Glosa o "47 medotih" h kaznivemu dejanju poslovne goljufije in širjenju cone kriminalnosti v gospodarsko bagatelo

slovenski

2013

letnik 73, številka 1

kazniva dejanja   gospodarski kriminal   prevare

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Širjenje cone kriminalnosti v kazenskem pravu je pogosto predmet kritike, pri čemer slednja v znanstvenih razpravah praviloma temelji na abstraktnemu vrednostnemu načelu omejenosti represije oziroma načelu o kazenskemu pravu kot ultima ratio. V tem prispevku je običajna metodološka pot obrnjena na glavo, saj problematiko širjenja cone kriminalnosti osvetli od spodaj oziroma s praktičnega zornega kota na konkretni zadevi oziroma zadevah "47 Medotov". Gre za ovadbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije, ki jih je zoper svoje dolžnike sprožil poslovni subjekt "Medo d.o.o.". Čeprav je šlo za praktično identične (formulaične) dejanske stanove, je razpon odločitev zelo širok: od zavrženj pa vse do obsodilnih in oprostilnih sodb. Hkrati lahko po pregledu 562 konkretnih zadev poslovne goljufije podamo oceno, da gre pri "47 Medotih" za tipsko-paradigmatičen primer (zlo)rabe kazenskega prava v praksi, s katerim upniki prevalijo zasebne stroške izvršbe na državo. Še več, številčnost tovrstnih zadev na kumulativni, sistemski ravni, prav tako "krade" omejena sredstva za pregon resnejših oblik gospodarske kriminalitete. Analiza konkretnih modalitet odločanja sicer nakazuje, da imajo pri kaznivem dejanju poslovne goljufije sodniki in tožilci na voljo dovolj interpretacijske diskrecije za zamejitev cone kriminalnosti v tistih primerih, ko stopnja bagatelnosti že nakazuje kvalitativen prehod iz kazenskega v civilno pravo.

04.09.2015