bilo zanimivo. Temnilo se je že in mi smo še vedno hodili. Nikogar ni bilo preveč strah, ker smo imeli sve- tilke. Končno smo prišli v hotel. Popadali smo od utrujenosti. Tudi četrtkov dan je bil nekaj posebnega. Po naporni popol- danski smuki, ki se je zavlekla v nočno smučanje, smo imeli večerjo, nato pa smo imeli kar v hotelu "disco". Slavili smo moj, učiteljičin in Martinov rojstni dan. Bil je zanimiv večer in po "žuru" smo bili vsi zelo utrujeni, zato se nam je počitek prav pri- legel. V petek pa je bil razburljiv dan. Seveda, vsi smo že komaj čakali, da gremo domov. Pa ne samo to. Pred nami je bilo še tekmovanje v smučanju. Bilo je napeto in vse se je odvijalo tako, kot je bilo v načrtu. Po glavnem premoru smo si vsi oddahnili. Zadovoljni smo bili s svojimi smučarskimi rezultati. Po tek- movanju nas je čakalo kosilo in nato smo se odpravili domov. Poslovili smo se od gostiteljev in seveda od hotela Club Krnes. Na poti domov smo se ustavili še v rudniku v Mežici. Videli smo, kako so nekoč v njem dela- li rudarji. Po ogledu rudnika pa smo nadaljevali pot proti domu. Prišli smo domov in starši so bili veseli, da smo se srečno vrnili. Staršem smo natančno opisali naša doživetja. V šoli pa še kar razpravljamo, da bi še najraje ostali v Črni, saj je bilo lepo. Ja, res, vsi si bomo zapomnili lepe trenutke, ki smo jih dožive- li v Črni na Koroškem. Suzana Pulko, S.a OŠ Žetale RDEČI KRIŽ Hodim v četrti razred. Vključena sem v krožek Rdečega križa. Ta krožek je zelo zanimiv. Tam se učimo povezo- vati, miriti pulz in na druge načine pomagati drugim lju- dem. Imamo prijazno in strpno učiteljico gospo Pavlo Veler, ki je pripravljena pomagati vsem vaščanom. jaz si želim, da bi vsi ljudje hodili po njenih stopin- jah. Urška Kmetec, 4. r., OS Cirkovce PRIČAKALI SMO NOVO LETO Staro leto se je poslovilo od nas. Nekateri so pričakali novo leto doma, eni so šli na potovan- ja ali v hotele. Zadnji dan v sta- rem letu me je oče zbudil že ob sedmih. Vsa družina je imela veliko dela. Najprej sem v klet nanosil drva. Pospraviti sem moral svojo sobo, vse posesati in obrisati stopnice. Tudi brata sta dobila svoje delo. Mamica ni pospravljala, ker je imela dovolj dela v kuhinji. Spekla je razno pecivo. Iz kleti sem ji prinesel krompir, korenček in kumarice za francosko solato. Razvaljal sem testo za rezance. Do večerje smo igrali karte. Igrali smo tri ure in še ni bilo zmagovalca. Bratje smo morali lepo pripravi- ti mizo. Na mizo so prihajale same dobrote. Po večerji smo nadaljevali s kartami. Večkrat smo se nasmejali. Potem smo gledali televizor. Ker se nismo mogli zmeniti, kaj bomo gleda- li, smo bratje odšli v drugo sobo. Gledali smo Telesnega stražarja. Hitro je bila polnoč in vsi smo odšli k babici in dedku voščit novo leto. Odprli smo šampan- jec in si zaželeli polno zdravja in sreče. Potem smo skozi okno gledali ognjemet v Gorišnici. Zadnje rakete so bile najlepše. Zjutraj ob dveh sem šel spat. Premišljeval sem, kako dolgo je eno leto in kako hitro mine. Želim si, da bi v novem letu bil zdrav, srečen in bolj priden. Milan Korošec, 4. c, OŠ Gorišnica KRADLI SO Ml ČAS Včeraj bil je grozen dan, saj vsi po vrsti kradli so mi čas. Karkoli sem počela, zmanjko- valo mi ga je, kako - pa zdaj poslušajte me: Zjutraj, ko se mi v šolo je mu- dilo, čez mačka po stopnicah padla sem. Desna noga me je tako bolela, da v šolo komaj prikrevsala sem. Ko sem si pred poukom hotela še zadnjo snov pogledati, učiteljica mi veli, da moram tablo še pobrisati. Pridem domov vsa utrujena, da si malo odpočijem, se od- pravim spat, a že mlajša sestra kliče me, naj se z njo v park grem igrat. Večera komaj čakala sem, da spat odpravim se, saj le ponoči, ko jaz spim, imam svoj čas za se." Katja Šincek, 6. b, OŠ Velika Nedelja KOVAČ v sredo, 8. decembra, smo obi- skali kovača. To je Slavko Polič iz Biša. Ko smo prišli, nam je najprej pokazal, kako zgleda delavnica. Naštel je vse stroje in orodja ter jih poimenoval. Za- pomnila sem si kovaško kladivo in kovaške klešče. Videli smo tudi, kaj vse se da narediti iz železa. Nato nam je en izdelek naredil. Najprej je kos železa se- grel, nato ga je obdeloval. Ko je bilo obdelano, ga je ponovno se- grel. Moral je še prej narediti odtis, da se je potem videl. S po- sebnim orodjem je upognil kot železa in nastal je del za novo železno ograjo. Nekatere moje sošolce je bilo strah, ko je tako močno ropotalo. Doma imajo veliko ograjo iz samega železa, pa še marsikaj drugega se najde. Dobili smo tudi sok in kekse. Podaril nam je stojalo za smre- ko. Lepo smo se zahvalili in odšli nazaj v šolo. Imeli smo se imenitno. Sabina Herga, 4. r., OŠ Trnovska vas ŠPORTNI DAN NA ROGLI Na Roglo smo se peljali eno uro in pol. Sanke smo imeli v prtljažniku. Jaz sem se peljala z Gabrijelo in z Julijo. Šofer je vo- zil počasi in previdno. Sankali smo se dve uri. Videli smo heli- kopter, kako se je dvignil in ko se je spustil. Na avtocesti smo plačali cestnino. Na Rogli sem videla vlečnico in sedežnico. Z Julijo sem padla. Ko smo šli do- mov, smo peli pesmice. Ta dan je bil lep. Rada bi še šla na Ro- glo. Ana Murko, 2. r., OŠ Sela PRIJATELJA Sem želva in mi je ime Pika. Živim v morju. Če se mi zahoče, lahko plavam po celem morju. Sem zelene barve. Imam štiri noge in majhen repek. Moje oči so rjave barve, oklep pa je kari- rast. Vsak dan se posladkam z ribami, ki so zelo mlade. Lovim jih v sredini morja. Vsak dan treniram balet, ker bom nasto- pila v dvorani Tabor. Iščem pri- jatelje, da bi se igrali in šli sku- paj lovit ribe. Vendar brez uspe- ha. Nekoč pa sem končno našla prijatelja raka, ki je bil zelo star. Ni znal več loviti rib. Zato sem mu priskočila na pomoč in mu ulovila pet rib. Ko je vse ribe pojedel, sva šla v mojo hišico. Od takrat sva bila za vedno pri- jatelja. Tamara Steiner, 3. b, OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo LUJZEK Dober den vsoki den! Pisen vam en den pred Prešernovim in našim slovenskim kulturnim proznikom. Prav lepo in pošteno je, da smo si zbroli Prešerna in jegovo Zdravlji- co za simbola naše držovnosti. Prešeren in Zdravljica mata v sebi vse tisto, kaj je šegnes aktualnega. Če poglednemo malo nazaj, so misli v naši himni še gnešji den in bodo še dugo primerne za vsak- danjo rabo. Bija pa je poet Prešeren tudi ta provi Slovenec. Rad je meja vino, ženske in vse, kaj je dobrega na totem puklastem svete. Če bi iiveja še gnešji den, i)i najbrž bija kokšni politik, posla- nec ali pa celo predsednik držove. Meni se pač rmjbolj dopodne tista jegova pesnitev, ki provi: "Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, naj rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosid bo mejak." Žal pa je z našimi gnešjimi mejaki tak, ke nemarno glih rmjbolj simptomatičnih odno- sov. Kak vidite in čujete,je v Avstriji herr Haider kak petelinček gor zrosa in se obnoša kak mali Hit- lerček. To neje dobro, ne za Av- strijo in ne za Evropo, še posebej pa ne za sosedo Slovenijo. Tudi z brati Hrvati še nemamo razpuca- nih računov. Piranski zaliv, Trdi- nov breg in še kaj so naši in hrvatski žulji. Bomo vidli, kaj bo zaj, ko bodo dobli novega predsed- nika, namestnika Tudžmana, ki ga glih gnes volijo. Bomo vidli, keri bo zvaljeni, Mesič ali Budiša. Meni osebno sta kar obadva sim- patična, kaj bodo rekli državloni Hrvatske, pa je jihova volilna pra- vica. Tejko o mednarodni politiki, našo domočo bomo gnes pri miri pustili, če glih bi se dalo marsikaj dobrega in tudi slabega rmpisati. Včosik pač malo pretirovlemo in vidimo samo slabosti, če glih neje vse tak zanič, kak si mislimo, pišemo in rišemo. Najpret pač moramo meti sami sebe radi, se medsebojno spoštovati, ne glede na forbo političnih strank, šele potli nas bodo meli radi tudi drugi okoli rms. Tejko za gnes, bodi zadosti poli- tične fizolofije. Mejte se radi in dobri bote. Vaspodavlja Vaš LUJ- ZEK TEDNIK - Četrtek, 10. februar 2000 25 ŠPORT PREJELI SMO Šolam se ni igodila kriviial (Odgovor na trditve športnega pedagoga na OŠ Mladika Draga Ačimoviča v sestavku: Se je šolam zgodila krivica? Tednik, 3. februarja 2000, str. 25) Proglasitev najboljših šol na pri- reditvi Športnik leta 1999 v okvi- ru MO Ptuj in ostalih občin, ki tekmujejo na medobčinskem ni- voju, ter podelitev pokalov za iz- jemne dosežke v obeh konkuren- cah temelji na pravilniku o vred- notenju osnovnošolskih tekmo- vanj, ki je bil sprejet na sestanku Komisije za šolski šport osnovnih šol 16. decembra 1998. Pobudo za spremembo pravilnika je dala OŠ Mladika. Člane komisije je pred- lagalo Društvo športnih pedago- gov na svojem sestanku 4. novem- bra 1998. V komisiji so športni pe- dagogi iz OŠ Mladika, OŠ Videm in OS Gorišnica, kar je logično kadrovsko ravnotežje, saj so v MO Ptuj 4 osnovne šole, v ostalih občinah pa jih je 13. Dokončen izračun točk in končno uvrstitev je potrdila komisija na sestanku 24. januarja 2000. Od leta 1991 je trenutno velja- ven pravilnik tretji po vrsti, ki so ga predlagali in sprejeli športni pedagogi osnovnih šol, in pre- pričani smo, da je objektiven. Pra- vilnik ravno preprečuje vpliv po- sameznih osnovnih šol in šport- nih pedagogov na končne uvrstit- ve, predvsem tistih, ki hlastajo samo za rezultati, kar je daleč od osnovnih ciljev šolskih športnih tekmovanj, ki bi jih športni peda- gogi morali poznati. Z letošnjo proglasitvijo najboljših šol na pri- reditvi Športnik leta 1999 se torej očitno šolam ni zgodila krivica! V bodoče naj špormi dopisnik zaradi korekmega poročanja pre- veri točnost informacije na ustrez- nem mestu, ker dezinformacije posameznikov škodujejo ugledu šolskega športa. Športni zavod Ptuj ROKOMET / 1. B SRL - ŽENSKE Sava Kranj - Ptaj 24:31 /11:13/ ŽRK PTUJ: Vidovičeva, Rojeva, N. Potočnik, Šijančeva 4, Pučkova, Rezjakova, Majeričeva 2, Petkova 7, Maračičeva 6, A. Potočnik, Černetova-MIačeva 10, Srebrnjakova 2, Ke- lenčeva. Rokometašice Ptuja so uspešno pričele nadaljevanje prvenstva v 1. B SRL. Ptujčanke so v prvem polčasu zaigrale zelo dobro v obrambi ter učinkovito v napadu in si ob odhodu na odmor priigra- le dva zadetka prednosti. V nadal- jevanju srečanja je bila igra gostij zelo dobra in so z njo povsem ra- zorožile domače igralke, ki niso mogle verjeti, da bi se jim lahko na njihovem parketu zgodilo ne- prijetno presenečenje. Mogoče so Kranj čanke računale na končnico srečanja, vendar tokrat ni bilo pri- ložnosti, da bi premagale dobre gostje. Zmaga ptujskih deklet je povsem zaslužena. V^naslednjem krogu bodo dekle- ta ŽRK Ptuj gostila vodečo ekipo iz Škocjana. 2. SRL - VZHOD • Pyramidia - Ormož II 32:22 /17:14/ PYRAMIDL\: Valenko, Pisar 6 /2/, M. Sandor, Osterc 8 /1/, I. Ivančič 6, Žnidarič 1, F. Šandor, Žuran, Sterbal, D. Ivančič 5, Cvitanič 2, Firbas 4, Stefanovič. ORMOŽ II :Do^a, Hanželič, Lukaček, Juršič, Zunec 1, Džar- mati 1, Horvat 7 /1/, Ivanuša 5, Vuk 5 /3/, Kosi, Bistrovič 2, M. Luskovič, I. Luskovič 1, Smo- dek. Rokometaši vodečega moštva v 2. SRL - vzhod so v prvem krogu nadaljevanja prvenstva slavili pričakovano zmago. Na začetku srečanja je bil rezultat izenačen, nato pa si je rokometašem Pyra- midie uspelo priigrati prednost petih zadetkov. Mladi Ormožani so ob koncu prvega polčasa uspeli to razliko znižati. V drugem polčasu so domači rokometaši povečevali prednost, ki je na kon- cu srečanja znašala deset zadet- kov. Vsekakor je srečanje rokome- tašem Pyramidie sltižilo kot dobra priprava za derbi drugega kroga, ko bodo gostovali na Ptuju. POKALNI ROKOMET • Rudar - Velika Nedelja 24:25 /10:14/ VEUKA NEDELJA: Belec, Belšak 4, R. Mesarec, Trofenik 2, Gregorič 4, Potočnjak 1, Bez- jak 4, Planine 1, Kokol, Poje 3, A. Mesarec 5, Okreša 1, Šoštarič, Klemenčič. V povratnem pokalnem srečanju osmine finala pokala Slovenije so rokometaši Velike Nedelje v Trbovljah proti Rudarju zmagali. Toda žal zmaga ni bila dovolj vi- soka, da bi izničila prednost Trboveljčanov iz prvega srečanja v Veliki Nedelji, ko so zmagali s 26:20. Gostje iz Velike Nedelje so dobro igrali in si na začetku dru- gega polčasa priigrali pet zadetkov prednosti. Kazalo je, da bi lahko prednost^ iz prvega srečanja izničili. Žal se to ni zgodilo, saj so domačini v 55. minuti uspeli ize- načiti na 22:22. V zaključku srečanja so gostje le uspeli doseči minimalno zmago. Po izpadu iz pokalnega tekmo- vanja se bodo lahko sedaj rokome- taši Velike Nedelje osredotočili na tekmovanje v 1. B SRL, kjer so drugi in imajo velike možnosti, da to mesto tudi zadržijo ter se uvr- stijo v prvo ligo. V soboto, 12. fe- bruarja, bodo gostili ekipo Sevni- ce, ki prav tako goji prvoligaške ambicije in jih je v Sevnici na začetku prvenstva premagala. Z morebimo zmago bi si rokometaši Velike Nedelje priigrali večjo prednost pred zasledovalci in mir- neje nadaljevali prvenstvo. Ni pa nobenega dvoma, da bo športna dvorana v Veliki Nedelji pretesna za vse ljubitelje rokometa. ek ODBOJKA / 1. A DOL ŽENSKE A€is Tabor - Marsel 3:1 MARSEL: Terbučeva, Zenunovičeva, Mohorkova, Blažičeva, Pus- toslemškova, Seronova, Frumnova, Žgečeva, Vindiševa. Odbojkarice ptujskega Marsela so nekoliko nesrečno izgubile v Ljubljani proti ekipi Acis Tabor, ki lovi zlate točke obstanka. To je bil tudi derbi ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice. Srečanje je bilo zelo dinamično in rezultatsko izenačeno. Nekaj več sreče so imele Ljubljančanke, ki so prvi in četrti niz dobile z minimalno prednostjo. Rezultati nizov: 25:23,25:20,18:25,25:23. V naslednjem krogu se bodo v soboto v športni dvorani Center Ptujčanke pomerile z ekipo Kemiplas iz Kopra. f. DOL- MOŠKI • Salonit: GranH 3:0 GRANIT: Lampret, M. Bračko, Z. Bračko, Pušnik, Kavnik, Jesen- ko, Zorenč Ekipa Salonita, vodeče moštvo v prvi slovenski odbojkarski ligi, je po pričakovanjih ugnala bistriški Granit. Prvi niz je bil zelo zanimiv. Gostje so z dobro igro presenetili fevoriziranega domačina in bili blizu presenečenja, vendar so odločilne žoge pripadle domačim. Tudi v drugi in tretji igri so Bistričani zaigrali dobro, vendar samo na začetku, nako- pa so svoje naredile bogate izkušnje in večji izbor kvalitetnejših igral- cev. Rezultati nizov: 27:25,25:18,25:16. ek Športne novice NOGOMET mAlummi' Dravograd 0:0 , ALUMINIJ: Dukarič, Vreič, Žolek, Prapotnik, Koren, Perko- vič, Čeh, Golob, Hojnik, Pucko, Emeršič, Trop, Bezjak, Kolenc, Gorše. Nogometaši Alimiinija so v prvem pripravljalnem srečanju gostili ekipo dravograjskega prvo- ligaša. Domači trener Horjak ni mogel računati na kar nekaj nogo- metašev, vendar se to v igri ni ve- liko poznalo. Kidričani so se pre- senetljivo dobro upirali gostom iz Dravograda, ki so v tem trenutku v višji fazi pripravljanja, saj se prvoligaško prvenstvo prične ne- koliko prej. V enakovredni igri na težkem igrišču so več priložnosti za zmago imeli nogometaši Alu- minija, vendar tokrat njihov naj- boljši strelec in prvi strelec druge slovenske nogomeme lige Milan Emeršič ni bil pri strelu. NOGOMET • Aluminij' Paloma 4:1/2:1/ SRELCI: 1:0 Pucko /16/ Emeršič /30/, 2:1 Ragolič /40/, 3:1 Emeršič /55/, 4:1 Hojnik /70/ ALUMINIJ: Dukarič, Vršič, Prapotnik, Zolek, Perkovič, Čeh, Pucko, Franci, &neršič, Hojnik, Golob, Bezjak, Koren, Kolenc, Gorše. V drugi tekmi v okviru priprav na pričetek drugega dela prvenst- va je bila nasprotnik Aluminija Paloma iz Sladkega Vrha, vodeče moštvo v 3. ligi - sever. Dva zadet- ka v vsakem polčasu sta bila do- volj za prepričljivo zmago, ki bi lahko bila še višja. Kljub temu, da trener Aluminija ni mogel preiz- kusiti vseh igralcev, se že vidi, da je njihova igra v vzponu. ek SMUČANJE m Smuiarske poiitnite za osnovnošohe Smučarski klub Ptuj bo v času zimskih počitnic od 21. do 25. fe- bruarja za osnovnošolske otroke organiziral tečaj smučanja na Rogli. Na smučišče se bodo vsak dan peljali z avtobusom ob pol osmih zjutraj in se vračali okrog pol šestih zvečer. Za 21.900 tolar- jev bodo udeleženci imeli na voljo smučarsko karto, malico, prevoz in učitelja smučanja. Vsi smučanja željni šolarji se lahko prijavijo na Smučarski klub Ptuj, lahko pa za vse dodatne informa- cije pokličejo na telefonske števil- ke: 745 298 ali 041 332 021. fl PLANINSTVO m Mat- jažev pohod na Peto 19. feb. ga organizirajo Koroški planinci. Odhod posebnega avto- busa z AP Ptuj bo ob 6 uri. Pohod bomo začeli pred hotelom Peca v Mežici. Za varnost bodo skrbeli gorski reševalci iz Mežice. Do Doma na Peci se bo verjetno dalo priti brez cepina in derez, za vzpon na vrh pa oboje toplo pri- poročam. S seboj vzemite sončna očala in kremo za sončenje. Hrana iz nahrbtnika, kaj malega se bo dalo dobiti v koči. Informacije in prijave na PD Ptuj, Prešernova 27, tel./fax. 062/777-151. Uradne ure: torek in petek med 16 in 18 uro. Primož Trop SAHf Turnir v Leskoviu športno društvo Leskovec prire- ja v soboto, 12. februarja, ob 13. uri veliki šahovski turnir posa- meznikov. Turnirja se lahko ude- ležijo vsi, ki jih šahovska igra ve- seli, ne glede na spol, starost in občino prebivališča. Turnir bo v prostorih trgovsko-gostinskega objekta "LESKA" Leskovec, pra- vico nastopa pa bodo imeli vsi tekmovalci, ki se bodo na tekmo- vanje prijavili vsaj pol ure pred pričetkom turnirja. Za najboljše so pripravljeni lepi pokali in prak- tične nagrade. Organizator: Športno društvo Leskovec. PLAVANJE m Dobre uvrstitve Pernata v Celju je minuli konec tedna na odprtem prvenstvu Slovenije v plavanju uspešno nastopil tudi Matjaž Pernat v absolutni konku- renci. Na 50 metrov prsno je zase- del deveto mesto, na 100 metrov prsno peto mesto z osebnim re- kordom, ki sedaj znaša 1,07,20, prav tako peti pa je bil na 200 me- trov prsno, kjer je za dve sekimdi izboljšal osebni rekord (1,25,60). ek MALI NOGOMET 2. SLMN - VZHOD Rezultati 14. kroga: Marco Polo - Dobovec 7:4, Slovenske gorice - Pušenci 11:2, Križevci - Vito- marci Petlja 8:2, Mak Gola - Mizarstvo Širovnik 2:3, DSV Draža vas - Valšped 4:1; prosta Oplotnica ITT. 1. MIZARSTVO ŠIROVNIK 13 10 2 1 94:37 32 2. MAK GOLA 12 9 1 2 97:61 28 3. DS DRAŽA VAS 13 8 1 4 74:57 25 4. KRIŽEVCI 13 7 2 4 51:47 23 5. DOBOVEC 13 5 4 4 60:53 19 6. SLOVENSKE GORICE 12 5 1 6 60:54 16 7. VITOMARCI PETLJA 13 5 1 7 67:79 16 8. VALŠPED 13 3 3 7 47:64 12 9. PUŠENCI 13 3 3 7 52:95 12 10. MARCO POLO 13 3 2 8 58:81 11 11. OPLOTNICA in 12 1 2 9 54:76 5 ek MNZ PTUJ-SKUPINA A Rezultati 6. kroga: MDNS Ptuj - Ricks caffe 3:1, Sestrže - ŠD Juršinci 3:9, Zlatoličje - ŠD Lovrenc 1:1, Breg - Podlehnik 2:7; prosti Draženci. 1. MDNS PTUJ 5 5 0 0 20:7 15 2. ŠD LOVRENC 6 4 2 O 31:9 14 3. ŠD JURŠINCI 5 3 1 1 26:15 10 4. RICKS CAFFE 6 3 0 3 25:27 9 5. DRAŽENCI 5 2 1 2 12:11 7 6. PODLEHNIK KMG 5 2 0 3 11:16 6 7. ZLATOLIČJE 5 1 2 2 10:12 5 8. BREG 6 0 2 4 7:20 2 9. SESTRŽE 5 0 0 5 10:35 O MNZ PTUJ - SKUPINA B Rezultati 6. kroga: Kozminci Šega - Telekom neodigrano, Dolane - Peugeot Toplak 4:7, Remos - Lipa Vitomarci 3:3, Avtoelektrika Bračič - Macho Juršinci 7:3, Hajdoše - Vitomarci 2:8 1. VITOMARCI 6 5 1 0 30:10 16 2. AVTOELEKTR. BRAČIČ 6 5 1 0 36:17 16 3. PEUGEOT TOPLAK 6 5 O 1 32:13 15 4 REMOS 6 3 12 19:13 10 5. LIPA VITOMARCI 6 2 3 1 38:27 9 6. MACHO JURŠINCI 6 2 0 4 19:22 6 7. DOLANE 6 2 0 4 24:31 6 8. KOZMINCI ŠEGA 5 2 0 3 10:21 6 9. TELEKOM MB 5 0 0 5 11:21 O 10. HAJDOŠE 6 0 0 6 12:35 O VETERANSKA LIGA 1. CLUB 13 HAJDOŠE 6 4 0 2 30:19 12 2.ŠMARNICA 6 4 0 2 28:27 12 3. MAJŠPERK 5 3 0 2 19:15 9 4. MARKOVCI 5 2 1 2 9:13 7 5. ZLATOLIČJE 5 2 0 3 14:16 6 6. VODKA 0.3 5 0 1 4 11:21 1 OBČINSKA LIGA GORIŠNICA Rezultati 9. kroga: KMN Kokot - Gamsi Zamušani 3:0, Hidus - Žiher 1:2, NK Gorišnica Bi- stro Milena - PC Krona 7:3, Cirkulane - Forum 0:3, Izziv telefoni - Dina&Sima 3:6, Steklarstvo Mezna- rič - Avtošola Prednost 0:3. Rezultati tO.kroga: Gamsi Zamušani - Avtošola Prednost 1:1, Dina&Sima - Steklarstvo Meznarič 5:2, Forum -Jzziv Telefoni 0:5, PC Krona - Cirkula- ne 3:0 b.b., Žiher - NK Gorišnica Bistro Milena 1:7, KMN Kokot-Hidus 2:1. 1.NKG0R. BIST. MILENA 10 8 O 2 52:26 24 2. DINA&SIMA 10 7 O 3 51:29 21 3. KMN KOKOT 10 7 O 3 46:25 21 4. AVTOŠOLA PREDNOST 10 6 3 1 42:31 21 5. ŽIHER 10 6 2 2 33:25 20 6. PC KRONA 10 5 2 3 49:41 17 7. STEKL. MEZNARIČ/-1/ 10 5 1 4 32:36 15 8. HIDUS 10 4 O 6 33:37 12 9. IZZIV TELEFONI 10 3 O 7 38:48 9 10. FORUM 10 3 O 7 26:37 9 11. GAMSI ZAMUŠANI 10 O 2 8 17:54 2 12. CIRKULANE/-2/ 10 1 O 9 15:48 1 ek OBČINSKA LIGA VIDEM 3. krog, 5. februarja: Leskovec - Šturmovci 2:4, Zg. Pristava - Pobrežje 3:2, Majski Vrh - Videm 4:3, Lancova vas - Tržeč 7:6. 1. MAJSKI VRH 3 3 0 0 15:5 9 2. LANCOVA VAS 2 2 O O 15:9 6 3. ŠTURMOVCI 3 2 O 1 9:7 6 4. ZG.PRISTAVA 3 2 O 1 10:3 6 5. LESKOVEC 3 1 O 2 8:4 3 6. MAJOLKA 2 1 O 1 5:5 3 7. POBREŽJE 3 1 O 2 6:7 3 8. TRŽEČ 2 0 0 2 8:10 O 9. VIDEM 3 0 0 3 7:13 O SERVIS SMUČI TENIS OPREME TER KOLES Šport Servis Davorin Munda s.p. Scvenski trg 1, 2250 PtM. tel. 06^778-587 ali 041/925^ 27 ZAMUSANI / 9. OBČNI ZBOR MLEKARSKE ZADRUGE PTUJ Podpora združevanju mlekarn Občni zbor Mlekarske zadruge Ptuj, ki je 51-odstotni lastnik; Mlekarne, je v petek soglasno potrdil odločitve vodstva Mle-! karske zadruge in Mlekarne. 16. februarja bo o pripojitvi' odločala še skupčina Mlekarne Ptuj in nekaj dni zatem i skupščina Pomurskih mlekarn. Ker obe mlekarni s povesm- vanjem pridobivata, bodo odločitve zagotovo pozitivne. Občni zbor Mlekarske zadruge je v petek med drugim ocenil tudi delo zadruge v letu 1999, ki je bilo zelo težko in negotovo, pa kljub temu v gospodarskem smislu us- pešno. Odkup mleka je dosegel dobrih 25 milijonov litrov, ustva- rjanje dobička sicer ni motiv zad- ružnega poslovanjam, kljub temu je MZ ustvarila dobre tri milijone bruto dobička. Pomembnejše je, da je skrbela za oskrbo svojih čla- nov s krmili in drugi krmnimi sestavinami, brezobrestno pollet- no kreditirala spomladansko setev in veliko pozornost posvečala izobraževanju mlekarjev, kar se pozitivno odraža na kakovosti mleka, ki je med najboljšimi v Sloveniji. V zimski sezoni 1999 se je tako predavanj udeležilo kar 1320 članov Mlekarske zadruge. Pomembne odločitve so bile s strani upravnega odbora zadruge sprejete tudi v odnosu na Mlekar- no in njeno združevanje z drugimi mlekarnami oziroma pripojitev k Pomurskim mlekarnam. Kar tri leta so trajali pogovori in pogajan- ja s štajerskimi mlekarnami, a žal brez konkretnih rezultatov. Toli- ko pomembnejša je zato odločitev o združitvenem koraku pomurs- kega in ptujskega mlekarstva. Kmetije s tem pridobivajo možnost nadaljnjega razvoja in povečevanja prireje mleka. Pripo- jitev k izvozno naravnani mlekar- ni ne omejuje, temveč vzpodbuja proizvodnjo v Ptuju in prinaša se- danji ptujski mlekarni tudi po- membna investicijska sredstva za gradnjo hladilnice in posodobitev proizvodnje, poleg tega pa ohranja vsa sedanja delovna mesta. Pozi- tivni vidik pripojitve sta na občnem zboru v Zamušanih pou- darila tudi vodja odkupa v Po- murskih mlekarnah Kari Peček in predsednik specializirane Po- murske mlekarske zadruge Stan- ko Glavaš. Na petkovem občnem zboru v Zamušanih so izvolili nov 13- članski upravni odbor zadruge, za njegovega predsednika pa Jožeta Laha, ki je bil sicer že predsednik iniciativnega odbora za ustanovi- tev Mlekarske zadruge Ptuj in njen prvi predsednik. Nagradili so tudi tri kmetije, ki so v letu 1999 oddale največ mleka: kmeti- ja Bezjak iz Placarja je oddala 392.290 litrov, kmetija Skledar iz Apač 312.166 litrov in kmetija Pintarič iz Zamušanov 309.169 litrov mleka. Nagradili so tudi tri v letu 1999 najčistejše zbiralnice mleka: prva je zbiralnica Lešnica v ormoški občini, ki jo vodi Mari- ja Rajh, druga zbiralnica v Hvale- tincih, ki jo vodi Jožica Uešič, in tretja zbiralnica v Lešju, kjer je zbiralka Marjana Kovačič. JB Z leve: direktor Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupanič, Cvetka Bezjak, Jože Skledar, Marica Pin- tarič in dosedanji predsednik zadruge Ivan Pintarič Ocf f od in tam KAMTAS • Pomoč išče vse več ljudi Pri svetem Martinu na Hajdini je bilo 1. februarja prvič v novem letu redno mesečno srečanje predstavnikov župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije. Pogovarjali so se predvsem o tekočih prob- lemih, s katerimi se sodelavci župnijskih Karitas srečujejo pri svojem delu. Ugotavljajo, da narašča število ljudi in družin, ki v Karitas iščejo materialno pomoč. Hkrati se zahvaljujejo vsem, ki s svojimi prostovoljnimi prispevki in darovi pomagate, da Ka- ritas lahko deluje, torej pomaga ljudem, ki potrebu- jejo pomoč. Sporočajo še, da župnijska Karitas sv. Andraž v Halozah potrebuje pralni stroj, župnijska Karitas sv. Jurij na Ptuju pa išče rabljen televizor za starejšo bolno gospo. Hvala vsem, ki nam pomagate! Sodelavci Karitas PODGORCI • Občni zbor turističnega društva v soboto, 12. februarja, se bo ob 18. uri v domu kulture v Podgorcih pričel občni zbor tamkajšnjega turističnega društva. Običajnemu dnevnemu redu, izvolitvi delovnih teles, poročilu in razpravi o delu v preteklosti ter načrtih in finančnih sredstvih za pri- hodnje leto, bo sledil družabni del prireditve. Vseka- kor pa bosta v Podgorcih tudi v letu 2000 v ospredju kulinarika in vino. Maida Fridl Kulturni križemkražem PTUJ • Danes, v četrtek, 10. februarja, bo ob sedemnajsti uri v pravljični sobi mladinske- ga oddelka knjižnice Ivana Potrča pravljica z vadbo joge. O ljubezni med Gregorjem in Simono bo pripovedovala Lilja- na Klemenčič, vadbeni del z jogo bo izvedla inštruktorica joge Sonja Trplan. DORNAVA • Nocoj ob 18. uri bo v osnovni šoli osrednja pri- reditev ob slovenskem kultur- nem prazniku. Učenci bodo pripravili literarni večer, z glas- benimi utrinki pa se bodo predstavili učenci iz zasebne glasbene šole "Nocturno" in Manja Fabjan. PTUJ • V gostilni Lužnik na Ormoški cesti bo danes, v četr- tek, 10. februarja, ob 19. uri krajša slovesnost ob odprtju samostojne likovne razstave ptujskega slikarja Branka Gajšta iz Sestrž. PTUJ • V Glasbeni šoli Ruj bo nocoj ob 19.30 1. območno srečanje malih pevskih sku- pin. Prisluhnili boste lahko de- setim skupinam: Oktetu iz Zavrča, kvartetu 2x2 KD Draženci, oktetu KD Skorba, ženski vokalni skupini KD Hajdoše, vokalni skupini Mladi veseljaki, Destrniškemu oktetu, Bolfenskim fantom, oktetu iz Dornave, vokalni skupini Spo- minčice in vokalni skupini KOR iz Markovcev. ORMOŽ • Kulturno društvo Dobrava prireja v petek, 11. februarja, ob 19. uri v Domu kulture koncert, na katerem bodo sodelovali moški pevski zbor Dobrava pod vodstvom Franca Magdiča, ženski pevski zbor NKB Maribor pod vodstvom Irene Rigo in moški pevski zbor NKB Maribor pod vodstvom Mirana Antauerja. SLOVENSKA BISTRICA • V viteški dvorani gradu bo jutri, v petek, 11. februarja, ob 19. uri koncert vokalne skupine Freya iz Šmarij pri Jelšah. PTUJ • V petek, 11., in v sobo- to, 12. februarja, obakrat ob 19.30 bo v dvorani Narodnega doma na Ruju že 26. območno srečanje odraslih pevskih zborov. V obeh večerih se bo predstavilo 18 zborov. GORIŠNICA • To soboto, 12. februarja, ob 18. uri bo v pros- vetni dvorani ponovitev igre Janko in Metka. PTUJ • Vabljeni na koncert skupine Agape Rad bi zapel o ljubezni v soboto, 12. februarja, ob 19. uri v refektoriju minorits- kega samostana in na delavni- ce in predavanja IZBERI LJU- BEZEN 14., 15., 18., 22. in 25. februarja ob 19.30 v Stari stek- larski delavnici. ŽETALE, KUNGOTA • Dramska skupina KPD Staneta Petroviča Hajdina bo v nedeljo ob 15. uri s komedijo Gugalnik gostovala v dvorani PD Žetale, ob 19. uri pa v dvorani v Kun- goti. PTUJ • V razstavišču Merca- torjeve Blagovnice se v februar- ju z najnovejšimi deli predstavlja slikar Bogomir Jur- tela iz Cirkovc. TRNOVSKA VAS • V avli Zdravstvenega doma je do 4. marca na ogled razstava likov- nih del Danila Muršca in rezba- rij Stanka Kolednika. SLOVENSKA BISTRICA • Od 3. februarja do 3. marca si lah- ko v galeriji Grad ogledate razstavo likovnih del udeležen- cev likovne kolonije Štatenberg '99. OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITA- MO: Dušanka Junger, Jurovci 3, Videm - Valendno; Brigita Lah, Sodinci 88, Velika Nede- lja - Marsela; Mateja Voglar- Murko, Zg. Hajdina 100/a - Urško; Danijela Fržovič, Moškanjci 108 - Aleksandra; Darja Lovrec, Trubarjeva 2, Ptuj - Leona; Marjeta Slana- Kolarič, Sovjak 92, Sveti Jurij ob Ščavnici - Sebasijana; Smiljana Petek, Gorišnica 14 - Anjo; Stanislava Vidovič, Apače 300, Lovrenc - Tomaža; Vesna Lebar, Gorišnica 132 - Deo; Janja Lebar, Babinci 46, Ljutomer - deklico; Marjana Fridl, Ločki Vrh 22, Desirnik - Simona; Aleksandra Cep, Rogaška cesta 65, Ptuj - Luka; Ida Janžekovič, Bukovci 27 - Žana; Melije Bislimaj, Tovar- niška 22, Slovenska Bistrica - dečka; Lidija Hrenko, Arba- jterjeva 3, Ptuj - Tamaro, Re- nata Jager, Laše 1/b, Rogaška ^ Slatina - Niko; Lidija Sajko, Ratanska vas 3/c, Rogaška Sla- tina - Simona; Slavica Horvat, Placerovci 11, Gorišnica - Špelo. UMRLI SO: Ana Prejac, Bresnica 4, * 1914 -127. janu- arja 2000; Daniel Bela, Zabo- vci 68, * 1934 - t 25. januarja 2000; Franc Felicijan, Jiršovci 64, 1925 - t 30. januarja 2000; Marija Šegula, rojena /avec, Polenšak 17, ^- 1957 -1 26. januarja 2000; Ivana Bede- nik, rojena Kopše, Kajuhova ul. 1, Ptuj, t 27. januarja 2000; Antonija Orovič, rojena Mla- kar, Trnovec 19, t 27. januarja 2000; Koloman Makovec, Ki- car 89, t- 1925 - t 27. januarja 2000; Štefanija Novak, rojena Zelenko, Gabrnik 21,* 1935 - t 27. januarja 2000; Helena Kajzba, rojena Subotič, Mestni Vrh 25, * 1903 - 1 27. januarja 2000; Marija Šumen- jak, rojena Irgolič, Prečna pot 7/a, Ptuj, * 1907 -127. januar- ja 2000; Janko Traper, Videm pri Ptuju 49, * 1926 -1 28. ja- nuarja 2000; Vinko Anžel, Ki- car 19, * 1927 - 1 30. januarja 2000; Kristina Draškovič, Pergerjeva ul. 6, Ptuj, * 1937 - t 20. januarja 2000; Jožef Pun- tigara, Orešje 21, Ptuj, ^' 1921 -1 24. januarja 2000; Ana Pih- ler, rojena Petrovič, Podvinci 20, 1913 - t 29. januarja 2000; Genovefa Vidovič, roje- na Belšak, Zg. Leskovec 14, * 1914-t 30. januarja2000; Eli- zabeta Sužnik, rojena Horvat, Placar 32, * 1949 -1 30. janu- arja 2000; Barbara Fridl, roje- na Jernejšek, Teharje 55, * 1910 -1 1. februarja 2000; Ivan Ljubeč, Biš 43, * 1924 - t 2. februarja 2000; Martin Lo- benwein, Zamušani 74, * 1924 -1 2. februarja 2000; Ma- tilda Fortunat, rojena Zebec, Turški Vrh 40/a, * 1926 - 1 2. februarja 2000; Marija Vido- vič, rojena Štrucl, Gajzerjeva ul. 23, Ptuj, * 1926 - t 2. februarja 2000; Helena Topo- lovec, rojena Svenšek, Aškerčeva ul. 8, Ptuj, [ 1923 - = 2. februarja 2000. ČRNA KRONIKA VOZNICA HUDO RANJENA v torek, 1. februarja, nekaj po 7. uri je po glavni cesti od Lenarta proti Mariboru vozila osebni avto 20-letna J.P. iz Zgornje Ščavnice. Začela je prehitevati tovornjak, ko je nasproti pripeljal neznani voznik tovornega vozila. Oba voznika tovornjaka, vsak s svoje strani, sta se umaknila skrajno desno. Tudi voznica J.P. je sun- kovito zavila v desno, trčila v električno omarico in se pri teh hudo ranila. ŽENICA PREGNALA VLOMILCA v stanovanjsko hišo 75-letne M.M. v Spodnji Veličini sta v sre- do, 2. februarja, okoli enih po pol- noči prišla skozi odklenjena vrata dva neznanca in od ženice zahte- vala denar. Grozila sta ji celo z ubojem in jo z rokami mlatila po obrazu, vendar jima ženica ni ho- tela povedati, kje ima spravljen denar. Zato sta stanovanje preis- kala, denarja nista našla, odnesla sta le modro bundo in izginila v noč. Policisti za njima poizveduje- jo. ZALOŽIL SE JE Z ZAPESTNIMI URAMI v zgodnjih jutranjih urah v četr- tek, 3. februarja, je bilo vlomljeno v prostore trgovine Slovvatch na Ormoški cesti v Ptuju. Z vlomil- cem je izginilo 30 zapestnih ur znamke Rado in Sector. Po oceni je škode za okoli 3 milijone tolar- jev. ODPELJAL LADO 5AMAR0 v sredo, 2. februarja, zvečer je Rujčan B.O. v Raičevi ulici v Ptuju parkiral svojo lado in jo pozabil zakleniti, zjutraj pa je ni več našel. Lada, ki jo je nekdo odpeljal, je rdeče barve z registrsko številko MB 43-38T. FF Napoved vremena za Slovenijo Napoved za Slovenijo Danes to delno jasno, le v seve- rovzkodni Sloveniji pretežno oLlačno. Tam so zjutraj še možne manjše padavine, po nižinak kot rakel dež. Najnižje jutranje tem- perature kodo od -4 do 1, ok mor- ju okoli 3, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 12 sto- pinj. Oteti V petek ko pretežno oUačno, dopoldne bodo ponekod manjše padavine, po nižinak kot rakel dež. V sokoto to povečini jasno in kladneje. *