ŠTEVILKA 2 LETNIK 1. @ ® IV 1P7? IZDAJA OOZSMS TRZIN POGOVOR ZA OKROGLO MI: -O PROBLUHI DELOVANJA ICR A JE VI" Ji! _ SKUPNOSTI Ze prva številka ODSEVA je pokazala, da je v Trzinu cela vrsta problemov. Reševanje lo - teh je mod drugim odvisno tudi od uciko-- vitosti organov krajevne skupnosti ( KS ), saj se le čvrste in urejene KS lahko uspešno uprejo nadlogam. V našem kraju težav ne manjka; če se omejitao le na najpomembnejše : - odstop predsednika zbora delegacij - plani društev in organizacij niso bili potrjeni - SZDL ni sklicevala sestankov, ni pobrala članarino - akcija za asfaltiranje cost še ni bila sprožena ~ problemi okrog novega naselja - neudelozevanjo sestankov, ni zapisnikov z njih... ;se bi lahko naštevali, vrsta bi bila dolga.! Da bi vsaj delno odkrili vzroke za takšno staije_, smo člani UO Odseva pripravili pogovor za okroalo mizo, na katerega smo povabili več predstavnikov Trzina. Ker jo odstop predsednika zbora delegacij Vinka Mlekarja eden najpomembnejših dogodkov v KS v zadnjem času, saj go v njem zrcali večina težav ti zinskoga samoupravljanja je tov. Mlakar po--jasnil nekaj okoliščin, ki go pripeljala do odstopa. VINKO MLAKAR : Vso skupaj ce jo začelo na sestanku delegacije SIS. Ker nisem prišel na sestanek, je posebej pome prišel tov-.-Novak Ivan. Poročati bi moral o delu komisije za šolstvo. Sestanek je potekal normalno. Na koncu pa mi jo sekretar 00 ZK v Trzinu, tov, Mušič Franc očital delovanje, ki ni v skladu z interesi krajanov - ncsocialistiČno delovanje. Svojo obtožbo je podprl s citatom iz knjigo stališč CK ZKJ. Obtožbe so sc mi zdele nepričakovano in meni nerazumljive. Bil sem šokiran. Kritika so mi jo zdela neupravičena, zato sem podal ustno odstávko na svoje mesto in zapustil sestanek. Zanima me, ali je ,,, bil tov, Novak pa.-^ar pma namenom 1 n so bi lo obtožbo v napře,j pripravljeno. ( VE sredm-sva : kasneje je tov, Novak pojasnil, da to ni bile v naprej p ripa a vi j eno in da takrat, ko jo sel po tov a Mlekarja . tov«. l.:Z±'6 Francija so ni bilo na stanku. To sta potrdila rie Sov. C ral Ivan in tov. Zavrsnik Edo čez I-!- dni sem od 10 3ZDL dobi] obvestilo, da so obravnavi moj ustni odstop,V sporočilu jo bilo rečeno , da. naj dam pismo1 odstávko, v nasprotnem pri,'..eru pa naj bi takoj sklical sejo zbe delegacije 4-. aprila, sem predsedniku SZDL Kralj Stanetu izročil pismeno odstávko v kateri po jasn.iujem, da seo odstopil zaradi neutemeljenih obtožb protisooialističnega delovanja 5 ki ni v s-du z interesi Trzina«. Odstopam tudi zaradi T.saeobremeujenosti ii zdravstvenega stanj a. „ Sicer pa po besedah teas 5'ius ;.ča., s t are ;i zaviramo delo ii ne bo težko naj 'cl mlajšega primernejšo^a kadra,. Name se je zgrnilo se ve a očitkov ( zaprtje jame, asfalti: cest.o0), ki pa so povsem neupravičeni in neutemeljeniPo 3o letih aktivnega dela v razrin k s s;1 " ;::;in organ U:.aoi j ah ni s era ml delal v svojo korist, arpak r on vodno pontavlj?] na prvo mesto interese celega brzina ,. V Trzinu ni veliko his ■ kjer bi bili vsi tako družbeno in politics.; ekt.'-.vrJ ,kot je nasal Mislim , da jtakrhiir ositkcj^nřr pa J^a slajsi. 1! Kar pa. zadeva druge pi obloi-io Ti z in a , pa bi rad poredni naslad-Na vseh sestankih organov KS sno ugotavljali nedelavnost, delegati ri neredno udeležujejo sel in sa ne zanimajo za rese va.» problemov, Vprašam so zala j prrcsodnik '•£];}'•, k: se udeležuj., večino sera'.a: KS , ostaja nem? Zakaj no popravi,;.;.' stanja in no daje nobenih pobud? Zakaj niti Ca ZK 1 i skli. : j la skupnega sos i; an ka, ki bi con nava1 te p rob1em o ? Zakaj 00 Z7 m sala. nobenih uriponb na delo 37.DL, zakaj 1 namo? Tudi sojo sveta KS no potekajo kav bi bilo treba? ni zapisnikov s sestankov, člani ne dajejo poročil o svo- jem delu. ,,, Vs i bodo p riz n a_u i > a t e m ri c p t e s t an o -voz r., r jal, da so stvari v KS neurejene in da se -sklepi nre^zng Izvršuje ,i o. MUŠIČ FRANCI: Bo samega odstopa je prišlo na podlagi razburjenja. Res je, da sem tov» Mlaka-rju očitaj, ne social i štreno delovanje, ven dar je pri tem, šlo za konkreten d ; godek, Tcv, Mlakar ni upo števal enega izmed mojih predlogov, ki sen mu ga dal kot krajan, ker današnje funkcije še nisem imel, Zbor delegacij KS je dolžan upoštevati vsak predlog, pa čeprav pobudnik ni funkcionar.-. Prav tako je vsan vodilni / KS i ah* o poklican na odgovornost, če se ne zave., da je postavljen cd občanov in se ne odziva sklepom, V Trzinu je bilo dosti primerov nepravilnosti m samovolje. ToVo Stefe je tako na lastno pest prepovedal sečnjo v bližini novega naselja, prav tako jo brez sklepa KS dal zapreti gramozno jamo na trzinskem polju« 71 trdi, da ima soglasje KS za nadaljno gradnjo hiš v novem naselju, toda Orel Ivan in Novak * van lahko potrdita, Ca teh soglasij na KS nismo dajali ampak je to s t/ar osebnega dogovora, mimo organov K3, Zgodilo pa se je še več podobnih stvari. Ljudem je tre ba naliti čistega vine To je tudi stališče CK SKJ: treba je določiti nosilce kcnkre tni L n?>log> ki bodo za svoje de.1 .polno cdgovç rni^ izvrši naj se ; od robna analiza obstoj ečego. stanja, predvsem pa naj se c problemih. v KS začne odkrita razprava. OREL IVAN: Delegatski sistem pri. nas res še ni zaživel, V bistvu KS vodi le ne š či ca 1 ;i udi , ~~ rogi so. nezainteresirani in zato ne pride do sodelovanja z občani „ ?7i čudno, da se pojavljajo primeri samovolje in da včasih res odločajo posamezniki. Kot primer bi navedel dogodke okrog novega naselja, ki so v veliki meri povzročili sedanjo krizo» Delegatski sistem je dobro zamišljen, vendar je vse še preveč novo in se še privajamo nanj, Belatl bibilo treba drugače. Potrebna bibila večja povezava med organizacijami. Nekateri komunisti ob tem molčijo, ostajajo neprizadeti. Mislim, da bi morali biti bolj -lejavni» Sami delegati SlS-a smo brez pravih pobud, Vodje delegaci j. so preobremenjeni i Ker se delegati ne udeležujejo sestankov, vse breme pade le nanje. ZAVRŠNIK EDO; Tudi j,az se strinjam, da nekateri ne kažejo zanimanja za to, da bi delegatski sistem zaživel. Slabo sodelujemo! Med člani delegacij ni tovarištvay zajbo tudi ne pride du sodelovanja, ne najdemo skupnega jezika. Vsak govori le o napakah drugih, sebe pa ne vidi.» Osebno se ne ujamemo eden ima dar govora, drugi je deloven, tretji je spet drugačen,.t Naloga delegate.v je prenašanje pobud iz KS v občinsko skupščino, krajane pa je trebi, obveščati o sklepih skupščine in izpolnjevanju le tetu Vendar to ne deluje dobivZa to smo krivi vsili Želel bi, da se uveljavi več tvorne kritike. Mušič Frane: Mislim, da je bistvena napaka v Trzinu v tem, da se nihče ne upa povedati drugemu,, kaj je naredil na robe, če pa se to že zgodi, mu ta v privatnem življenja meče polena pod noge.Ne bi smeli dovoliti, da se to dvoje mešali Kar se dogaja na sestankih naj bi bilo v korist celega kraja. Če se dva pri tem sporečeta, naj obvelja tisti predlog, ki je bolj; utemeljen in koristen za vso, Za sprejete sklepe naj bi odgobarjali vsi, ki so bili prisotni in ne samo pobudniki pa čeprav so sklepi včasih neprijetni)0 Na privatno življenje ne bi smeli vplivati spori, ki so nastali na ses-taixkih zaradi koristi cele KS „ Prav tako pa ne bi smeli prepiri v privatnem življenju vplivati na delo v KS,- Če se z nekom kregam v privatnem življenju, to ne pomeni, da na KS ne li mogla scleljvax Delegatski sistem ne šepa samu v Trzinu, isto se dogaja v većini KG* Da bi to popravili;, smo pri nas pripravili dve predavanji za vse vodje organizacij c delovanju delegatskega sistema,. To je bilo zelo pohvalno sprejeto. V občini pa smo ; da bi ljudi bolje obvestili o samoupravljanju in delovanju delegatskega sistema, uredili, da vsa gospodine tva prejemajo brezplačno glasilo - Občinski •r poročevalec. Vendar vemu, da večina ljudi ne bere delegatskih prilog. Zato podpiramo Odsev, ker bodo z njim ljudje boljše obveščeni. ŠTEBE JANEZ: Eden od vzrokov pomankljivega samoupravljanja je nezainteresiranost „ Vzrok zanjo so po mojem mnenju med drugim tudi nekvalitetni sestanki; vlečejo se predolgo? na njih mlatimo prazno slamo! Da bi dasepjli svoj namen, bi morali biti pred vsem kratki in jedrnatj.Tako pa si sedaj ljudje mislijo: "Saj sploh ne pridem na vrsto! Že v naprej vem, da bodo ves čas govoričili samo eni in isti. Kaj bi se trudil?" NOVAK IVAN: Povedal bi tudi to, la imamo Trzinci skupno konferenco delegacij s KS Mengeš, Skupaj bi morali razpravljati o proble mih in določiti po dva delegata, ki bi predstavljala naše interese. Vendar nas Mengšani nikoli ne vabijo na sestanke. Slaba je tudi delegatska povezava z občinsko skupščino. Na delegatska vp ra san j a, ki jih tam zastavljamo, veliko krat ne dobimo ustreznih odgovorov. Prej je tudi padel očitek, da ni zapisnikov s sej KS, Zapisniki p teh sej sc, in pa zapisnikov z drugih sestankov MUŠIČ PRANC: Kr smo že pri Novaku, tajniku KS bi rad poveual, da je preobremenjen. Re s ni njegova naloga, da bi se udeleževal vseh sestankov, pisal zapisnike in za vse pripravljal gradivo. Priznati je treba, « da se trudi, vendar je to provo S za enega človeka- Tudi to vpliva na kvaliteto dela v KS. V nadaljnji razpravi smo govorili še o več drugih problemih. Ugotovili smo, da SZDL ne izpolnjuje vseh svojih nalog- Sestankov že dalj časa ni bilo sklicanih. Predsednik SZDL, ki se drugače udeležuje večine sestankov v KS, pa je med drugim izjavil : " Mislim, da delam po svojih močeh. Vendar pa, ko sem sprejemal dolžnost predsednika, nisem vedel, da so naloge SZDL pomembne in obširne. Podobno je dejal tudi podpredsednik KS, ki je povedal, da ne ve, kako je dobil to funkcijo, ki ga pa tudi ne zanima. Izjavil je : " Kaj češ razpravljati, če nima pomena ?!" Vprašanje je, zakaj nima pomena ? Vemo, da je lahko kritizirati vse po vrsti ( to vsi delamo )* Teže pa je kaj narediti. Zato je irogoče naša okrogla miza prizadela tiste, ki so vsaj nekaj posku-—šali in poskušajo « »isti, ki ostajajo za zapećkom in po gostilnah ocenjujejo delo " tistih zgoraj," pa so jo spet lepo " zvozili." Zakaj pa oni sami ne pr;nesejo kritike in predlogov organom KS, in pri tem ne poskušajo tudi s skupnimi močmi popra.vlja.ti na--pake ? Takrat mogoče ne bo več tistih, ( kot je rekel tov. Jemc ) ki " delajo " samo na papirju in tistih, ki delajo v s v o.,jem interesu, ampak bomo delali vsi v s^n^ll^^- Mogoče bo takrat vse skupaj imelo pomen ! ! ! ! OKROGLE MIZE so se udeležili : Bivši predsednik zbora delegacij VINKO MLAKAR, sekretar OOZK-- PRANO MUSIC, predsednik SZDL KRALJ STANE, podpredsednik KS JEMC CVETO, predsednik ZZB-NOV OREL FRANC, predsednik delegacij SIS OREL IVAN, predsednik delegacije KS ZAVRbNIK EDVARD, tajnik KS NO--VAK IVAN, član delegacije KS MUbIČ IVAN, predsednik GD Trzin STEBE JANEZ , čl.nni U0o U IhîDlP-nI ODBOR ÏL-C^IlJ » SV ii'ioh.;. Nedelja oo ooldne. 6: ê ovit senčen ran - kot nalašč za izlet. "Gr eno v gozd ne. s Dre noć ", ero vzkliknili vsi k kra t i. Kaj je lepšega kot sprehod po oonlaflnen goz-'u? Vsi veseli in Polni pričakovanja sro se odpravili v trzinski iozrk Tođa glej: Conserve, pune, steklenice, stari čevlji,... - sredi gozda! i-Ješa čoora volja je alla n en«'3 on a pokvarjena. Kdo je tak "idiot", da vozi c^n^dke v gozd? 'akšen orezvestnež - ali nines nonenega srca? K.1 e .je tv o ,j čn t zs 1 en o t o ? Taki in podo mi oriscri se nojavljajo po vseh koncih Trzina. Sicer se že precej časa oavezne kante za seti, toda vse t s--o kaze, da ori nekateri!' to pravilo še ni naletelo na odprta ušesa, nisi in, da ai rcr-li določiti ostre kazni s« take izj ere. Lakaj naj o i nr-vilo veljalo le za nekatere in ne za vseV Vsota 600 din, koli or stane kanta za sreti, res ne predstavlja tako velikega stroška, da oi to lahac Povzročilo oroDlene. Ali ni veliko lažje stresti sneti v kanto pred hišo, od koder jih odpelje Snaga, kot "a or et i san odvažati stran. To je prepovedano in se ti, ko stresaš sneti na kraj, kjer niše "Prepovedano odlaganje sneti", širijo kolena, da te ne ai slučajno kdo zalotil. Ugleda, da so to oie, ki jir. e postavila KS Trzin, na krajih, kjer se najpogosteje odlagajo sneti, ostale le douer namen, ki se seveda ne upošteva. Prave zalego svinjarije predstavlja tudi star« struga Pšate. ťoseono zdaj, ko se je, ne ve kdo, snomil in poserai drevje, je to še ;olj vidno. Kdo je dovolil, da se >0sekaje vrne, ki so >ile k«r v nekak okras pri avto^sni postaji? - Se tisto, kar i? ar o lenega, uničuj ero ! ! Kje je tista čista Pšata, v kateri s.- o se včasik konali, nrali perilo? Lanes bi lahko rekli, da skozi Trzin teče gnojnica in ne čist potoček.Ljudje al edaj o le n? svoje rorist, s ano, da spravijo nesnago iznred svojega praga, naprej jih,seveda, ne zanina! S aro, da j e leno dona, ka.j potem, če ,1 e Pšata naravnost ostudna I Vanjo zrečej o vse,kar jim ne služi več.Sa nenalokatero nacko ali psa je postala celo Pokopal išče.Cj pogledu na razkrajajočo žival ti postane slabo. Trzinci. k.i e je naš čut za urejenost okolja? 'Že dostikrat sr o nil i deležni tudi nnozicneru nog inu rib v Psati, Tenu ootruje neodgovorno spuščanje raznih kenikalij in kanalizacije v vodo. Kdo to dovoljuje? lies , de je najenostavnejše spustiti odplake v vodo; ano a k Trzinci, kaj pa rioe in umazana voda, ki kaže na neodgovornost nas c vseh, saj smo vsi Trzinci, ali ne? Čakano, da no ta ore jIen rešen z ureditvijo kanalizacije in čistilne naorave,ki sta res že nalo dolgo v gradnji. Ponekod je kanalizacija že v mors>i, na čistilna naorava še vedno ne opravlja svoje funkcije! Ca i oo, ce se kanaliz pa: i.I a Poaes* s talno vodo? kil je sploh kdo Pomislil na Posledice? Me ven, ce n zdravniki uspeli rešiti vse , ki ji jih zajela o-uždp! Udaibo da jo zato čistilna naprava čim prej predana svojemu naraenu i lahko postal zelo čist in urejen kraj, če ji vsak od nas v so Ji nosil "policaja", ki bi vedno vpil:PA£I rfÁ ČISTOĆO! ?anetnc ai .»ilo organizirati očiščevalne akcije,ki naj ai zajele ves Trzin in vse Trzince. ka s I im, da je ena taka akcija še Oila, toda žal le ena.Morda bi določili oseDo ali oůoor,ki Ji take akcije organiziral in vodil. Sicer pri Trzin oostaja konisij a za varstvo okolja, toda vse tako kaže« da so člani te komisije zadovoljni že s ten, da komisija obstaja in da so a', razdelili funkcije J Po') eg očiščevalnih akcij pa ai moral vsak poskrbeti še za urejenost okolice lastnega dona,ki je marsikje tudi zelo z an en ar j ena.______________ TALINO i . rOS-l.i'--A CISTc CO S/CJEl'rA :btAJA! imamo vse možnosti, ča naš kraj postane eden izmed najlepših v Sloveniji in kot tak zanimiv tudi za turiste. Trzin leži n v. važnem prometnem križišču,zato skozenj vozi vsak dan velike 1jud i,ki opazijo, kakšen je naš kraj . Zato nam naj ne oo vseeno, kakšno mnenje si' jo d o ustvarili ti ljudje - turisti. nar t a GREŠ Z NAMI NA RAŠICO JAMO GLEDAT? ZA TO Ml PA RES NI TREBA NA RAŠICO HODIT. JAZ IMAM JAM ŽE NA TRZINSKIH NEASFALTIRANIH CESTAH DOVOLJ ! SLAB VPLIV TV REKLAME - ALI TI BOM ŽE ZABILA ENKRAT V GLAVO KOLIKO PREBIVALCEV ŠTEJE TRZIN, ALI NE! - NE BO VAM USPELO - TO JE JELOVICA ! POGOVOR Z občanom - pogovor z občanom - pogovor Z občanom - TOVARIŠ IPAVSC O TRZINU IN TRZINCIH V tej številki uvajamo novo rubriko, ki naj bi postala stalna. V njej se bomo pogovarjali s krajani o tem, kaj jim je v Trzinu všeč, kaj se jim zeli narobe in podobno. Namen rubrike je prisluhniti tudi mnenjem in željam tistih brakcev, ki niso funkci--onarji ali člani uredniškega odbora. Kot prvega smo na razgovor povabili tovc Toneta Ipavca, ki ga Trzinci poznajo predvsem kot režiserja, je pa tudi družbeno -- politično aktiven« V prejšnji številki smo se amatersko lotili obravnavati trzinsko kulturno življenje» Kaj pa vi, kot kulturni delavec, mislite o njem ? Kulturno življenje v Trzinu je predvsem enostransko. Razen nekaj dramskih predstav domačega, kulturnega društva in proslav ob raznih jubilejih, k njom ne spada ničesar več. Zato tudi ni množičnosti. Kvaliteta predstav precej niha, pač- odvisno od izbora. dela. in tudi od priprav samih. Smatram pa, da. jo bila kvaliteta zadnjih nekaj predstav zelo dobra. To je posledica, bolj načrtnega, pristopa in razširitve kroga, nastopajočih, predvsem na mlade. Omeniti jo potrebno, da so skoraj vsi igralci, reži--serji, maskerji in tehnično osebje popolni amaterji in da se je za njihovo izobrazbo premalo storilo«, Republiška zveze kul--turnih organizacij občasno prireja tečaje zanje in potrebno bi bilo tudi iz Trzina poslati perspektivne ljudi tja. To bi vsekakor močno dvignilo kvaliteto bodočih kulturnih predstav. Za popestritev kulturnega življenja je nujno ustanoviti glasbeno sckcijo. Tu imam v mislih predvsem pevski zbor. Nekaj trzinskih otrok obiskuje glasbeno šolo, zato. bo potrebno tudi te čimpreje vključiti v program prireditev. Ukvarjam se z misli--jo, da bi organizirali nekakšno oddajo Pokaži kaj znaš," seveda internega značaja. Take bi izbezali na dan skrite talente Ka.i pa menite o družbenem življenju v Trzinu ? ( o zabavah, organiziranih izletih, možnostih izboljšav„..) Družabno življenje v Trzinu je sila skromno, saj se omejujejo le na nekaj kulturnih prireditev in par veselic. Pa se kako pogrebno bi bilo prirejati izlete z ogledi pomembnih spomenikov našo daljnje in bližnje preteklosti. Večkrat bi se morala organizirati gostov nja poklicnih umetnikov, recimo opernih pevcev, narodno-zabavnih ansamblov ali rock koncertov in podobno. Vendar za vse to potrebujemo organizatorje, ki bi bili pripravljeni žrtvovati tudi kakšno urico svojega prostega časa. Poznam nekaj sposobnih ljudi, ki imajo lopo urejen dom in dobro vpeljano obrt sli službo in bi lahko več delali na tem področju med prostim časom. Kljmb tornu se- skromno skrivajo za započkom intudi na prireditve ne hodijo, razen če ne nastopa kdo od njihovih domačih, Za nastopajoče pa je edina nagrada za žrtvovane ure prostega ča~ -sa polna dvorana. S prisotnostjo na kulturnih prireditvah pa vsak posameznik manifestira svoj kulturni nivo, vsi skupaj pa odnos Trzincev dm kulture na splohe oziroma ljud.ie. ki bi np dobro organizirgne zabave in prireditve radi hodili ? Trzinci prav gotovo niso " mrtvi ljudje,.,Vsekakor so bolj vese--le narave. Na dobro organizirane prireditve in nastope pa mislim, da bi radi hodili. Ali so Trzinci no vaše " Gorenjci," oziroma materialisti ? Mislim, da niso skopi, jasen dokaz so njihovi prispevki ob raznih nabiralnih akcijah- So pa čisto svojevrstni ljudje in kadar je treba, znajo tudi skupaj stopiti - ta zgornji in ta spodnji " konec. Osebno Trzince visoko cenim. Katere so največje no.pake, ki (jih vidite v Trzinu ? Največje napake delamo vsi skupaj v tem, da smo preskromni in premalo odločni v svojih zahtevah v občinskem merilu. Petnajst let že živim v Trzinu, pet let sem bil odbornik skupščine v Kamniku in zato mogoče lahko laže presodim stvari, ki se pravemu Trzincu zdijo same po sebi umevne. Zdi se mi, de je odnos občine Domžale do Trzina - blago rečeno - mačehovski. Ves ta čas, kar sem v Trzinu, je občina silno malo prispevala za reševanje na--ših problemov. Naj jih naštejem samo nekaj : v Trzinu ni bilo zgrajeno niti eno družbeno stanovanje, čeprav Trzinci prav tako prispevamo znatna sredstva v občinski sklad. Tako se morajo mladi ljudje, ki nimajo možnosti za lastno gradnjo, izseliti v Domžale, Mengeš ali celo iz občine. Trzin tudi nujno potrebuje sodobno in večjo trgovino. Tudi obrat družbene prehrane bi bil potreben. Največji problem je vsekakor otroško varstvo, saj imajo že vse krajevne skupnosti otroške vrtce, le Trzin ne« S povečanjem števila prebivalstva, ki naj bi se že prihodnje leto podvojilo, pa. se odpira, najbolj pereče vprašanje, popolne osemletke, V Trzinu pa še projekta nimamo - ne za eno, ne za drugo. Na zboru občanov je treba odločno postaviti zahtevo za izgradnjo šole v Trzinu. Pred glasovanjem za novi samoprispevek, pa bi morali od občine dobiti tudi zagotovilo zanj! Kaj je narobe v športu ? Nič, ker ga praktično ni. Razen namiznega, tenisa, ki zadovoljuje le potrebe manjšega števila ljudi, je le še strelstvo, tega želim pohvaliti, predvsem vse tiste strelce, ki so s tako majhnimi sredstvi uredili zelo lepo strelišče za zračno puško« Trzin nujno potrebuje vsaj en pravi športni objekt! Po moje bi za začetek zadostovalo kombinirano igrišče za- košarko in mali rokomet« Tovrstni objekt ne zahteva, velikega prostora, niti prevelikih fiy~ -na.nčnih sredstev. Ks .i .je narobe v tál Oboji so premalo učinkoviti, kar sredstev, ki so jim na' razpolago -6ene premalo mlade inteligenc?, preje odpraviti. je posledic? premajhnih finančnih in pa toga, da je vanje vklju-Predvsem to drugo je treba, čim Ka..i menite o novem trzinskem glesiluj? Mladini lahko m to glasilo samo iskreno čestitamo Za prvo Številko bi bilo pač preveč pričakovati brezhibnost, posebno, ce upoštevamo, da ta ni delo profesionalcem Da pa jo bilo takšno glasilo potrebno, so vidi v tem,; s kakšnim snimanjem so kra3am sprejeli « list in koraentira.il članke, ki so bili ob o. avl jem. pogovor vodil TOHE nova ATPOBD.vHA POSTAJA - Ha Mengeški cesti, v bližini Karobeta, je KS uredila novo avtobusno postajo .a smer Mengeš -.Igubl^na. Postajališče je že urejeno, av.obusi pa bodo začeli ustavljat^ po prvem maju.. S tem je ta del Trzina dobil popolno postajališče v obe smeri. ( za smer Ljubljana - Mengeš so poskrbeli že pre, 1 xxxXXmXxXXxxxXMXXy.xXXx^cXxXxxXXXxxXxXXXxxxzXxXXXXxxxxx™xxx KURILI BOMO KRES - Dan mladosti bodo trzinski mladinci prosio --vili s kurjenjem kresa. Prireditev bo v soboto, 21, maja ob 20. uri. Poskrbljeno bo tudi ss jedačo in pijačo. Pričakuj eno ves ! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXX,. A -XXXXA.. RDEČI KORAKI - KORAKI NAPREJ Premišljam o proslavi, ki smo jo pripravili v počastitev 4-0* obletnice Titovega vodstva KPJ in 85» obletnici njegovega rojstv o njenem poteku, ustvarjanju, pa pravzaprav ne vem, kako naj začnem. Tisoč misli se mi podi po glavi, papir pa vseeno astaja prazen. Naj napišem poročilo ? Ne, preveč suhoparno bi bila. Naj poskušam oceniti prireditev ? Ne ! Bilo bi preveč osebno, kojtj. pogled z odra v dvorano je pač drugačen kot iz dvorane na ader « Pa si mislim, da predstavlja resnično vrednost le tista, kar Člc --vek občuti; problemi, ki jih vidi, pa je prepričan? da bi jih lahko odstranili. In če čuti, da je uspelo nekaj, o čemer bi lank rekli : glejte, tako se dela potem je lahka zadovoljen.., In sem zadovoljna ob misli na proslavo. Brez senčice dvoma lahko trdim, da je bila proslava kat celt -ta zelo dobra« Dejstvo, da je spet enkrat po dolgem času prišlo do organiziranega sodelovanja med OŠ-Trzin KUD-Fra.no Kotar? je več kot spodbudno. Zamislimo se in se spomnimo proslav, kakršnih smo bili vajeni : Navadno so tovarišice z osnovnošolci naštudirale nekaj tačk ( no,.pripravili so večino programa!) ki so bile dokaj nepovezane Programu osnovnošolcev je običajna sledil prispevek društva,(-saj se vendar spodobi!?!?) ki ga. je sestavljalo nekaj na hitra sesta--vljenih recitacij. Vsi vemo, kakšne so take proslave ( bodimo va malo kritični!) čeprav, priznajmo, v svoji' " nepřipravíjenosti = izžarevajo svojstven čar. Zanimive so ! Sami si odgovorimo, zakaj Zavedajmo pa se še nečesa; s proslavami, narejenimi ,- kot pravino, na hitro roko, pri otrocih, pri mladih ne moremo oblikovati oboui za sprejemanje in razumevanje umetniške besede ali pesmi, kar pa je navsezadnje tudi namen proslave. Kaj je pravzaprav tisto, kar je bilo neobičajna pri zadnji proslavi ? Zanimivo je dejstvo, da jo je"rojevala" skupina ljuai med katere so bile razdeljene posamezne zadolžitve o Tako se je režiser Tone Ipavec, tokrat,po vsej verjetnosti prvič, odkar se ukvarja s to dejavnostjo, lahko prvenstveno posvetil režiji.; s-kar je bil pravzaprav poklican, in se mu ni bilo treba ukvarjati s kupom organizacijskih zadev, kar je drugače že skoraj pravila-, r ■ Vemo pa, da trganje človeka na več strani nujno vodi k pomanjkanju moči in časa za tisto, kar je njegova osnovna naloga. Dejstvo, da se tokrat ni delalo"po pravilu'; je brez dvoma pogojevalo kvaliteto, ki so jo izpričali prav vsi nastopajoči. ne bi bilo naravnost čudovito, ko bi v bodoče pozabili na taka in podobna " pravila." V začetku sem se spraševala ali naj napišem oceno proslave. 4- „viimni vi gledalci, zato le to prepuščam vam. Pa za oceno ste poklicani vi, gieudio , Vseeno pa mi dovolite spregovoriti nekaj besed tudi o vas. Res je, da je bila prireditev lepo obiskana. Samo od sebe se por! I vprašanje, zakaj T Zaradi kvalitete, ki so titi znana imena ? Morda!? Pa vendar sem prepričana, da je imela največjo zaslugo za številen obisk dobro organizirana reklama. ( Vsaka hiša je pač dobila vabilo ) ^ Polna dvorana pa je bila tokrat » dvorezen meč." Vprašali boste kako to ? Obiskovalci, ki so morali miriti nekatere, ki so si prostor predstavljali kot sprehajališče, vam lahko najbolje od--govorijo. Seveda " sprehajalci " sploh niso pomislili na večino, ki je vseeno hotela slišati in razumeti ljudi, ki,so se trudili na odru. Sprašujem se, sli ne bi mogli zakleniti vrat v dvorano, potem, ko se prireditev začne ? Zakaj razvajati ljudi, ki si mislijo : ^ " Kaj se mi pa mudi, saj tako ali tako ne bodo točno začeli! In kaj pomeni spoznanje, da so bili " sprehajalci " predvsem mladi ljudje ? Poglejmo vase in vprašajmo se; pa tudi vi " mladi sprehajal -ci," premišljujte o ..... SEBI !!! Odlomke, ki jih je režiser Ipavec izbral iz literarnih del Cankarja, Menarta, Polanška, Bora, Kajuha, Zupančiča, Makarovičeve in Kardelja, je povezal s skupnim imenom Rdeči Koraki. Prenesimo ta naslov na področje naše kulturne dejavnosti in si zaželimo, naj postane simbol našega dela. Pa ne podoben frazam, ki jih izgovarjamo vsak dan zato, da izpademo bolj pametni, bolj zagnani. Bodimo si svesti nečesa : Kdor dela, temu ni treba parol nositi na jeziku, uspeh ali neuspeh je edino merilo 1 DAMJANA LI TER ARITA PRILOGA L11ER AREA PRILOGA LITERARNA PRILOGA SALTO Ko bi bil jaz kdo,bi.., ga.jcde.lcc v rit posovnl, bi jih z mors von napodil, pa bi bili rešeni te golazni. Àmpak pazite! Pridejo lahko novi. 5x5=12 sv. stefan Tu nekje bi morala biti pesem, pa jo ni stvar postaja resna fantje gremo tu nimamo kaj iskati so mi pesem vzeli so mi glavo zdrobili no , vidi š , Dyl an Thome,s , šc živim. M OR TA LE I m aim pips , da vso to golazen popipsam, šc dobro da, imam pips. VAJA MLADIH NOG Z najvišjim dovoljenjem bomo odšli,po poti poraženih. Z najvišjim dovoljenjem... Iz ovojih malh bomo stresali ljubezen, 1 j ud j o , p a n as bodo k amo n j a. 1 i in otroci nam bodo pljuvali v obrez. Odšli bomo po poti poraženih in sodom lepih in hrabrih bikov bo odšlo pred nami. Vsi pozabljeni in prekleti... Z najvišjim dovoljenjem bomo odali. Jožo LITERARNA PRILOGA LITERARNA PRILOGA LITERARNA PRILOGA LITHII ARK A PRILOGA LI'ïIGRiJ.lïTÀ RILOGe LITSRAPsA SiffiZ NASLOVA Ka meji obzorja točka konca kaže nas cilj neskončno dolgo kot obnavljajoč dolgčas po.g t op am po robovih nasipa v p c g mi ni poezije v rokah ni moči a naša želja živi premagati to upirajoče naravo 1acton utrip življenja izlit v ta kamen mizel pa žgo daljo kot begajoče micli drčijo drobci pred očmi zato ci ti z o. t o com jaz zato smo mi zajezimo ta plaz polzonj a preetopimo mejo razlik čieto na koncu neke turno morda že na prehodu v nov cvet pregon j aru miccl na prednjo prvega poguma pa ni mod mono in cvetom in cvet je velik v moji majhnosti stoji vprašanje odločitve pregonj am obup in nemir na ovinkasti cesti lastno du.se ne najdem cdsoka za pomirite n ARABCI LITERARNA PRILOGA LITERARNA PRILOGA LIT AR ARI r "El OOTOVHOroMjHMEBVÇI OSNOVNOŠOLCEV PRISPEVKI. OSNO^^iT^ MOJ BRAT Mog emu bratu Je ime Tomaž. Stap JB pet let. Ima rjeve oči in temne lase. Je velik in močan, ker rad je. Rad se smeje, Joka še rajši. Lepo poje in zna šteti in računati do dvajset. Večkrat se stepeva, vendar sva vseeno dobra prijatelja/ MOČNIK FRANCI 2* r. OŠ - Trzin BILI SMO V ERAZMOVEM GRADU Obiskalivsmo Erazmov grad pri.Postojni. Tam Je živel plemič, imenovan roparski vitez Erazem. Ta Je pobegnil z Dunaja, kjer ae bil zaradi uboja nekega plemiča obsojen na smrt. S pomočjo svojega prijatelja se mu Je posrečilo pobegniti iz zapora v Predjamo, kjer se Je skrival skoraj leto dni. Tedaj so ga dunajski vojaki oblegali devet mesecev. Tretji mesec so za- 1 mlsliti, da bo Erazem umrl od lakote; toda on Jim Je vrgel pol pečenega vola v dokaz, da ima dovolj hrane. . Nekoč se Je Erazem tako opogumil, da Je poslal dol hlapca, ki de oblegovalcem izročil košarico češenj. Tega hlapca pa so vojaki podkupili za izdajo. In res, ko Je šel gospodar na stranišče, Je dal hlapec znak s prižgano svečo. Vojaki so začeli stresati s katapulti v steno in Erazma ubili. Vsi so.bili veseli. To se Je zgodilo leta 1404. Grad, v katerem Je živel Erazem, Je bil zgrajen leta 1400. Njegove ostanke pa vedno obiskuje mnogo ljudi, ki z zanimanjem občudujejo staro orožje, pohištvo in posodo. Tudi nam bo grad ostal v lepem spominu. SKUPINSKO DELO 4. r OŠ - Trzin OSNOVNOŠOLCEV PRISPEVKI OSNOVNOŠOLCEV PRISPEVKI OSNOoOLCEV PRIS SRNJACEK Srnjaček je šel, v bližnji ta gozd, vesel je svobode, ki užival jo bo. K studenčku priskače, ki v gozdu šurolja, vesel je svobode, ki v gozdu jo ima. PEVEC EMIL 3. r. Oš - Trzin RIBIC Jaz sem ribič, pobič mlad, lovim ribe zelo rad. Potok Pšata zame je velik ocean, saj tam ribarim vsak dan. ZOGA Žoga skače sem ter tja, Peter- rad se z njo igra. Trnek vržem, vabo dam, riba pride in požre -- vabo - trnek ne. Meni ostane palica, a riba sita plava sem ter tja, z valovi se igra in meni se smehlja. Peter vrže žogico, vrže jo v Marico» Marica na ves glas kriči ker se žogice boji. VEHOVEC STANKO r. OŠ - Trzin MOLJI IN PRAH V TRZINSKI KNJIŽNICI Včasih smo si lahko izposojali knjige v Trzinu; vsi krajani, mladina še posebej» Tudi brali smo jih, vsaj za nekaj ljudi to lahko zagotovo zatrdim. Menda ni pravega Trzinca, ki ne bi vedel, da je še nekaj let nazaj v domu DPO delovala knjižnica, ki so jo takrat vodili prizadevni člani " mladinske organizacije." Veliko pa jih tudi ve, da je delo takrat v njej prenehalo ( 1968 ) . Od tega časa se za usodo knjižnice, predvsem pa za knjige; ni zmènil nihče več i Ne bi bilo narobe, Če malo pogledamo v njeno zgodovino : Leto ustanovitve knjižnice sega daleč nazaj v leto 1923, ko je bi--lo v Trzinu ustanovljeno " Kulturno prosvetno društvo," katerega neločljivi del je postala tudi knjižnica. Marsikateri ustanovni član bi nam zna], opisati skromne začetke in napore, s katerimi so se srečevali pri širjenju in vodenju knjižnice. Kljub težkim čason so prizadevni knjižničarji, pa tudi drugi, zavedni Trzinci, do začetka druge svet. vojne zbrali preko 500 knjig. V času okupacije so jih pravočasno skrili po domovih in jih tako zavarovali pred brezobzirnim okupatorjem. Tudi po vojni je knjižnica uspešno izpo] -njevala svoje poslanstvo in se še naprej širila. Leta 195® je dobila svoje prostore. V vsem svojem času obstoja je bila. organsko povezana z " Društvom," pa tudi z drugimi organizacijami. V njeni posesti je bilo okoli €00 knjig ~ zbrana dela večine domačih pisateljev, drame, ki so tvorile repertoar dramske sekcije KUD; v njej se je našlo precejšnje število poljudnoznanstvenih in literal publikacij, kar vse je v dobršnji meri širilo obzorje ljudem in jih kulturno in duhovno bogatilo. Tako je šlo vse do nesrečnega leta 1968, nato pa se je ustavi - Najprej ni bilo več moč dobiti prostorov za delovanje - Ljudje, ki so, jo vodili;, so iz različnih razlogov prekinili z delom, novih pa ni bilo. Zgodilo pa se je še nekaj hujšega : knjige, nezavarovane, so pričele izginjati druga za drugo; nikogar ni bilo, ki bi se temu postavil po robu. Niti se ni nihče zamislil nad obsojanja vrednim položajem, v katerem so se knjige znašle - še celo vod9£vSr^ii-§dan-je odklonilo sprejeti knjige v varstvo - vsemu navkljub. Lahko se tudi vprašamo, kaj so takrat mislili krajevni prosvetitelji, včlanjeni v KUD-Frano Kotar, ki so vede ali nevede zavrgli del sadov svojega dela«, Tudi » mladinski aktiv » je pohodil velik ^ del sadov svojega dela, z veliko prizadevnostjo so izvedli nabiralno v. kci j o med krajani in tudi kupili zbirko ( zbrana dela Karla Maya, 4-0 knjig ), nato pa so na to pozabili. Ni moj namen pokazati na nekaj krivcev, ker teh " nekaj sploh niso krivi za sedanje stanje, takšno kot je. Krivi smo vsi Trzinci, tisti, katerim knjiga nekaj pomeni, pa tudi tisti, ki jim ne pomeni ničesar - imam občutek, da se število slednjih^veča-posledice tega odnosa pa so zaprašene in zapuščene knjige, ki so preživele " marsikaj hudega, le človeške nezainteresiranosti in nemarnosti ne bodo., Mar smo Trzinci kot skupnost ljudi, to je kot celota, res mogli tako poniževalno in brezvestno zavreči del svoje kulture m razgledanosti ?! Žalosti, in nič več presenečenju navkljub si lahko priznamo * da naši " mulci " dosti bolje poznajo razne junake " à la Smrtni Sus, Mr» Alan Ford " in kakšnega " dinamitarskega Jožeta," kot pa Lomna, Martina Krpana ali Pestrno... •* Tudi "odrasli" se utapljajo v poplavi " šund romanov, solzavih ljubezenskih zgodbic dvomljive vrednosti, ki jih vneto ponatiskujejo mnogi naši časopisi, pa tudi nesreče in osmrtnice se mnogo bolje berejo kot kakšna Prešernova ali Cankarjeva"nesreča0" Menda sem malo zašel z začrtane poti, vendar mislim, da nisem daleč od resnice : knjiga se danes ceni po vezavi, platnu in, seveda po odštetih dinarjih zanjo; njeno sporočilo,bržčas ni preveč važno « Nekaj v notranjosti mi pravi, da danes ljudem knjiga ni več " kulturno " ampak predvsem " tržno " blago ! ! ! " Knjige so danes predrage, da bi si jih privoščili ! " večkrat slišim na cesti, med ljudmi0 Res je5 vendar, roko dam v ogenj, da imajo danes Trzinci na svojih policah dovolj knjig, ki pa jih vse preradi merijo po " metrih" in po estetski vsklajenosti z barvo okolja« Marsikomu se berejo z obraza misli, da je knjigo bolje imeti doma na polici ( kjer se ne obrabi ), kar se pa knji--žnice tiče, jo imamo pa tako v Domžalah ali pa v Ljubljani II! Ali res ni nikogar, v Trzinu, ki bi se pobrigal in poskrbel za " preživele" knjige, ki sedaj leže v omari KS; ali bodo zaman čakale, ne vem koliko časa še, da jih bo nekdo z ljubeznijo vzel v roke : s tem ne bo samo izpričal svoje kulturne zavesti, ampak bo dal priznanje delu in naporom ljudi, ki so se zanje trudili!! f Včasih me navdaja občutek, da veliko ljudi stopa po poteh Sentflorjancev in knjižnih snobovy no^občutki tudi varajo. Kje pa stopate vi, Trzinci ?i?! V pogovoru s tov, Majdo Ipavec ( nekdanjo knjižničarko ), sem izvedel, da z nekaterimi mladinci pripravlja popis in evidenco knjig, vendar pa je glede ponovnega odprtja knjižnice precej črnogleda. Kaj bo s knjigami ?? 1 Večino podatkov o zgodovini knjižnice in o številu knjig sem črpal iz Biltena KUD-Franc Kotar ( 1973 ), ki je izšel ob 50o obletnici obstoja društva « MARJAN jpcxxxxxxxxxxxxxxxxxxa^ BETONARNA V TRZINU ???? Citiramo sklep Sveta KS Trzin, sprejetega na seji, one 16/2/77 : 11 Na podlagi SC-P Gradi tel j-eve vlogo dajemo pozitivno soglasje za gradnjo betonarne na našem območju. Predstavnike omenjenega podjetja vabimo na razgovor, na katerem bi skupno določili lokacijo za gradnjo." Vpr a šu j e mo so : Ali nam je v Trzinu betonorna res potrebna^? Zakaj je potrebno zaprašiti šo tisto malo čistoga okolja, ki ga je v Trzinu še ostalo ??? Novi Trzinci, ki so se umaknili pred smogom, tega prav gotovo ne bodo veseli ! Tudi naše uredništvo je odločno -oroti ! Kaj pa vi ? RAZMI3LITE ! ! ! j—- xxxxxxxxxxxxxxxxiaoo QQoacacacoooGrxxxxxxxxxxxxjcxxxxxxxxxxxxxxxxx^ NE POZABITE ! ! ! Prod-en so odpravite na izlete in na praznovanje I. maja, izobesit: zastave na vidna mesta vaših domov . Izkažitc svojo delavsko zavest in počastite I, maj - praznik dela ! XXXXXXXXXXX20ŒXXXXXXXXXX3QCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX:rxXXXÎCXXXX2QC S TSE L W POLNO Ko že toliko govorimo o novem trzinskem strelišču,pa se vprašajmo aH omo pokazali t Uli žc kako omembo vredne rezultate? Smo. Po va ako m končanem tekmovanju, ekipno alijposamezno, žc po otarájnavadi. čestitamo aašomu najboljšoróstrcIcu Porno Andreju. Zakaj prav njemu? Zate,ker jojvedno najboljši ,čoPr:vv smo tudi drugi .člani uspešni strelci,Da'je ros" žic«Ukazuje tudi osvo-jeno^rvo mesto na tekmovanju z zračno pu,:,ko za občinsko zlato puscico,z rezultatom 546 krogov.Drugo mesto je s 542 kro-i osvojil lanskoletni 5m. ;nValeo Kiko Kržen.Tíotje mesto je -535 krogi zasedel Kušič 7.Franc. četrti s 524 krogi je Poje Zvone.Pc ti pa jo naš najboljši mladinec v društvu in občini Habat Tomo s 512 krogi. Tekmovanje je bilo končano in zopet amo ce v i vneto prijavljali za nasljeđima streljanja.Bekatori z boljšim,noksteri Z mon|Žim tekmovanju občinsko lige,no sodolev le ■ ekipo iz Mengša,Dojiž.al, Jarš,Moravo ,Lukovice in 'Trzina,Prva ekipa SD Trzin je v sestavi Porno Andrcj,Mušic P .Pražci, lirai j Vili m Habat Tomo zopet osvojila prvo mesto.Prvo mesto pa jošbilo osvojeno tudi na tekmovanju v streljanju z malokalibarsko pusko za memorial Hirk. pušiča.Opravičeno se nekateri fantje sprašujejo,zakaj ne dobimo diplome in pokala katerega so zasluženo pridobili. Tekmovanja še niso bila za n,mi.Potrebno je bilo,da izmerimo moci tudi mod samimi člani BD.K tekmovanju za družinsko zlato puščico v streljanju z zračno puško se jo prij uvilo 52 članov. Prvi jo bil zopet odličen Pome .Pndroj s J66 krogi od 4oo možnih.Habat Tomo s 352 drugi,tretji Nušič P.Prances 344 krogi,čotrti Hurič Bojan a 337 krogi,poti pa Kralj Vili s 33^ krogi. 8 e ved. a pa se zavedamo resnico,da SD ne more obstajati , če si ne bomo zagotovili sredstev z obstoj.aaaao nam je tudi,da si moramo ta. sredstva tudi sami zgotoviti. Odločili smo so,ds bomo prišli clo den. rja tako,da bomo Aali stre] išče v najem sindikalnim organizacijam podjetij,vsaki tedensko po dve uri. Zavedamo èfe,dais "finančnimi sredstvi,.ki jih bomo dobili na ta način,lahko še naprej trenirali in do,cgali takšne usoohe,kot sme jih dosodaj. Jožo TRZINSKA JAMARSKA EKSPEDICIJA Kar nekam tesno mi je bilo pri srcu, ko so me skozi ozki vhod jame spuščali v globino. Če sem mislil na preperele vrvi, ki so sumljivo prasketale, so se mi lasje ježili bolj kut pri zobozdrav--riku, ko prime v roke klešče,„Tudi sistem škripčevja, ki so ga izumili za spust v brezno, mi ni vlival zaupanja. Vse skupaj se mi je zdelo še najbolj podobno srednjeveški mučilni napravi. Celo večnwst-e^m že visel v zraku kot prekajena salama, vrvi so se mi globoko!v meso, dna pa kar ni hotelo biti«. Mislil sem že obupati, ko sem z nogami le zadel ob trda tla. Medla luč baterije mi je pokazala veliko, okrog 30 metrov visoko dvorano, ki se je proti vrhu zožila v ozko vhodno grlo. Stene so bile ponekod zasigane in kljub temu, da v dvorani ni kapnikov, te dvorana navda z občutkom mogočne lepote» Iz rova v najbolj oddaljenem koncu jame so prihajali glasovi fantov, ki so se v jamo spustili že pred mano. Zaradi odmevov so me glasovi še najbolj spominjali na zvoke iz filmov o Drakuli in strahovih. Zbral sem še tisto malo korajže, ki jo imam v zlati rezervi, se še enkrat z ne preveč trdnim upanjem zazrl v majhno svetlo liso neba nad seboj in se pudal v splet rovuv„ Ze nekaj časa sem se vijugal kut pobesnela glista, fantov pa kar nisem mogel najti0 Na lepem sem z bateriju osvetlil veliko dvorano„ A ste to veliko dvorano že odkrili ? " sem zavpil fantom, ki sem jih slišal iz čisto druge smeri o " Ne, nobene velike dvorane še nismo našli ! " Oči so se mi tako zasvetilo, da skoraj ne bi rabil baterije* Pognal sem se v dvorano. Bila je fantastična, visoka, na vrhu pa se je kazala lisa dnevne svetlobe« Razočaran sem ugotovil, da sem se vrnil tja, od koder sem prišel. Spet sem se basal in drenjal med kapniki. Nekajkrat sem z glavo zadel ob strop, da so se kre--sale iskre « S takšno, dodatno razsvetljavo sem našel ostalo družbo. Sedeli so v majhni dvoranici in imeli " čik pavzo, " Mac, ki je bil ravno glasbeno navdahnjen, je s prsti trkal ob različno dulge kapnike in nam priredil simfonični koncert za orgle, tolkala in kapnike » Nekateri pa so modrovali, kaj bi bilo, če bi bil putres. Zabava je bila na višku« Občudovali smo enkratne zavesice, stalagmi- -mite, stalaktite in podobne ...ite, za katere nismo vedeli imen. Vtikali smo nosove v vsako luknjo in skušali najti nadaljevanje rovov, " Fantastično i Čudovito! " " Glej to! " " Poglej sem! " " Ali ni lepo? " Čisto smo se raznežili. Pohvale so se slišale z vseh koncev. Na nekaterih mestih pa mi je zavrela kri. Nekaj tolovajev, ki so bili v jami že pred dnevi ( ob prvem raziskovanju ) je za ' v # # seboj pustilo žalostne sledove - lomili so kapnike« Ce bi v tistem trenutku dobil katerega od huliganov v roke, bi ga tako oklestil, da vše za pokvečen stalagmit ne bi bil dober, pa še pljunil bi nanj. Ho sva s Petrom lezla po nekem stranskem rovu, mi je povedal, kako je udkril jamo : ' " Po gozdu sem iskal sadike divje češnje, ko sem na lepem zagledal luknjo v tleh. Mislil sem, da bo čisto navadna lisičja luknja! To moram pa videti! Ko sem vrgel v luknjo kamen, dolgo nisem ničesar slišal. Takoj sem vedel, da mora to biti precej velika jama.' Ko smo oblezli vse rove, smo se, na debelo.umazani zbrali v prvi dvorani. " Lepa jama! Samo škoda, da nima nadaljevanja! " smo ugotavljali, " Ja, precej daleč smo prišli, mogoče bo drugič še bolje. Ne bom odnehal, preden ne dokažem, da je Dobeno votlo! " je rekel Vilko, ki je bil pravzaprav nekakšen vodja našega raziskovanja, saj ve največ o jamah v okolici Trzina in je tudi najbolj zagrizen, če je treba raziskati kakšno luknjo. " Stari 1judj e govorijo, da je v notranjosti Dobena jezero. Rad bi ugotovil, koliko je resnice v tem. " je dodal. Ker je bil transport iz jame bolj počasen, sem začel " za hec " plezati po stenah votline« Nekaj metrov nad tlemi sem nenadoma zagledal luknjo. Zahlipal sem kot po navadi zavekajo novopečeni očetje, ko jim povedo, da so dobili osmerčke : " Luknja, fantje! še naprej gre! " Basal sem se po popku skozi ozko cev, da so hlače kar ostajale za mano. Rov se je razširil v dvorano, polno kapnikov« Tulil sem kot obseden. Prijatelji so mislili, da jih hočem potegni--ti in sploh niso hoteli za menoj. Končno se je Vilko ustrašil za moje glasilke in mogoče tudi za svoje bobniče, pa je pohitel za mano. Zdaj sva vriskala v duetu, kot bi bila na "Pokaži kaj znaš. Kmalu tuđi drugi niso več vzdržali., pridrli so v dvorano* " Poglej te kapnike! Kako beli so; kot cisti marmor! Pogle, tega, kot lampica! " " Oj, ta je kot polžek! n Ta pa kot palček,'" Okrog nas je bilo vse polno palčkov- hudič kov, čarovnic T orge": makaronov, zavesic, slapov ! Fantazija i I? o v pa je peljal še dalje. Čeprav je bil ozek., se nisem obotavljal5 podžigala me je raziskovalna mrzlica« Počutil sem se kot mali sladko sne dne ž, ki odpira novo bonboniéro0 S Petrom sva prišla na. dno, rov pa se je vlekel še o.?.;.e v vodoravni smeri« Skozi manjše dvoranice, vse okrašene s kapniki., sva prišla do razpoke, ki se nama je zdela preozka, predvsem za noj zamaščeni zadnji del, zato sva se želela vrniti, Toda tam,-.kjer sem se prej spustil na glava v rov, so naju pričakali ostri kap--niki, ki so branili prehod kot nekakšna miš olovka,. Noter_je slo., ven pa se ni dalo.. 'Peter se je nekako le z rini j skozi, moja rar' a in trebuh pa so bila preveč za ozko grlo * Klel in robantil sem !..a--ko, da je Peter se v remi zardeval, ramena pa niso hotela skozi prehod« Po dolgem mučenjuv ko sem izgubil že toliko energijam, da se mi je zdelo, da sem tudi shujšal, ne rjo Peter esega opraskanogn le potegnil iz"mišniceV Obleko sem imel tako ; trga.no. da. je le z mako pokrivala- kočljivo dele telesa,- ..(, «Ta» skrajni čas, da začnem r> shujsevalno„) Ko smo pr ..Šli iz jame- si ni srn) nogi i kp j , da odkritja r ;.- bi počastili z " nekaj ' rund ani ta med erga. 1 pri Ruč i ga j u.. Poor'ero proti koncu smo bili vsi tako razpoloženi in kerajžni, da smo skle--nili, da gremo kmalu spot v podzemlje., Malo manj vesele so bile naše mame, ko so prale in krpale naše '' jamarske obleko * " V jamo smo šli po tem še vosixain, Otkrili sao tri precej .glu • -boka brezna, nekaj čud svitih d vox an, precej lepih knpr.iko v » rekao jamskih živali in " trnovo por " - posebno oze-K rov, poln bodičasti/-, kristalov ( pravcatih trnov ;„ 7 31 jem se :je posebno dobro izkazal Vilko, ki se je no nepojmljiv, skrivnosten način pretihotapil skrz:. .. ( To, da je pustil si r do ve s veje eunde na ••sakem kristalu, ni tazr.s) V jami je vsak doživel toliko zanimivega in videl toliko lace--ga, da se bomo vanjo še vračali, posebno ker nekateri rovi dajejo slutiti nadaljevanje« Odločili smo se : " Če že ne bomo nasi i podzemeljskega, jezera, bomo pa pr:.s. ~ vsaj do Ručigajeve vinske kleti! " I.ožnosti je veliko o k: IRC &U.NÍKÁ Tit £. iN A ililv-rJ i*vA I'dMHA T/itfJMA LUNÍKA Tajili A Z À C E 'i' i Š O L S T' / A V 'i. j-t Z i N U Do leta 1887 so trzinski otroci Počili v šolo v Mengeš, kjer je bila šola gotovo že pred letor 1680. Da o a niso obiskovali šole vsi trzinski otroci, noreno sklepati iz noročil naručitelja Turna, ki je leta 187^ ugotovil, da je le 8 - 12 staršev od 213 šoloobveznih otrok z ožnih oranja in pisanja. Leta 1882 se je načelo vorašanje o zidavi novega šolskega Poslopja v Mengšu, ker je oila nežnarij a, v -ateri se 1e do tečaj poučevalo mladino, Postala -oretesna. Ker so Trzinci uvi čel i, da jodo norali precej prispevati k zidavi nove mengeške šole, so se zfčeli Potegovati za lastno šolo v Trzinu. Večina udov Okrajnega šolskega sveta je Trzincei ugodila in tako so zaceli leta 1886 zidati svojo šolo. Sola je Mla slovesno otvorj ena že naslednje leto, 10. januarja 1887. V šolo je takoj vstopilo 65 otrok, ki so doslej obiskovali nengeško šolo. Sola je >ila encrazrednica s treri odčelvi. K zidavi šole je Dole.'? Kranjskega deželnega z ;ora in Kranjske hranilnice nrisnevalo tudi trzinsko nreMvalstiřo in Žunn i k*I/i ar tin Narobe, Toda enorazrednica se je kra lu izkazala kot premajhna. Lato so ji že leta 1908 dozidali se eno nadstropje in jo razširili v dvorazrednico. Kot prvi trzinski učitelj je )il nastavljen 31ejec Luka, ki je v Trzinu deloval do svoje upokojitve, no In i. h 38 let, Kot druga učna oč je jila nastavljena leta 1908 Ana Grebene, a že leto dni za ter je sledila Juli i ana Kocijančič, ki je delovala na trzinski šoli do svoje sT rti, polnih 28 let. 23, februarja 1926 je oil a Trzinu dovoljena t r irez redni ca. ".Cot tretja učna . cč je Mla nastavljena Valerija Arrigler, žena takratnega šolskega upravitelja v Trzinu, V dneh 26. in 27. junija 1937 je trzinska šola proslavila prav slovesno 50 - letnico svojega obstoja. Ta dan je oils v šoli razstava, v Prosvetne; tor-u >(sezidan in izročen svojenu nai en u let? 1931) :ifx slavnostna okačeni j a in predstava "IM eža" , ki je ravno v Trzinu končal svoje rokovnjaško življenje. Izvršil je o J Loč no v ° s i , M je 11 filnan, na se je fil? v vojne času izgu il. Šolski upravitelj Arrigler je Ml ir eno v an v lat,- 1938 za okrajnega šolskega nadzornika v uk", r.^-žen j e or'šla iz šole tudi njegova žena. Na njeno este je Ml iraenovan sa upravitelja šole intihar Alojzi; in Štrukelj uofka, ki sta Poučevala v Trzinu do začetka druge svetovne vojne, ko sta snričo razr.er zapustila Trzin in se ur aknila v Lj« jI j ano. (Prenis iz šolske kronike) RIBOLOV V TRZINSKI PŠATI GLEJ OČI, DVE KONZERVI ŽE IMAVA, ŠE TO GUMO UJEMI, POTEM PA GREVA LAHKO DOMOV. NA OBČINSKI SKUPŠČINI - OD TRZINSKIH STRELCEV SEM. PRIŠEL SEM VPRAŠAT, KAJ NAJ NAREDIMO S TISTIMI STOLI, KI STE NAM JIH PODARILI, PA SO VSI POLOMLJENI IN SE NA NJIH NE DA SEDETI. - HM, A DA SO TAKO ZANIČ? VESTE KAJ, ZAMENJAJTE JIH S TISTIMI IZ TRZINSKE SEJNE SOBE. MOGOČE BODO POTEM TRZINSKI SESTANKI KAJ KRAJŠI! RAZLOG RAZISKOVA, NE VNEME - PA KAM VRAGA ŠE RINEŠ? KAM PA BI RAD PRIŠEL? - K RUČIGAJEVEMU STANKOTU V VINSKO KLET ! xxicxxxxxxxxxxxxs^^ VS8TI - VESTI - VESTI - vesti - vesti ~ vesti - VESTI - VESTI :x3acxxxxxxx2ocxx^ potepanje po indiji " VaG zanima, kako co jo vaš sovašcan klatil po Aziji in kaj je doživel na 20 tisoč km dol::i poti v Indijo in nazaj ? Mogoče bi radi zvedeli kaj vaš o tihotapstvu, mamilih in revščini v d. al njih deželah ? Gotovo vas bo zanimalo, kakšni so zlati templji hindujcov in kakšno je bajeslovno mesto Bagdad ! Mogoče pa no veste, kako Indijci ob sveti reki Ganges zažigajo mrtvo. Če bi radi slišali o potovanju skozi puščave in snežne meteže, potem pridite v sredo II. maja ob 20n v dom DPO, kjer bo vaš rojak pripovedoval, kako je potoval po Orientu. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. novo odkrita jama registrirana Prejšnji četrtek 21/4/7? ' je naš jamar Kralj Vilko pri " Društvu za raziskovanje jam - železničar 11 v Ljubljani, dal registrirati jamo ( glej članek Jamarska ekspedicija ), ki se uvršča med redke kapniško jame na našem ožjem abmočju ( Pobeno, Rašica ). Jamarji navedenega društva so se vanjo podali v nedeljo, 24/4 in opravili nekaj meritev v njej. 01 najvišjo do najnižje točko meri 70 m, širina rovov jo okoli 40 :n; sestavljata pa jo dve dvo--etažni brezni globine približna 20 - 30 m, Kot že rečeno, se v njej nahaja obilc kapnikov najrazličnojših oblik, ki so prava paša za oči, Glede imena jamo pa se jamarji so niso odločili. xxxxxxxxirasaccxxxx^^^ " pomoč 11 : -tr. jicem Kot pomoč pri opremij,nju orreliščav jo SOb Domžale podarila trzinskim strelcem nekaj stolov, ki pa so tako polomljeni, da se na njih kljub najboljši volji no da sedeti i ! i xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxaxxxaxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx ,TI - VESTI - VESTI - VESTI - VESTI - VESTI - VESTI - VESTI - Va) :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx;Qrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; u^v-;'-.- GOSTOVANJI KUD - Frane KOTAR Mesecs more o. so trzinski gledališčniki pripravili dve gostova?-na moravském kulturnom odru. Najprej so se tamkajšnjemu občinstvu, predstavili s komod -jo Vbzel, ki pa kljub dobri igri nastopajočih ni našlo odziva med maloštevilnim občinstvom v dvorani* Več uspeha pa so poželi z Vandotovo dramatizirano povest, Pehta.o Že prej so namreč obvestili moravske šolarje in drugo občinstvo o predstavi sami, ki je bila zares zgledno obiskana in ki je na koncu požela obilo aplavza« exxxxx3dcxxxxxxxxxxxxx^ REGULACIJA STAREGA DEL,, P- ATE Zaradi nesnage, ki se je nabrala v starem rokavu Psa te in z as: a počasnega pretoka vode,je predvidera regulacija stare strugo Pšate ( od Jabelj do izliva v novo strugo )- ki naj bi jo v izvedlo skupnost Ljubljanica - Sava « kxxxxxxxxXxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx? NOVI ZASTAVNI DROGOVI KS bo namestila. 4- zastavne drogove prod spomenikom NOB, ki bor služili1obešanju transparentov prek ceste in zastav ob it:aa praznikih in drugih prireditvah v Trzinu„ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx- BRALCI 0D3E'VU - BRALCI ODSEVU - BRALCI ODSEVU -- BRALCI OD SEW - PREDSEDNIK GZjJL O OKROGLI MIZI Dobili orno že prvi odsev na dru;;,o številko, še prodno jo časopis izšel. Tov, Kralj Stane, ki ce je udeležil naše okroglo mizo, na kateri je padlo dosti očitkov na delo SZDL, jo želel boljo pojasni--ti vlogo SZDL v našem kraju- " SZDL ni tako nodelavna, kot mogoče izgleda na prvi pogled! Vključuje se v vsa dogajanja v KS, prisotna pa je tudi pri reševanju vseh važnejših problemov. Res je, sestankov konference SZDL nismo sklicevali, vendar pa srno po potrebi imeli sestanke 10 SZDL in skli--cevali koordinacijo. Na. njih smo reševali probleme KS in delegacij, sprejemali sklepe ter pripravljali vse potrebno za različne akcijo v Trzinu. Med drugim smo razpravljali o namestitvi tajnika KS, o probio« -mih novega naselja, o izkopu in o uporabi peska iz trzinske gra~ -m^znice, o vrtcu, šoli, o pripravi proslav ( 29. nov., 8„ marec), o kandidatih za šolo ZRVS. Vse obravnavano teme so bile zelo obsežno, o njih bi lahko še precej govorili. Veliko problemov je bilo rešenih, nekaj pa tudi ne. V nekaterih primerih pa smo samo zavzeli določeno stališče. Tako smo pri problemu šole sklenili5 da se je nujno treba držati načrtov. Za sestanke moram reči, da so bili zolo dobro o-vbiskani. To kaže, da je zanimanje.za probleme Trzina in da jih sku--šamo odpraviti» So so posamezniki, ki se jim delo v KS zdi pomembno in ki se čutijo odgovorno za razvoj Trzina in koristi krajanov. Ros je, da je v delovanju KS procoj nepravilnosti. 0 njih bi morale razpravljati tudi delegacije. S tem bi prispevale k lažjemu delovanju KS, Pri obsežnem delu v KS se zgodijo napako in nepra--vi Ino s ti* Pojavljajo se očitki in kritikeki jih jo treba spre--jeti, saj so koristno in potrebno, vendar pa lahko včasih tudi škodljivo vplivajo na odnose in delo. Kar zadeva moje delo, moram priznati, da res nisem izpolnil tistega, kaa? bi lahko* Ker .imam precej funkcij, učinkovitost mojega dela pade. Poleg tega, da sem predsednik SZDL, kar mi vzame največ časa in truda, sem še delegat SIS-a in delegat za skupščino občine, pa tudi podpredsednik SD« Mislim, da bi bilo d.elo KS učinkovitejše, če posamezniki ne bi bili preobremenjeni s preveč dolžnostmi: vsak naj bi imel največ eno ali dve funkciji, tako bi svoje delo bolje opravil ! ! i BRALCI ODSEVU - BRALCI ODSEVU - BRALCI ODSEVU - BRALCI ODSEVU KROS V IHANU S K Ihan je dne 23. aprila 1977 priredil III. množični pohod "IHAN 7711 p od pokroviteljstvom EHONE,TOZD Prašičereja Ihan. Poleg pohoda je bil na isti progi tudi tekmovalni del na 10 km. Proga jc potekala mimo sole,kmetij Žabje in Goropeč,mimo zgodovinskih spomenikov IT OB Vinjc " Judo ž-Oklo" , skozi Dobra-vije in Brdo nazaj v Ihan.Udcleženci tekmovalnega dela so prejeli značke SIC Ihan in jubilejno značko Emone.Na startu se je zbralo 19 ekip.Ekipa jc bila sestavljena iz treh členov, ki so morali priti na cilj istočasno. Tekmovali j a se jc udeležila tudi ekipa 'D Trzin.Vodil jo jc tov. Kralj Stane, nastopili pa so Ocrnigoj Marjan,Praprotnik Janez in Smcrajc Andrej.Zasedli so zelo dobro 6.mesto za l.in2.ekipo Olimpijc, ;jD Dol,SK Ihan in za taborniki iz Ljubljane. Andrej Smer an c ODKRIT VOCkVOR "Zadovoljen sem in prijetno jc tu"jc bil odgovor tovariša Jcraka in Grlic creva,pa tudi tovarišica Virjcntova se je pridružila temu mnenju.Vendar pa;so mi v isti sapi povedali,da jc še veliko stvori neurejenih,Vsi trije sogovorniki so novo nasoljeni kraj ani.Povedali so. da so se morali zaradi tega, ker marsikatera obljubljena reč ni bila izgotovljena,opreti na lastne moči.Najbolj pesa otroško varstvo.Ljudje pa so tudi zaskrbijeni,če bo lahko že obstoječa podružnična sola sprejela vse otroke.Problematična je tudi oskrba,saj samo ona klasična trgovina,ki je poleg še zelo odročna,kijub hitri postrežbi ne zadostuje več.Problemi so tudi gloda vode in elektrike.Edini oo si,da je treba pospešiti gradnjo novega naselja,kajti le tako se bodo stvari uredile.Povprašala sem tudi,kako obiskujejo kulturne prireditve- v Trzinu.Povedali so,da imajo trenutno s svojo okolico veliko dela in zato nimajo časa za obisk.Zanje pa vedo,ker so zvedeli 's, plakatov.Najbolj pa jih moti drvenjo po cesti,ker le redko kdo zmanjša hitrost. Menijo,da je to posebno nevarno za otroke. 7J V. E JANA Sklepi 4. sestanka zbora delegacije KS Trzin 1. Za zavarovalno skupnost ; Triglav1"- se v določene rizične skupnosti izvolijo následuji delegati: Mušič Marjan- Industrijska rizična skupnost Jemc Janez - Kmetijska rizična skupnost Bolhar Marjan - Prometna rizična skupnost Mesar Stane - Rizična skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti Mušič - Lovše Adi - Rizična skupnost osebnih zavarovanj» 2„ V planu za leto 1978 je vrtec v Trzinu, od tega plana se ne odstopa^ 3, V plan za leto 1977 se unese napeljava centralne kurjave, uredi se pod in nabavijo se gasilski aparati za v dvorano. Vsa dela v zvezi z električno napeljavo bc strokovno opravil tov. Zupan Anton, Treba je poskrbeti tudi za električno napeljav na odru. 4. Za asfaltiranje cest se določi komisija; Ipavec Anton, Orel Ivan, Bolhar Marjan, Završnik Edo, Kepic Andrej,Bajec Alojz in Koleno Anka. Komisija je zadolžena, da takoj pripravi vse potrebno za asfaltiranje in obnovo cest. 5. iïa avtobusno postajo "jo potrebno namestiti Konto za sme „i in poskrbeti za rodno čiščenje potaje. Za to jo zadolžen tov - Ilovak Tvàn. fckoj je troba oosuti avtobusno poctajalïspB nf Mengeški cesti in v deem 3:. . • urediti stopnisee , ki voax na podstrešje. . replc sketr hodnik, sobe in kupiti lestev za na podstrešje. Iz poročila prevodnika krajevno orgariZc«ij= 285B in WI HOV fpsižp -'a leto 1975 •• 197S Krajevna organizacija Zvezo združenj borcev in Vojaških vojnih invalidov Harodno osvobodilno vojne Trzina je imel e v letih 197* -1976 s-uimo 14. rednih soj upravnega in nadzornega odbora, obravnavali so topošo zadeve in probleme članstva v organizaciji. Vsi zc"ani sklopi iz zadnjega občnega zbora niso bili izvršni. Piso u sreli odkriti soominske plošče Pri Podgoršku v Trzinu, kjer so bili zverinsko eobiti okrajni funkcionarji OP in nOT/. Zločin jo .bil storjen 8.oktobra 1944. Psi drug,. sklePi zadaje;,a občnega zbora pa. so bili izvršeni. Izpeljan je bil spominski pohod v Lukovico pri Vodicah, prganiziran pa je Pil tudr pohod no. nohor pri Poravšah, kjer jo Zl. 9. 1941. v boju s Potaći padel prvi borec iz Trzina, Tine Kmetic. , dan šena so skupno z U C in ' olsko «ledino pripravili oroslavo roslavo so organizirali tudr v reeestifcev d.neva borca, krajevno."-a praznika in ob > -■ obletnici svobodo, Z rezervnimi vaškimi starešinami in strelsko družino so pripravili strelske tekmovale sa memorial "Tirets. Kmetica«. Pokrovitelj tekmovanja je bile. PB, V aprilu ,'.o oba evil i spomenik, posadili ciprese In cvetlice ter r,oskrbeli za varstvo sooacnika. :n.UTOto Z i) - in društvi Trzinc jo organizaci ja za uspe -no 2bïranje -.rods te v za Pou-v Kumroveu dobila, republiško priznanje. -j • v ... p,, xi .-iov 'V/,Tj in 11 čl Cul o v VVI i" O V Organizaci3a scůa.j íji^jo o- oic,oov i gkupno 91 članov. CESTE BOMO ASFALTIRALI ! Na zadnjem sestanku odbora za asfaltiranje cest_ so člani odbora proučili načrte, ki jih je izdelal Geodetski zavod. Načrti predvideva jo asfaltiranje Jemčeve, Habatove in " stare " Ljubljanske ceste; od gasilskega doma do Kepiceve hiše, poleg tega pa naj bi uredili več križišč in asfaltirali ceste, ki bodo v glavnem pove--zovale Mengeško cesto z Jcmčcvo ulico. Odseki cest naj bi bili široki od 5 metrov ( dvosmerni ) do 3 metre ( enosmerni )., Da bi se ljudje bolje seznanili z načrti, bodo ti javno razgrnjeni v prostorih KS in na občini. Občani bodo lahko dajali pripombe in predloge dokler bodo načrti javno razgrnj -ni. Republiška skupnost za ceste ni povs od dovolila, Izvoz a in do--voza, zato bodo nekatere ceste s amo enosmerne, drugje pa bo do--voljen samo izvoz v ono smor. Člani odbora, ki so se pogajali s skupnostjo za cesto, so povedali, da so se zc-lo trudili, vendar je stanje, ki ga predvidevajo načrti, največ, kar so lahko dosegli. Načrt predvideva, da bo za asfaltiranje cest in vsa pripravljalna dela potrebno 332 mil, SD. Toliko denarja KS nima, zato bodo pri financiranju morali sodelovati tudi krajani. Odbor se še ni odločil, koliko d. onor j a bod-o morali zbrati la? a. j ani. Odločili so se, da pretehtajo vse možnosti za pocenitov del. Na prihodnjih sestankih pa se bodo pogovorili, koliko in na kakšen način bodo pri financiranju sodelovali krájeni. Poskušali bodo najti čim boljšo in čim bolj pravično rešitev. Povedali so tudi, da bodio na prihodnjem sestanku tudi že ve--deli, kako bo KS reagirala na zahteve Biroja 7f5 ki v spodnjem delu Trzina od ljudi zahteva visoke vsote denarja za asfaltiranje cest in ureditev kanalizacije. P.S.; V načrtih za asfaltiranje, je zajeta tudi cesta Za hribom. OBČNI ZBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV TRZIN 22/4/77 so imeli člani ZED - Trztne. redni občni zbor, na katerem so pregledali delo v preteklem mandatnem obdobju. Ko só volili upravni odbor, so v glavnem potrdili že preizkušeno Slano UO. Izvolili pa so tuai delegate za občinsko skupščine ZZB-HOV in občinski odbor ZZB~NOv.. Dogovorili co se tudi, da se bodo udeležili raznih pohodov in proslav v krajih, ki no bili priča ago--dovini ■ med KOB, skrbeli bodo, da bo uređen nov spomenik padlim žrtvam; tov. Kmeti« pa je predlagali, de bi ga odkrili, ko bode asfaltirane ceste v vasi. Z ZADNJE SEJE SVETA KB Na zadnji seji sveta KS 9/3/77 30 bili sprejeti naslednji sklepi _ » Potrebno je takoj pridobiti odločbo za gradnjo avtobusnega postajališča na Mengeški cesti, za ljubljansko smer.. Zadolžita se tovariša iitofe in Novak. Pri ing. Kovaču, na SOb Domžale : se je potrebno pozanimati glede možno gradnjo ca Cotman Jankoma in Kralj Vinka'. - Zadolži se komisija za statut in pravne akte, ki noj do zbora delegatov pretrese morebitne spremembe v statutu. Sestanek zbora delegatov se skliče za 22/3/77 ob 19. uri; *anj je potrebno pripraviti vsa poročila ( predsednik, tajnik ) : _ Pošlje se dopis podjetju Slovenija - Ceste Ljubljana, za zasut3e jamo n„ polju za smeti. Po pogodbi so oni dolžni vzdrževati or.me. Vloga Komatar Vinka glede ograje : posreduje naj načrt za posta-_vit~v. Glede prošnje Slavice Vesel za- denarno pomoč pri ureditvi prostorov družinskega varstva o.trok ( od 8. meseca de 3. lov v Trzinu, pa se moramo obrniti na tajnika skupnosti otroškega varstva v Domžalah, tov. Pernuš Janes... AKLJUČKU- OB ZAKLJUČKU - OB ZAKLJUČKU - OB ZAKLJUČKU - OB ZAKLJUČKU V prvi številki ODSEVA smo vam navedli vire, iz katerih črpamo sredstva za izdajanje našega in vašega glasila. Poleg lastnih 1400,00 ND, sta 1900,00 ND prispevali še SZDL in družbeno - po~ -litične organizacije Trzina ( dohodek od proslave ob 8. marcu ), Navedeno vsoto smo porabili za izdajo prve in druge Številke ODSEVA. Ponovno smo prisiljeni potrkati na vrata DPO Trzina in jih spomniti na finančna sredstva, ki so nam jih obljubile. ZZB - NOV nam je na svojem občnem zboru 22/4 že določila I5OO ND za naše nadaljnje delovanje. Kaj pa druge organizacije ?!?! ČLANI UREDNI;. KEGA ODBORA : OREL TONE VOGLAR DAMJANA KRALJ FRANCI PIRC MARTA ŠTIH JOŽE TEBE MIRO CAPUDER MARJAN Natisnili v 350 izvodih.