Sirota ko je bilo še takrat, ko so v Ljubljani majhne otroke kupovali. Pri Pobirku so tudi kupili tako dete. Lizika mu je bilo irne. Easla je naša Lizika. lepo rasla in hitro rasla. Dvanajst let je izpolnila o svetej EJizabeti. Ker niso iraeli niti poslov, niti drugih domačih, privadila se je vže vsakemu ženskemu delu v zgodnjej mladosti. V šolo ni hodila Bog ve kaj, ker je bilo do fare dobri dve uri. Toliko pa je vender-le hodila, da se je naučila -—•¦< 76 >¦•— gladko brafci, pisafci in računati. Spored in ohhajih pa je opravih vže z desetim letom. Od tistega časa je bila stalno doma pri svojih opravilih. Kravice je pasla, kuhaui se je učila, žito je žela in vse drugo, kar kmetsko dekle zna in more. Pobirkovi so jo radi imeli. Kako tudi ne? Pridnega človeka ima vsak rad. Bila je kakor domača, naša Lizika. Bila pa ni v resnici. Očeta svojega ni poznala, materinega glasu ni slišala nikoli. Tako majhna je še bila takrat, ko ju je izgubila. I nu, sirota je bila. In te sirotice so se Pobirkovi usmilili. Lizika pa se je tako udomačila, da jpj niti na raisel ni moglo priti, da bi bila kje drugej doma kakor pi Pobirkovih. Otrok je pač otrok! Liziko pa je ta beseda bolela. In kolikor večja je bila, tem otožnejša in bolj zamišljena je postajala. Nič Ko je pa Lizika večja postala, tedaj je slišala od tova-rišic trpko besedo: ,,pritepenka." To besedo je premiš-ljevala, a umeti je ni mogla. —Mati.zakajpa mi pravijo nprite-penka?" popraša Pobirko z otročjim zaupanjem. — Nič ue raa- raj, Lizikaf Ti si naša, pa je! A Lizika ni bila za- dovoljna s tera od- govorom. nPobir- kova pritepenka!" klicale so jo tova- rišice zaničljivo. več vže ni bila tista vesela, pri-prostaLizikakakor nekdaj. Sirota je pač sirota! Želi so pri Po-birkovih. V lazih so imeli veliko ujivo pšenice. Ko je solnce prišlo vže nasredoneba,otide Pobirka domov kosilo pripravljat. Lizika ostane sama na njivi. Solnee je vže visoko, a nepožeti del njive še širok. Dekle hiti žet, da jej pripekajoče solnce privabi marsikatero kapljo na čelo. Kar zazvoni poludne pri fari. Na tla položi srp, poklekne in s povzdignenima rokama moli in zre proti cerkvi. Oerkovflik je vže prenahal zvouiti. Liziki pa še vedno zveni po ušesih. UstDiee so se jej prenehale gibati, zamišljeno zre tja po zelenej ravnini, njen duh pa se ziblje daleč daleč tam za sivo goro. In tam za goro se spet razprostira dolga ravan in sredi nje se dviga obilna gruča visokih hiš in veličastnih cerkva. In zvoniki se vidijo izza sive gore. Bog vedi, kateri je tisti zvonik? Saj jej je dejala nedavno še Pobirka, da poleg jednega tistih zvonikov. tistih cerkvS,, stoji velika hiša. In ta velika hiša je njeno domovje. Tamkaj je bivala njena prava mati, ko jej je iz Ljubljaniee prinesla neka dolga suha žena našo Liziko. Toda kaj hoče? Matere rii več, očeta ni veo. Mater so pokopali v tiho jamico zunaj mesta, očeta so ua vojski umorili neusmiljeni ljudje. Tako vsaj so pripove-dovali —-------- Lizika spet hiti žet. Solnce je visoko, a njiva široka. Kaplja za kapljo kapa po čelu, raz čelo po licih in takrat se objainejo potne kaplje s solznimi kapljaini. Trpljenje in žalost! — Lizika! pokliče jo Pobirka in postavi košaro z južinico na bilje. Kmalu sedi dekle na pšeničnem snopu in zajema iz malega piskra. — Gospod župnik so bili po sv. maši pri nas in poprašali so po tebi. Dekletu se obličje razjasni in začujeno popraša: — Po meni? Kaj pa bi radi? — Neko pisanje so dobili zaradi tebe. Mene ni bilo doma, drugaee bi jih bila vže poprašala, kaj je? Samo pastir je bil doma ter rekel, da te žele gospod župnik takoj, ker se mudi. Liziki se spet čelo pomrači, na ustnicah in očeh pa se jej 'bere neka skriv-nostna prošnja. — Saj vem, Lizika, kaj iraaš nasrci, reče jej gospodinja, malona smeh držečse. Pero ne more popisati tega prizora. — Vidiš, Lizika, tukaj v košari imaš svojo praznično kočemajko in robec, tam-le v potoku pa je voda. Obema so se pokazale na licih solze Ijubezni, otročje in materine. Pobirka nadaljuje: — Od tu imaš do gospoda župnika samo četrt ure; ako bi pa šla še-le domov, zamudiš dve uri in še več. Torej umij se v potoku, obleci kočemajko, deni robee na glavo in pojdi takoj do gospoda župnika. Dober četrt ure pozneje potrkala je Lizika na župnikova vrata. Pisanje na župnika je bilo z Dunaja. Glasilo pa se je tako-le: ,,Uradno se poprašuje, ali je v vaši fari kako dekle, ki se piše za Elizabeto Schlirz, prinešeno menda iz ljubljanske bolnice? . . . Farni nrad —--------na Dunaji — — — * Teden dnij pozneje potrkala je Pobirkova Liza spet na župnikova vrata. In gospod župnik jej pove to-le: Nekdo na Dunaji bi rad vedel za-te. Odpisal sem, da se ti pišeš Elizabeta Žuree, kar je menda isto kakor E. Sehiirz. Zdaj pa dobim pismo od njega sa-mega, ki je c. kr. dvorni žendarm, in prosi, da bi ti prišla in še kdo s teboj ta in ta dan v mesto K . . . v to in to gostilnico o tej in tej uri. Da pa se ue bodeš bala, pojdem jaz s teboj, ker imam tako opravke drugi teden v mestu----------- Lizika odide domov. Nekako čudno so dirnili Liziko zadnji dnevi. Toliko nepričakovanih trenotkov za tako priprosto deklico, vajeno mirnega življenja na kmetih. In zdaj še v bližnje mesto! Seveda je bilo dosti govoriee doma in pri sosedih. Vsi so ugibali, a uganiti ni mogel nihče ničesar gotovega. Toda težko pričakovani dan je prišel. Ob gotovej uri se snidejo v naznačenej gostilnici: Pobirek, Liza in gospod župnik. Župnik čaka v svojej sobi v prvem nadstropji. Pobirek in Lizika stojita pri vežinih vratih in ogledujeta razne ljudi in koeije, ki prihajajo in odhajajo. Kar pridrdra s kolodvora velika kočija z iskrima konjičema. Oakalca željno gledata, kdo izstopi? Bilo jih je več. Pobirek kar stopi k jednemu izmej potnikov in popraša: — Ali ste Vi z Dunaja tisti gospod, ki je pri cesarji za žendarma? Potnik ga pogleda, zamrmra nekaj in otide na dvorišče. — Kaj bi ^ radi, oče? popraša ga kočijaž. — Ce se jekateri pri- peljal z Dunaja? — Jaz ni-sem prašal nobenega, odvrne koči-jažinpožene Kar pri-stopi drugi tujec, ki je peš prikora- v kal s kolo-dvora. Oulje iz Pobirko-vih ust be-sedo Dunaj. Pokliče vra-tarja, da po-praša očeta in dekle, kaj želita. Slo-venskega ni umel razun nekaj bese-dij. Vratar mu kmalu dopove, kdo sta in kaj želita. Ko tujec izve, dajetudi gospod župnik v gostilnici, reče po vratarji Pobirku in Lizi, da pojdita v župnikovo sobo, kamor hoče pripeljati tistega gospoda. Zgodi se. Tujec zre ves 6as za njima, dokler ne izgineta po stopnicah. Par minut pozneje potrka na župnikova vrata. Ko vstopi, ne more niti od-zdraviti gospodu župniku — — — Očetovsko sree ga je premagalo •— — — Na divanu sedi, Lizika poleg njega, poljublja jej gladko čelce in kliče jo z railo besedo: — Hčerica moja! Hčerica raoja! — — — Pisatelju rii treba pristavljati še mnogo besedij. Oče in hei sta se našla. Matere pač ni bilo več. Krila jo je vže davno erna zemlja. Siromaštvo jej je nakopalo bolezen. V bolnici je umrla, ko je bila Lizika še zelo majhena. Oče pa je bil ta čas na vojski. Dolga je njegova povest, a rie spada v okvirje naše dogodbe. Postal je naposled c. kr. dvorni žpndarm, zvedel za smrt svoje Ijube že-nice, a za svoje ljubljeno dete ni zvedel. Zdaj pa vender-le ve. Se ve da bi rad vedel, radovedni bralček, kako je bilo uadalje? Povedal bi ti rad, a ne vera drugega kakor to, da je šla Lizika z očetom na Dunaj in da se jej je dobro godilo. Kako jej je zdaj, ne vem: najbrže tudi dobro ! Ko bi jej ne bilo, bi vže pisala: saj zna! P.B.. ------------K------------