— 2 — Gospodarstvo. Vinarski in sadjarski odsek siov. kmetijske družbe v Mariboru imel je dne 11. decembra 1920 svojo četrto redno sejo v Mariboru, kjer se je posvetoval o raznih aktualnih vprašanjih v vinarstvu in sadjarstvu, glede katerih so se sklenile resolucije, ki so se predložile vsem merodajnim oblastvom v nadaljno rešitev. 1. Glede uvoza italijanskih vin. Opozarja se na nevarnost, ki preti našemu vinarstvu vsled uvoza italijanskega vina in se zahteva, da se Italiji pri predstoječih trgovinskih pogajanjih uvoz vina ne dopusti, oziroma določi tako visoka carina, da bo omogočena našim vinogradnikom konkurenca. Da se to lažje doseže, se od vlade zahteva, da pritegne k omenjeni konferenci tudi enega vinograd-nika-strokovnjaka, ki temeljito pozna odno-šaje vinogradništva v Jugoslaviji in Italiji. 2. Glede sklepanja trgovskih pogodb z raznimi drŽavami. Ker je država neposredno pred sklepanjem trgovskih pogodb z vsemi sosednimi in drugimi vinorodnimi in nevinorod-nimi državami, se opozarja merodajne vladne faktorje, da z vso energijo ščitijo naše vinogradništvo na ta način, da onemogočijo uvoz vina iz vinorodnih držav ter dosežejo ugodne izvozne pogoje za naše vino v nevinorodne države. Da se ta cilj z vso gotovostjo doseže, zahtevamo pritegnitev stroko vnjakov-vinograd-nikov kot eksporte k našim delegacijam, določenim za mednarodna trgovinska pogajanja. 3. Glede kuhanja žganja iz sadja ter sadnih in grozdnih kakor tudi vinskih odpadkov. Ker se kuhanje žganja iz sadja, sadnih ter vinskih tropin in drož komaj izplača in vsled tega mnogi rajši kuhanje opuste in gredo na ta način mnogi gospodarski proizvodi v zgubo, poziva odsek vlado, da naj tozadevna določila spremeni in zahteva: a) Trošarina na žganje se naj pobira v srebru, toda ne poviša istočaino število hekto-literskih stopinj za 100 odstotkov, ker se kuhanje žganj* pod sedanjimi pogoji ne ren-tira in bodo ostale neizrabljene v prihodnje velike množine sadja, sadnih in vinskih odpadkov, ki gredo drugače v pogubo. Kar se tiče trošarine prosto žganjekuhe vsebujejo dosedanji predpisi celo vrsto določil, ki ne odgovarjajo današnjim razmeram, oz. vsled katerih zgubi neki del posestnikov in na posestvu zaposlenih delavcev (viničarjev), čijih odškodnina za delo obstoji večkrat ravno v odpadkih sadja in vinskih tropin, ki se ne dado na drugi način izkoristiti, pravico do proste žganjekuhe, zatorej zahteva odsek : b) da se med člane služabništva naj prišteje tudi vse na posestvu zaposlene delavce po skupnem številu delavnih dni na leto. c) Pravico proste kuhe naj ima vsak producont brez ozira na to, ali plačuje kak obrtni davek ali ne. d) Posestnikom, ki imajo več posestev, naj se da na prosto, da kuhajo na vsakem posestvu neki del njim za prosto kuho pri-poznanih dni e) Deputati viničarjev v obliki tropin in sadja ali drož se naj upoštevajo kot njih lastni pridelek, ki ga sme viničar prosto ki ga sme viničar prosto kuhati pod istimi pogoji, kakor posestnik-producent. f) Se naj dovoli, da smejo kuhati trošarine prosto različne vrste sadja, sadnih in vinskih odpadkov v raznih terminih skozi vse leto. g) Naj se poviša časovna doba za trošarine prosto kuhanje žganja na dvakratno število do sedaj za to določenih dni. Končno zahteva odsek, da se naj točenje j žganih pijač na droSno spet dovoli in da ubogemu ljudstvu, ki si ne more privoščiti drugih okrepčil, možnost, da si nabavi vsaj to osrepčilo v zmerni meri. 4. Glede zaščite provenjence vina. Da se zloraba imen naših slovitih vinorodnih krajev, kakor ljutomerčan, pekrčan, zavrčan, bizeljčan i. t. d. na veliko škodo našega vinarstva enemogoči, oziroma omeji, se poziva vlada, da naj v interesu vinarstva in konzumentov izda za čas, dokler so ne izpopolnijo in z red-načijo obstoječi vinski zakoni v Jugoslaviji, | naredbo v zaščito provenjence vina, s katero se : a) pod kaznijo prepove točenje ali prodajo i vina pod katerimkoli imenom naših slovitih | vinskih goric, razven če se dotični prodajalec 3 izkaže s tozadevno proizvodno priznanico; b) določi, da se vino, ki ni krito s pro- ¦ izvodno priznanico, sme točiti in prodajati j le pot imenom „vino". c) uvedejo komisije za presojo vin t. j. | za varstvo provenjence in izdajanje proizvodnih priznanic ter določi pristojbina za izdajo proizvodnih priznanic: d) pospeši kletarska kontrola v zaščito j provenjence. Za izdajanje prizvajalnih priznanic naj bi se ustanovile za vsaki vinarski okoliš ! (za področje vsake kmetijske podružnice) po-\ sebne komisije (Komisija za presojo vin za | vinarski okoliš ..... v.....), obstoječe iz treh članov, ki bi jih imenovala j deželna vlada na predlog dotične kmetijske J podružnice. Pri izdajanju priznanic bi se | postopalo sledeče: en član komisije bi se po-| dal v klet posestnika, kateri želi priznanico J za svojega kupca in pretaka ravno vino za I njega. Ta član bi vzel od napolnjenih sodov, ! ki so namenjeni za transport, vzorec ter vzorec in sode spričo posestnika zapečatil. \ Komisija bi se potem sešla po potrebi ter | bi vzorce preskušala ter za vino, katero j kvalitativno odgovarja, izdala certifikate j (proizvodne priznanice) proti določeni pri- ; i stoj bi ni. 5. Glede skladišča za umetni gnoj in druge i j gospodarske potrebščine v Mariboru. Ker se j j cesto dogaja, da dobiva Slov. Kmetijska ! družba razne gospodarske potrebščine v va- ; ) gonih preko Špilja v Ljubljano in morajo • vsled tega štajerske podružnice, ki dobivajo j i blago od družbe nositi dvakratne transportne i 1 stroške po železnici (največja nesmisel se j j dogaja pri razpošiljatvi apnenega dušika, ki ; j ga ima družba iz Ruške tovarne pri Mariboru • v zalogi v Ljubljani in ga od tam pošilja , i spet na Štajersko), se Slov. kmetijska družba ' nujno poziva, da ustanovi za štajerske po- I družnice za blago, ki ga dobiva preko Špilja, i j v Mariboru primerno skladišče. 6. Glede izvoza in uvoza vinskih trt. Pred j j nekaj dnevi je bilo citati po raznih listih, I j da je izvoz trt iz Jugoslavijo prepovedan, j kar je čisto naravno, ker je pomanjkanje trt ( v Jugoslaviji velikansko. Par dni pozneje je j j bilo citati notico, da je tudi uvoz trt za- i I branjen. Za slučaj, da odgovarja notica resnici, j j se je vlado opozorilo, da je treba prepoved uvoza takoj ukiniti in uvoz na vse mogoče ! načine pospešiti. * * , „Petovia" usnjarska indrustrija d. d. na Bregu j j pri Ptuju. Vlada je odobrila pravila te delniške ] družbe, katero so ustanovili domačini v družbi z Ljubljansko kreditno banko, Mariborsko eskomptno banko in Hrvatsko trgovinsko banko v Zagrebu. Podjetje združuje vse pa- ] noge usnjarske industrije od strojenja surove j i kože do najfinejšega usnjenega izdelka. Poleg vegetabilnega strojenja se uvede hromovo j strojenje. V obratu je tovarna za gamaše, \ torbice in fino galanterijo, izdelujejo se razno- ] | vrstni kovčegi in pnklopila se je tovarna za j j čevlje. Prvovrstni strokovnjaki so za podjetje ! ; zagotovljeni. Delniška glavnica znaša 25 miljo- ! I nov kron in je od te glavnice 16 milijo-> nov K že vplačanih oz. kritih s prevzet jem j ! tovarne za usnje. Ostalih 9 milijonov K se j j bo v kratkem emitiralo. Za ugoden razvoj j ! tega novega podjetja so padani vsi pogoji. Posamezni špecijalni obrati so tfakorekoč v I » Jugoslaviji brez konkurence. Zadostne mno- jj zine domačih surovin so na razpolago. Tudi i življenski pogoji delavstva so v ptujskem okraju ugodnejši, kakor kje drngod. Ker združuje !' podjetje vso stadije fabrikacije, je pričakovati, da bo moglo ugodno uplivati na znižanje cen. Podjetje hoče organizirati tudi detajlno trgovino svojih izdelkov in bo samo nadzorovalo oz. predpisovalo detajlne cene. Naše vinogradništvo. Vse vinogradništvo v naši državi zavzema približno 260.000 ha in daje okoli 5,000.000 hI vina. Največ vinogradov ima Dalmacija (76.000 ha), Slovenija je s svojimi 35.000 ha na petem mestu. Povprečno se pridela pri nas na hektaru 25 do 40 hI vina, kar je dosti premalo. Francoska ima 1,500.000 hektarov in pridela 70 milijonov hI. to je 40 do 45 hI na hektar, in sicer boljšega vina kot pa je naše. Vzrok leži v kletarstvu, ki je na Francoskem silno razvito. j Obiskujte kletarske tečaje ! ; Zvišanje cene sirovemu tobaku. Monopolska uprava je znatno zvišala odkupno ceno za tobak, da bodo imeli pridelovalci od enega hektara 10 do 12 tisoč dinarjev kosmatega dohodka. Vslcd tega se pričakuje povečanje produkcije, ki bo narasla prihodnje leto na 20 milijonov kilogramov. S to količino bi bila | krita vsa domača potreba, ostalo bi pa šo j dosti za izvoz. Kosmati dohodki za tobak so za leto 1921. pteračunjeni z eno milijardo D. Z novosadskega žitnega tržišča. Radi ome-\ jenega prometa vsled stavke v premogoko-pih je onemogočeni; vsako trgovanje iz Jugoslavije v inozemstvo. Vendar to dejstvo ni uplivalo na cene, ki so ostale neizpremenjene. Pšenica od 940—960, rž 780-800, oves | 270—280, ječmen 500—530, nova koruza i 350—370, stara koruza 350—380 kron. Fina I moka stane od 14.40—14.70 krone. Ostale vrste so za 1 krono cenejše. Otrobi od 280 do 300 kron. Olivnega olja ima letos Dalmacija mnogo in najboljše kakovosti, zato naštm trgovcem ni treba, da ga naročajo iz inozemstva. Kuo-oi na debelo naj se obračajo na LTljarsko zadrugo v Igranimu (Macarsko) v Dalmaciji. Trboveljska premogokopna družba. Temeljem sklepa občnega zbora družbe so bili v upravni svet kooptirani gg. vitez Josip Pogačnik, gradbeni ravnatelj ing. Klinar, bančni ravnatelj A. Prapotnik in odvetnik dr. Ivo Benkovič. V upravnem svetu je sedaj pet Francozov, en Švicar in štirje Slovenci, tako, da ti skupaj tvorijo večino. — Sklep občnega zbora glede emisije novih delnic in dogovor u francoskimi posestniki obligacij se je predložil oddelku za trgovino in industrijo v svrho odobritve. Za Jugoslavijo se je rezerviralo 30.000 delnic nove emisije, ki so se oddale domačemu bančnemu konzorciju.