c. C. Postal*. — Esct ognt mtrcoladi * vwntrdt — 9 maggio 1928. Posamtzna Itevilk» 25 s tot int. Izhaja vsako sredo in peiek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. yy Wl^^flr mkMHt^Sv ^B^mmwKm SKrw/m^m ^B^^^^ttamttB^B^^Bs it 37 V Gorici. v sredo 9. maja 1928 Leto XL Nefrankirana pisma ss. ne sprejemajo. Oglaal ae računajo po dogo* voru in se plačajo \> naprej. — List izdaja konsorci} »Gor. Strigr zee — Tisk Katoliike tiskarne v Gorid. Rit va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli Stay. $ (prej Scuole). Teles, int. itev. 3flfl f Župnik Albert Leban. V Kojskem lezi na mrtvaškem odru župnik Albert Leban. Majsko cvetje vene ob njem, solze vernikov bleste ob mrtvaških svečah in na tisoče prijateljev, ki so ga poznali in spoštovali, zamišljeno zre v bledo telo moža, ki je nosilo veliko, blago dušo. Naš rod ljubi svoje svečeništvo. Ob vsakem svežem grobu duhovnu ka se trga vernikom sree. Duhov; nik. ki je zrasel med ljudstvom in zanj trpel, si je vklesal v zgodovu no neminljiv spomin. Pokojni župnik Leban je bil v vsakem oziru ljubljenec ljudstva, zato je njegova izguba bridka in nenadomestljiva. Njegov življenski program je bil:: »Živeti vrli mož ne sme za se! Iz bratov sreče njemu sreča klije« (Gregorčič). Kjerkoli je pastiroval, povsod je iivel drw gim. O tern ve povedati naša ToU minska, živa priča je duhovnija Gorenja Tribusa, kjer je sam gra? dil cesto, hodil med vojno v Gra? hovo iskat aprovizdeije za strada? joče farane in s svojim demokratič' nim, energičnim delom lajšal frp* Ijenje ljudstva, ki mu je bilo izroče; no. Iz hribov je prišel v Vipavsko dolino. Štursko župnijo je z napor* nim delom, odkrito prijaznostjo in z vestno pastoracijo dvignil iz mo? ralnih ruševin. Kot priznan pevovo* dja je izvežbal cerkveni pevski zbor in z lepim liturgičnim petjem ter vabljivimi cerkvenimi govori privabil vernike v cerkev, ki je bila ob nedeljah pretesna. Na isti način se je lotil dušno; pastirskega dela v Kojskem, kamor je bil kot župnik umeščen ravno pred enim letom. S skrbno marljb vostjo se je pripravljal na bližajoči se praznik vnebohoda, ko priromat jo neštete množice k Sv. križu. Zdaj ga ni več. Skrivnosti življe; nja ima v rokah Stvarnik. Za vne* bohod je hotel imeti zvestega slw žabnika pri sebi, da ga poplača za nesebično delo v prid neumrljivih dus. Blagi pokojnik je večkraf po* navljal besede nebeškega VzornU ka: »Smili se mi množica!« Ker se mu je Ijudstvo smililo je skrbel zanj po svojih močeh. Vodil je vest- no hranitnice in imel odprte roke za vse reveže. Njegova gostoljubnost je bila splošno znana. Zveličar je učil: »Blagor usmiljenim, ker bo do usmiljenje dosegli.U< Zupnik Leban ga je dosegel. Dnevi, ko se redčijo vrste ideaU nih duhovnikov in postajajo naše duhovnije osirotele, so bridki. Zato pa se naše Ijudstvo z dvojno Ijw beznijo oprijemlje svojih blagih dusnih pastirjev in moli zanje. Naj se dvigne tudi za pokojnega župnU ka Lebana, ki je bil vzoren duhov; nik in priljubljen ljudski voditelj, hvaležna molitev k nebu: »Gospod, daj mu vecni mir in pokoj!« Kaj se godi po svetu? Nedelja 6. maja je postala za Ro munijo z^odovinski dan. V mestu Alba Julia (prej Karlsburß) na Sed* mo<4raškcm sc jc ta dan vršil velik kon.^rcs narodno*kmečke stranke. Ob istcm času so sc v vsch vcčjih ro* munskih mestih vršila velika zbo* rovanja kmetov, ki zahtevajo zasc zakonodajno in izvršcvalno oblast v državi. Taka zborovanja so bila v Bukarcštu, Črnovicah, Jassyju, Kišinevu itd. Najvažncjšc in naj* veeje pa je bilo vsekakor zborova* nje v Albi Julii, nekdanji prcstolici romunskih vojvodov in knezov. Tarn je bilo število udeleženccv naj= večje, tja so prišli vsi pomembnej* ši voditclji stranke. Za kaj se bojujejo kmetje v Ro* muniii, je znano. Kmečka stranka zahteva pravičnejšo razdelitev zem* lie, znizanjc davkov, nove volitvc na podla<4i splošne in enake volilne pravice. Sedanja liberalna vlada, ki ji predseduje Vintila Bratianu, brat znaneL(a umrleiia državnika, pa je ostra nasprotnica vseh tch zahtev. Zato je naravno, da ni upati, da bi se te zahteve udejstvile, dokler so v vladi liberalci, in zato je naravno, da je prva in največja zahteva na* rodno=kmeekc stranke, naj sedanja vlada odstopi. Ministri pa pravijo, da imajo v parlamentu večino in zaupanje in da radi tetfa ne inorejo odstopiti. Kmečka stranka trdi, da so liberalci dobili pri volitvah tako \ccino radi krivieneßa volilne.aa reda in radi krivic in sleparij pri volitvah. Sedanja vlada ima torej zaupanje drzavnet*a zbora, nima pa zaupanja ljudstva. Nedeljsko zborovanjc v Albi Ju* Hi je bilo napovedano 18. marca na zborovanju v Bukarcštu, kot se bravci »Goriške Straže« .uotovo spominiajo. Tisteßa zborovanja se je udeležilo kakih -60.000 kmetov, ki so odločno zahtevali odstop se? danjc vlade. Njih voditelj. Maniu ie bil takrat sprejet v avdijenci pri regentskemu svetu, kateremu je razložil svoje zahteve. Ker mu re* Uentski svet ni uaodil, so zbrani kmetje pozyali svoje poslance, naj zapuste parlament, in določili dan odločilneiia zborovanja na 22. apri= la. Zborovanje se je potem preloži? lo na 6. maj. 1. maja je vodstvo narodno^kmeč* ke stranke izdalo proßlas na narod, v katerem je razložilo svoje stali^ see. Pro^las vscbuje vse že znane pritožbe proti sedanji vladi. Priprave za kongres. Vodstvo narodno^kmecke stran- ke je pozvalo vse svoje pristaše, naj pridejo v Albo Julio. Vsakdo naj prinese s seboj živeža za deset dni. Kdor ne more priti z vlakom, naj pride z vozom, kdor nima voza ali konja, naj pride peš. In tako se je res pretekli teden vršilo v Ro* muniii nckako ljudsko prescljevas nje, ljudsko romanje v sedmo^ra* ško mesto Albo Julio. Vlada prav do zadnje^a ni hotela dati dovolje? nja za kongres. Zbrala je v mestu mno.Uo vojaštva in orožnikov. Vo=> jaški poveljnik je pro.i*lasil obsedno stanje. Ko pa ie Maniu izjavil, da se kmetje ne bodo držali prcpove= di in da bodo kljub obsednemu sta= nju zborovali, je vlada zborovanje dovolila. Nekateri pravijo, da se je to zjjodilo na pritisk reßentskega sveta. Ko v.i Maniu še izjavil, da jamči za miren potek zborovanja, ie vlada odpoklicala iz mesta tudi vojaštvo, ki se je utaborilo v oko* lici. V mestu je ostalo samo števil* no orožništvo. Potek kongresa. V nedeljo so se torej zbrale v Al* hi Julii velikanske množice kmey tov, da bi poslušale bcsedo svojih voditeljev. Ü številu udeležencev so poroeila zelo različna. Nekateri trdijo, da jih je bilo 200.000 do 300 tisoč ali celo pol milijona, dru^i so mnenja, da jih ni bilo voč kot 50 tisoč ali kvcčjeinu 100.000. Umevno je, da se ne morejo strinjati, kajti ta ima večje oči, oni manjše. Natanč* no štetje pa ni možno in navsezad* nje tudi ni važno. Važno je, da je število visoko. Da je v tcm slučaju udeležba izredno visoka, pričajo prav ta poročila, ki se ne morejo strinjati. Na kongresu je prvi ^ovoril Ma* niu, ki se je spominjal vse dolge borbe za narod. ki jo je vodila nje* ^ova stranka že v o^rskem parla* mentu. Rekel je: »Ko smo pred dcsetimi leti v Albi Julii pro^lasili narodno zedinjenje, smo bili pre? pričani, da je naša narodna stranka dopolnila svojo nalogo in da sme biti radi te#a razpuščena. Njeni pri^ staši naj se združijo s sorodnimi strankami v stari Romuniji. Motili smo se. Boi za naš obstanek še ni končan. Moramo #a nadaljevati. Tudi v naši domovini se moramo mi, ki smo v velikanski večini, bo* riti proti neznatni manjšini stare Romuni je, ki zatira romunsko ljud^ stvo. Radi teßa se je narodna stran* ka z.družila z najboljšimi državljanr starih pokrajin. Tako se je ustva^ rila narodna stranka kmetov. Hoce* rao resnično demokraeijo, ki naj bo podlailasili shod za romunsko narodno skupščino in ko so prisegli, da ne bodo odnehali. dokler ne pade li* beralna vlada, ki je po krivici prišla do oblasti, so se odpravili proti i^lavnemu mestu Bukareštu, ki je oddaljeno par stotin kilometrov. Ker kmetje nimajo prometnih sred* stev — vlada jim ne da vlakov — hodijo peš. Kam so že prišli in kako se jim po poti tfodi, o tern bomo pa prihodnjič poročali. Danes naj sa* mo še pripomnimo, da se je dose» daj vse vršilo v najlepšem redu. Vprašanje vladarja. Istočasno, kot se vrši to veliko gi* banje kmetov, se je nanovo pojavic: lo staro vprašanje vladarjevo. Seda* nji kralj Mihael je majhen. Njegov oče Karol, ki bi pravzaprav moral biti kralj, a se je prestolu trikrat ods povedal, živi y Parizu in Londonu in bi rad prišel na romunski pre* stol. Romunsko ljudstvo ga ima menda rado, toda liberalna stranka mu je hudo nasprotna. Pravijo, da se je moral radi liberalcev odpove* dati nrestolu. Sedaj ko se liberalna stranka maja in stresa do temelja, so se nojavile govorice, da bodo kmetje poklicali Karola v deželo. Karol da menda čaka samo vabila kmeekih voditeljev. Vrhu tega je londonska policiia zaplenila v neki tiskarni kakih 20.000 proglasov na romunsko ljudstvo. Te pro^lase je sestavil in nodpisal Karol. V nede* Ijo 6. maja naj bi jih dve letali raz* mctali po romunski zemlji. An.ule* ška polieija pa je zabranila odhod letal. Za sedaj torej ni bilo nie. Ali je Karol v zvezi s kmečko stranko ali ne, se ne da reči. On sam pravi, da ni. Istočasnost nje* ßovega proßlasa in kmeekih zboro* vänj da je samo slučajna. Ko se bo zaključila velika notranje politična in socialna borba, takrat bomo vi= deli, ali ima Karol še kaj upanja na romunski prestol. Okno v svet. Za svetovni mir. Nemški zunanji minister dr. Stre* semann je že odßovoril na znani predlog ameriške.aa zunanje^a mi* nistra Kclloßga ^lede za.aotovitve miru. Dr. Stresemann je izjavil. da je Nemčija takoj pripravljena skle* niti tako pogodbo. Radič o Mussoliniju. Tržaški »Piccolo« poroča, da je Radič na nekem shodu dejal o Mus* soliniju in fašizmu sledeče: »Ako nam bo Mussolini napovedal vojno, •Cesar pa ne verjamem, bo opazil, da so vsi fašisti komunisti. Italija ima štiri milijone komunistov, ki nosijo erne srajee. Mussolini je me* ščane zbral v snope šele takrat, ko so se komunisti zajedli v živo mcso ljudstva. Sedaj pa meščani zapušča* jo Mussoliniia, ker vidijo Italijo, deželo svobode in omikc, kako po* staja dezela nasilja in nevednosti. Mussolini misli, da ^a morajo vsi uboaati, pa se moti, kajti ljudstva in narodi so se združili v zen.cvski Zvczi in ves svet je postal ena sa* ma družina.« O atentatih se je Radič, kakor piše »Piccolo«, izrazil takole: »Po atentatih se vidi, da je padec faši* zma aotov. Saj poznate izjave kra* lja Viktoria. Jaz sem jih slišal že v Londonu. Tziavil ie, da bo popuščal Mussoliniju, dokler bo ta vsaj na ] zunaj ostal ustaven.« Radič zopet izključen. Na seji narodne skupšeine, ki se je vršila v petek 4. maja, je bil Sti* pica Radič izključen od 10 sej, ker je v debati veökrat rabil nedostoj* ne izraze. Stran 2. »GORISKA STRA2A« Ogrska razorožitev. Ogrski socialistični poslanec Ma? lasits je v proračunski razpravi v parlamerftu očital vladi, da z denar? jem podpira športne organizacije, lei pa niso nie drugega kot neke vr? ste rezervna vojska. Te športne or? ganizacije vodiio bivši častniki, ki iih plačuje država. Mcd častniki je tudi mnogo članov generalnega šta? ba. Športne organizacije imajo vo? jaške vaje, ki se jih morajo udele? ževati vsi dovolj stari in sposobni moški. Največkrat sc take vajc vr=> šijo ponoči. Malasits je predlagal, naj se državna podpora črta iz pro? računa. Zbornica je njegov predlog odklonila. Na Kitajskem so se pričeli hudi boji mcd nacio? nalistično vojsko in med japonski? mi četami, ki varujejo japonske dr? žavljanc v mcstu Tsi?nan?fu. Ja? poncev je samo nekaj tisoč, med? tem ko ie Kitaicev menda kakih 50.000. Nekateri listi poročajo, da so Kitajci razorožili par tisoč Ja? poncev, katerim je zmanjkalo mu? nicije. Poveljnik ujetega oddelka je baje izvršil samomor na japon* ski način (harakiri). Japonska via? da je poslala v ogrožene kraje voj? ne ladie in mnojjo čet. Na jugoslovansko*albanski meji se je pretckli tcden vršil spopad med albanskimi četaši, ki so pre? koračili mejo, in med jugoslovan? skimi orožniki. Po daljšem boju so se albanski roparji umaknili. Na obeh straneh je bilo več ranjencev in mrtvih. Prvi maj na Poljskem. Na Poljskem je prvi maj potekel precej viharno. V Varšavi so se na nekem javnem zhorovanju stepli komunisti in socialists Kcr niso mogli odločiti boja s pestmi, so po? sej4li po revolverjih. Streljanje je trajalo deset minut. Deset ljudi je mrtvih, 145 pa težko ali lahko ra? njenih. Tudi v drugih večjih polj? skih mestih so se vršili prctepi in spopadi. V Avstriji je nastal spor med osrednjo vlado in med deželami. Osrednja vlada zahteva nadzorstvo nad finančnim poslovanicm dežel in sicer zato, ker nckatere dežele ne izpolnjujejo svojih denarnih obveznosti v ino? zcmstvu. Ako bo spor dalj časa tra* jal, utegne imeti resne posledice. Jugoslovansko posojilo v inozemstvu. Jugoslovanski finančni minister dr. Markovič je v ponedcljek od? potoval v London, da uredi še zad? nje formalnosti glede inozemskega posojila. DNEVNE VESTI. t Alb. Leban. V torek zjutraj smo doznali tuL? no, skoro neverjetno vest, da je ob 1.30 po noči umrl v Kojskem e. g. Albert Leban. Zvečer je še vodil pevske vajc za cerkeno slovesnost, ki bi se imela vršiti v nedeljo. Oži* viti je nameraval staro bratovščino sv. Urha in ravno dokončal sklad? bo, ki jo je svetniku v cast sam zlo? žil. Nenadno ga je zadela srčna kap. Pokojni g. župnik je bil rojen v Prvačini iz ugledne krščanske dru? žinc, ki je dala naši škofiji dva du? hovnika: blagega pokojnika in veleč. g. batujskcga župnika. Gim? nazijo je študiral v Gorici in kon? čal v Novcm mestu. Po dovršenih bogoslovnih študijah je bil nastav* ljen za kaplana v Sv. Luciji in Tob minu. Z veliko vnemo se je lotil dela v Gor. Tribuši, kjer je deloval kot kurat v težkih vojnih časih. Po vojni je bil nastavljen kot župni upravitelj v Šturijah in od tarn je prišel ravno pred enim letom za župnika v Kojsko. Pokojni g. župnik je bil povsod splošno priljubljen radi svoje do? brosrčnosti, pristne dovtipnosti in značajne odločnosti. Raditega je moral pretrpeti marsikaj bridkega. Slovel je kot izboren pevovodja in dober poznavalec ljudske duše. Z nescbičnim delom za dušni in te* lesni blagor vernikov je zaslužil, da mu ohranimo trajen spomin. Prijateljcm sporoeamo, da bo v čctrtek ob 9. uri dopoldne vozila z Ribjega trga (kavarna Commercio) v Gorici posebna korijera v Kojsko k pogrebu. Dve novi župniji. Prevzvišeni knez in nadškof go? riški je povzdignil dosedanji kura? ciji Podgora in Ročinj v župniji. Zaplembe. Poleg »Goriške Straže« sta bila pretekli teden zaplenjena lista »Ma? li list« in »Istarska Rijcč«. Tržaški podestä je postal bivši župan senator dr. Ju? rij Pitano. Krali je žc podpisal za* devni ukaz. Katoliški skavti razpuščeni. Po kr. dekretu od 13. aprila 1928. bi morali prefekti do 13. maja raz? pustiti vse še preostale oddelkc ita- lijanskih katoliških skavtov. Taki oddelki so obstojali samo šc v me? stih, ki imajo vee kot 20.000 prebi? valcev. Centralni odbor skavtske organizacijc pa je sklenil, da sam razpusti vse oddelke. To se je tudi zgodilo. Papež se je elanom ccn? tralnega odbora v posebnem pismu zahvalil za dobro in koristno delo, ki so ga vršili za pravo katoliško vzgojo. Proti Gentilejevi reformi. V senatu se je te dni vršila raz? prava o proraeunu naučncga mini? strstva. Ob tej priliki je poleg dru? gih govoril tudi senator Cicotti, ki ie ostro obsodil Gentilejevo šolsko reformo. Rckel je, da je vsa itali? ianska javnost nezadovoljna s se? danjim šolskim zakonom. Interparlamentarna Unija za narodne manjšine. »Frankfurter Zeitung« poroča, da se je v Pragi zbral pravni odsek Medparlamentarne zveze, ki je raz? pravljal o postavah, ki varjejo pra= ; vice narodnih manjšin po posamez? • nih državah. Zastopnika Jugosla? vije in Mažarske sta zahtevala, naj se pravicc manjšin še razširijo. Pravni odsek Medparlamentarne zveze, v kateri so včlanjeni zastop^ niki vseh evropskih parlamentov, je nato sklenil: Vse države naj s posebnimi zakoni poskrbijo, da bo narodna kultura manjšin obvaro? van a. Dober prerok. Kakor poročamo na drugem me? stu je bila kuracija Ročinj povišana v župnijo. Ko je bil pred prilično 35mi leti Roeinj iz vikarijata pov* zdignjen v kuracijo, je takratni vi? karij g. Andrej Vuga menil: »Ro? činj naj bo fara, ali pa naj ostane poštcn vikarijat.« Opravieenost njegovc željc se je sedaj izpricala. V ljubljanskem gledališču je bil doseda j upravnik arhitekt Ra5 do Kregar. Pred kratkim so se po? iavila ncka nasprotja mcd njim in igralci. Radi tega je Kregar odsto? pil. Za upravnika ie prosvetni mi? nister imenoval pesnika Otona 2u? pančiča. Novi zakon o državljanstvu. V Jugoslaviji pripravljajo nov zakon o drzavljanstvu. Zdi sc, da ga bo vlada kmalu predložila na? rodni skupščini. Časnikarska visoka sola. V Pragi so pretekli petck zelo slovesno otvorili visoko solo za po? litiene znanosti. Ta sola ima tudi poseben oddelck za časnikarstvo. Donski kozaki v Gorici. V ponedeljek 14. in v torek 15. t. m. bodo peli v Gorici donski ko? zaki. Svetovnoznani zbor donskih kozakov, ki je dosegel lansko leto na Dunaju svetovno prvenstvo med vsemi zbori, bo priredil omenjena dneva zvečer dva koncerta v gori? škem mestnem gledališču. Zbor je sestavljen iz članov bivše carske armade. Vodi ga priznani pevo* vodja Nikolaj Kostrjukov. Večera Jbosta poslušalcem gotovo nudila ne? navaden umetniški užitek. Poroka. Zadnjo soboto se je poročil v Postojni železniški uradnik gosp. France Gorjan z gdč. Jožico Kukec iz Postojne. Mlademu paru želimo obilo blagoslova božjega! Manjšinsko šolstvo v Prusiji. Pruska vlada je sporazumno z državno vlado imenovala komisijo, ki naj izdela načrt o pravični in pa? mctni urcditvi manjšinskega šol? stva na Pruskem. Komisija se je posvetovala z zastopniki narodnih manjšin. Nato je izdelala načrt, ki temelji na načelu, da se vsakdo lah? ko svobodno priznava k narodni manjšini. To stališče si je osvojila tudi pruska dcželna vlada. Prizna* na je tudi svoboda vzgoje. Treba je seveda, da se načrt spremeni v dejstvo. Afganistanski kralj v Moskvi. Afganistanski kralj zaključuje svojc potovanje po Evropi. Scdaj je prispel v Moskvo, kjer mu je sovjetska vlada priredila krasen sprejem.. Po zlomu carstva je to prva kronana glava, ki stopa po ru? skih tleh. Nobile na Spitzbergih. General Nobile je s svojim zra? koplovom »Italia« srečno prispel na Spitzberge. Sedaj se bo začelo pra* vo raziskovanjc tecaja. Ogrska zahteva izrocitev Bela Kuna, Ogrska vlada je zahtevala od av? striiske, naj ji izroči bivšega bolj? scviškega diktatorja Bela Kuna, ki jc zdaj zaprt na Dunaju. Pred ogr? skim sodiščem sc mora Bela Kun zagovarjati radi zloeinov, ki jih je osebno zakrivil v času sovjetskega medvladja na Ogrskem 1. 1919. Av? strijska vlada se še ni odločila, ali naj ga izroči ali nc. Vinska razstava se vrši v Boloniji od 6.—27. t. m.. Vabljene so vse večjc vinske tvrd? ke, da razstavijo. Na razstavi bo tudi oddclek, kjer bodo tvrdke lahko prodajale svoje pridelke. Po? drobna pojasnila daje urad: Sczio* ne del commercio enologico, Bolo? gna, Via Monte Grappa 9. Razpis nagrade. Zavod za pospeševanje indu? strije v Gorici sporoča: Razpisana je nagrada za razpravo o zgodovin? skem razvoju in tchničnem stanju kake male obrti ali industrije, ki sedai propada. Pisatelj mora tudi obdelati razloge za podvig te indu? strije. Pisatelj naj pošlje rokopis do 30. nov. t. 1. na vodstvo zavoda za malo industrijo, Rim, Via Vitto? rio Veneto. Zmagavcc pri tcm na? tečaju dobi nagrado 5000 lir. Upa? mo, da bo tudi v naši deželi kdo opisal životarjenjc raznih panog industrije in stavil zdravilne pred? loge. Rado: Starec ob Rečini. Žalostno je bilo tedaj življenje na Rcki. Avstrijski in madžarski detektivi so v vsakem količkaj za? vednem Italijanu ali Slovanu sumili veleizdajnika. Tudi nas častnikov niso pustili pri miru. Z nekim ita? lijanskim tovarišem sva hodila sko? raj redno vsak dan prebirat časopi? se v hrvaško kavarno. Komaj sva dobro sedla, že se je pojavilo pri nasprotni mizi ncko škiljavo člove? če s prav odurnim in topim obra? zom. Ta tajni policist je bil prej bržkone kak brezposeln mešetar, ki sc je vdinjal za vohuna. Jcmal jc v roke zdaj ta zdaj pni časopis in ga tako spretno obračal v rokah, dokler ga ni na sredi prctrgal in naju skozi to papirno špranjo sre? po opazoval. Nekoč si je tovariš na? redil prav tako špranjo skozi tr? žaški »Piccolo« in jaz skozi »Ob? zor«. Naši pogledi so sc srečali; te? daj se je človeče žalostno nasmeh? nilo kot človek, ki mu načrte pre=> križaš, in je odšlo. Naslednji dan sem od višjih že dobil mig, da saj je v mestu dovolj patriotičnih ka? varen. Tako sem se moral nehote pre? seliti v madžarski »Budai«. Čcz dan je bilo tarn notri vse polno filistrov, ki so liste kar žrli. Po deseti uri sc ie pa nateplo polno oficirjcv z ele^ gantnimi nočnimi metuljčki. Ker so tovariša nekam premestili in si jaz drugam nisem več upal zahaja? ti, sem se z novo okolico moral po? sili zadovoljiti. Na koncu sem bil notri tako domač, da sem imel v kavarni že stalen kot in svoj kup časopisov. Za ostale goste sem se bolj malo zanimal. Nekega večera pa, ko je zunaj padal gost dežek, so bili pro? stori skoraj docela polni. Baš sem hotel vstati, ko ugledam sredi vese? Ie, razbrzdane družbe dvoje kra? snih deklct. Pri mizi so pili šampan j? ca jn se zibali na mehkih stolih po taktu ognjevitega madžarskega car? daša. Ena od tistih dveh deklet sc mi je pray znana zdcla; pa sem za? stonj brskal po svojem spominu, da bi se spomnil. Nehote sem obsedel pri $yoji mizici ter po vzlgcdu ti? I stega škiljastega detektiva pretrgal I neki list s podobami po sredi in opazoval neznano znanko. Sedcla je s hrbtom obrnjena proti meni, toda nasproti scbe je imela veliko stensko ogledalo in sem jo mogcl v njem prav dobro videti. Zagledal sem prccej nalepotičeno damo; dra? goccno krzno je mehko objemalo bela ramena. Če bi pa hotel opisati obrazek, bi moral odpreti stare ro? mane, da bi iz njih pobral kako Ie? po doncčo praznico. Kostanjevo svctli lasje so sc kodrali nad lepim, visokim eelom, dvoje temnih oči, okrašenih z nizom dolgih, žamctnih trcpalnic, jc kazalo prcccjšnjo od? ločnost in razumnost. Prav v tem hipu, ko sem to dognal, jc bržkonc nekaj prav resnega pravila. Zvonki glas je bil temno zastrt in s fino oblikovano roko je nervozno trgala sop orhidej, ki ji La je bil malo poprej dal v naročje eden izmed spremljevalcev. Vedno bolj znana se mi ic zdela. Se sc nisem zmislil. j Ko sem zopet vprl oči v zrcalo, j f sem zagledal, kako ji je gospod na ! | levi, po videzu bogatin prve vrste, 1 in po obrazu nič manjši pustolovec, I nekaj živahno, skoraj žugaje prigo* varjal. Ona je sprva z rdečim obra* zom živahno odkimavala, nakrat pa je s togotnim glasom zavpila nekaj po francosko. Gostje v bližini so se za trenutek osupli ozrli, toda hrup kavarniškega orkestra je vse spet prevpil. Naveličal sem se tega neumnega opazovanja in sem položil časopis na mizo, hoteč poglcdati v igralno sobo, če bi se dalo kje kako kvarto vreči. Ko sem vstajal, me je znova prikoval na scdež bledi obraz ne* znanke, ki me je v zrcalu srepo gle? dala. Par trenutkov sva si zrla oko v oko. Potem sem .videl, kako si je z roko šla preko čela ter omahnila na naslanjalo. Njena družba sc je jela začudeno spogledavati. Ona se ic pa, kot iz spanja naglo zbujena, zaeela prešcrno smejati in ovijati roko krog vratu tisteiJa na levi, ki mu je prej togotno odgovarjala. Naglo sem vstal proti igralnici. Ko sem šel mimo, je nekaj urno pisala na košček papirja. Zdaj se mi je zdela že popolnoma znana. Toda kje in kako sva se srečala? (Dalje). »GORISKA STRA2A«____________________________________________Stran 3. UTRINKI. Duhovniki med komunisti. V predmestjih Pariza živi nad en i milijon članov delavskih rodbin. Njih revščina je strašna. Tu so do* ma brezposelni, ljudje brez pokli* ca, berači. »Rdeča cona«, se imenu* je ta obroč naselbin, ki je živa stra* ža bogataškega Pariza. Kot divjaš* ke vasi sredi Afrike so ta mrav* ljišča cunjarjcv, delavcev in delavk. Tu ni šol ne bolnišnic, ne zdravni* kov, nobene cerkve. Šele pred krat* kirn je med ta bedni milijon ljudi prišlo novo upanje. Prvi, ki so šli na delo za te po* zabljcnce, so bili pariški duhovni* ki. Na stotine jih že deluje med njimi. Postavili so več cerkva in šol in s pomočjo blagih ljudi se žrtvu* jejo za mladino in lajšajo socialno in duhovno bedo teh ljudi, ki so komunisti. Tarn je komunist vsak* do, ki mora živeti v revščini. Ko se spreobrnejo, se sami označujejo za katoliške komuniste. Spreobrnenje je v tem, da revež spozna vso bla.* govest krščanskega evangelija in pa, da katoliška cerkev ni kapita* listična, temveč mora biti dobra mati, ki skrbi za vse revne in za* tirane. I Zanimive nove maše. Leto za letom stopajo po vseh ka* j toliških deželah novc trume mladih mož k oltarju, da nadaljujejo delo ustanovitelja Cerkve, Kristusa, ki je dcjal: »Imam še mnogo ovac. Tudi njc moram voditi. Slišale bodo moj glas in bo ena čreda in en pa* stir.« — Na belo nedeljo je daroval prvo sv. mašo benediktinski pater Volfgang Stelzer iz samostana sv. Otilije v Nemčiji. Novomašnik je deseti sin katoliške družine; osem njegovih sestra so redovnice, mlaj* ši brat pa benediktinec. Srečni star? gil — Na veliko noč je v Inomostu daroval prvo sv. mašo Japonec Jo* žef Shibutani, ki je bil preje bu* distovske vere. Stregli so mu en Amerikanec, en Irec, štirje Nemci, en Švicar, en Poljak, en Rus, en I Slovak, en Španec in en mažarski duhoven. — Drugi japonski novo* mašnik, oče Pij Futagana, je pristo* pil k oltarju v domačem mestu Shi* koku. Ta je prvi dominikanski pa* ter japonske narodnosti. — Cerkev sprejema ko prava mati v svojo družino vse narode, jih oskrbuje, jim priznava cnake pravice. Ko bi tudi vse posvetne oblasti cerkev v njeni pravičnosti posnemale, bi bilo na svetu manj vojsk, solz in gor ja. Deželni katoliški shod v Kelmorajnu. Na Jožefovo se je v Kelmorajnu vršil katoliški shod za mesto in okolico. Kelmorajn, ki ga naši sta* rejši Mohorjani pač poznajo iz pre* lepega potopisa škofa drja Karlina (»V Kelmorajn!«), šteje 560.000 lju* di. Tarn cvcte v polni svobodi kul* turno in versko življenje. Katoliški shod je bil zasnovan pod geslom: Katoličan v sodobnem svetu. Cel teden so se vršila predavanja in posvetovanja v odsekih, v takozva* nih »delovnih občestvih«. Prvi in glavni odsek je razpravljal o vpra* šanju: Lajiki in duhovniki. Okoli šest sto duhovnov in lajikov je tu zasnovalo načrte za skupno delo duhovnov in lajikov na polju duš* nopastirske pomoči. — Dobrodelni ¦odsek je sklenil tri važne načrte: 1. Država si ne sme lastiti monopola v dobrodelnosti. V državnih dobro* delnih ustanovah morajo katoličani imeti bcsedo in vpliv. Državna do* brodelnost se ne sme izrabljati v strankarske namene. 2. Krščanska dobrodelnost naj se razširi in okrepi s tem, da se pritegnejo k dc* lu in v to izurijo lajiki, posebno mladina. 3. Krščanska dobrodelnost naj se s posebno skrbjo in ljubezni* ! jo obrača do zapuščene mladine, ,' zabredlih deklet in bivših kaznjen* cev. Zelo živahno je bilo v odseku za kulturna vprašanja. Soglasno in z velikim navdušenjem je bil sprejet sklep: Kdor podpira katoliško časo* pisje, vrši apostolsko delo. Treba je katoliško časopisje zboljšati, pa ga tudi razširiti. — Bolj zapleteno se je pokazalo vprašanjc o katoliški knjižcvnosti. Tu sta se borila dva nazora: Prvi ocenjuje knjigo le z ene strani in trdi, da je katoliško knjigotrštvo dolžno izdajati pred* vsem versko in nravno * poučne knjige. Drugi nazor pravi, da pisa* teij, ki je resnično prešinjen s ka* toliškim duhom, ustvarja katoliška dela, pa naj piše karkoli. Zato za* htevajo, naj gredo katoličani »ven iz stolpa«, naj zajamejo v svojih spisih pereča vprašanja sodobja. Tu so nastopili pisatelji, založniki, duhovniki, umetniki, politiki. V teh debatah se je marsikatero vpraša* nje razeistilo. V nedeljo in ponedeljek so se vr.* šila slavnostna zborovanja za mo* že, žene in mladeniče. Najveličast* nejše je bilo mladinsko zborova* nje. V sprevodu je prikorakalo na zborovališče 6000 mladccv: dijaki, rokodelci, tvorniški delavci, stara društva in mlado gibanje, za njimi pa 75 mladinskih društev iz 75 kel* morajnskih župnij. Vera — življe* nje — bratska ljubezen! to jc bil glavni zvok vsch govorov. Na kon* cu je tisočglava množica zape1?. »Pesem mladine«. — Kako pot-e* ben bi bil katoliški shod v Gorici! Kai je noveqa na deželi? Zavratec pri Idriji. Dasiravno letos nismo imeli veli* ko snega, je bilo vendar vreme za zunanja dela prav neugodno in tudi zdaj nam še vedno nagaja, da smo s kmetovanjcm zelo zaostali. Bog daj zanaprej lepših dni, saj od teh veliko zavisi uspeh kmetovega de* la; ta je važen zlasti v tem času, ko ni skoraj nobenega zaslužka več, niti pri lesu, ki je bil nekoč naš glavni vir dohodkov. Tudi donos iz živinoreje se je zelo skrčil, pri vsem tem pa imamo vendar celo vr* sto raznih neizogibnih izdatkov. — Poleg teh gospodarskih težkoč pa imamo še zelo slaba pota med po* sameznimi selišči. Za odpravo te neprilike se zelo trudi tenente mi* lieije v Dolch gosp. Ramolfo, ki je združil ljudi za skupno delo, vpli* val na obeino za primerni prispe* vek, brczplačno preskrbel razstre* liva in orodja in nam tudi v raznih drugih zadevah gre vedno po mož* nosti na roko. Za vso skrbnost se imenovanemu gospodu prav toplo zahvaliujemo. — Ker nam vreme ni dopusčalo, da bi bili dovršili vse zasnovano delo, bomo isto šc pred košnjo nadaljevali in upamo, da te* kom prihodnje zime tudi dovrsili. — Ako bodo vse okolišeine ugod* nc, bomo skušali potem rešiti še več važnih gospodarskih zadev. Ajba. V soboto dne 5. maja je umrla tukajšnja posestnica Marija Vidič, roj. Jerenčič, soproga g. Jožefa Vi* diča, vzorna mati in prava krščan* ska gospodinja. Zanustila je tri ne* dorasle otroke. Njen pogreb je bil v nedcljo popoldne. Pogreba se je udeležila velika množica iz vse ka* nalske okolice. Naj v miru počiva. Ostali družini naše sožalje. Hudajužna. Ker je nedavno neki dopis ob* čutno in skoro preostro napadel Hudajužno, je treba nekaj besed y obrambo. Da tu niso sami plesavci in plesavke po poklicu, je pokazal sv. Florijan. Tcga svetnika vas po* sebno vneto casti. Tudi iz sosedne podbrške fare letno priroma veli* ka množica, da se udeleži skupne procesije. Žal, da je pri tej prilož* nosti vsako leto neizogiben bas in harmonika. Tudi letos so ti pobož* ni romarji iz Podbrda in sosednih vasi pokazali, da radi v cast sv. Floriianu molijo, še rajši pa v cast sv. Florijanu plešejo. Letos so pa doživeli neobičajno razočaranje. Kar ie domaeinov, se ni hotel nihčc udelcžiti plesa sv. Florijana. Dva gospodarja po vrsti sta plesavce postavila na cesto. Cast jima! Ti* stim pobožnim romarjem z basom in harmoniko kličemo, naj drugo leto ostancjo doma, da jih ne bomo radi njihove pobožnosti še mi sli* šali. Slap pri Vipavi. Gotovo mislite g. urednik, da se nam prevec dobro godi, ali pa da nimamo kaj poročati, da se več ne oglasimo v javnosti. Pa ni tako! Imcli bi kaj pisati, pa postali smo brezbrižni za vse, kar se krog nas godi in živimo trdo živlienje, bo* reč se za obstanck, — V zadnjih r>ar letih je bilo prodanih in razko* sanih že pet posestev. Posestva, ki so jih prodali izseljenci, so poku* pili domačini. To je prav, vendar čim manj ie živih hišnih štev. v vasi večja bremena nosijo ostali. Izse* ljenci pa tudi nimajo prevec rožna* lega življcnja, vsaj sliši se tako. — Zadnji vins.ki pridelek je že skoro prodan, vino se dobi še v par kle-= teh. Cene vinu so se sukale od L 180 do 2.30. Najvcč se je prodalo I v Idrijo, potem v Postojno in Trst; večjo množino je pokupilo tudi »Kmet. dr.« v Vipavi. — Zadnje ča* se so začclc »lisice« (mogoce lisja? ki!) bolj pogostoma obiskovati slap. kurnike, posebno za praznike se to dogaja. Treba se bo pač postaviti po robu tem smrtnim sovražnikom kokoši, drugače doživi ubogi kurji rod še marsikatero izgubo. — Ka* kor znano smo priključeni k Vipa* vi. V torek 17. aprila so odpeljali i »balo« bivše občine v Vipavo, ka* I mor bomo odslej hodili za vsako I malenkost, ki io bomo potrebovali [ na županstvu. Blagodejni upliv pri* ; k.ljučitve se ]e pokazal tudi v obli* ki »velikonočnih piruhov«, ki jih je razposlala dav. iztirjevalnica. Gla? | sijo se na ime: petih, desetih in pet* I naistih lir. ki jih bo treba plačati. i Mogoče se bo porabilo to za likvi* dacijo dosedaj samostoine občine. Ponosni pa smo le bolj, da smo pri* ključcni k »Veliki Vipavi«, kakor pa malemu Erzelju..... Za enkrat naj zadostuje, pa drugič še kaj. »Velevipavec«. I Suhorje pri Košani. j Malokdaj se oglašamo v priljub* | ljeni »Gor. Straži«, ceprav jo prav I radi čitamo, in šc tedaj imamo le j žalostne novice. Dne 27. aprila je po dolgi in mučni bolezni mirno v Go* spodu zaspal vzgleden slovenski I mož in gospodar Jožef Volk. Blagi | pokojnik je bil pred vojno clan ; moškega pevskega zbora, kjer je s | svojim prekrasnim tenorjem pove* ličeval slavo božjo, dolgo vrsto let. Kako je bil rajni splošno priljub* ljen, je pričala velika udeležba pri pogrebu. Mešani pevski zbor mu je v slovo zapcl žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Dragi Jože, prezgodaj si nas za* pustil. V sedanjih časih nam je tre* ba takih mož kot si bil Ti. Naj se Tvoja duša spočije v Gospodu! Nam boš ostal v blagem spominu kot zaveden slovenski mož. Glo* I jboko potrti družini naše najiskre« ! nejše sožalje! Marijino Celje. Pomlad je prikorakala še s pre=» cej hitrimi, toda mokrimi koraki tudi v naš gorski zavičaj. Vse je v najbujncjšem cvetju. Kmet gleda z upapolnim očesom v bodočnost. Če ne bo mokrotno vreme le prcvec nagajalo, upamo na dobro letino. — 17. t. m. bomo praznovali prvi po* mladanski cerkveni praznik »shod sv. Križa« (vnebohod). Pobožni ro<= marji iz Brd, Beneškega in Kanal* skega kaj radi prihitijo ta dan na Mar. Celje. Pa tudi izletnikov ne manjka. Da je na M. Celju res lepo, nam pričajo letoviščarji, ki leto za Ictom bolj in bolj obiskujejo ta divni polplaninski kraj. Pridite, kc= sali se ne boste! — Gg. učiteljc bo gotovo presenetila žalostna novica, da smo v nedcljo 29. aprila pospre* menili k večnemu počitku g. Jožcfa Žnidarčiča (p. d. Scberljaka), last* nika šol. poslopja v Šcbrljaku. Bla* gi pokojnik je imel komaj 37 let. Bolezen jc bila kratka, a zelo muč^ na. Sveti mu večna luč! Preostalim naše sožalje! Ponikve. Vsemogočni je poklical k sebi dne 3. maja Marijo Jan, roj. Kranjc, staro komaj 36 let. Poroče* na ni bila niti leto dni. Bolczen je mirno, potrpcžljivo in brez vsakega najmanjšega zdihovanja prenašala. Malo časa, par minut preden je iz* dihnila, je še rckla svojemu možu, kojega jc ncizrcčcno ljubila: »Je*li nama tako malo časa namenjeno skupaj biti.« Bila je blaga duša ter usmiljene* ga srea. Zapustila je komaj 10 dni starega sinčka. žalostnega moža Toneta, očeta starega črez 80 let ter brata. Zalostcn jc bil poglcd, ko se je začcl premikati sprevod s krsto dne 4. maja dopoldan proti pokopališču. Večinoma vsi sprem* ljcvalci so imeli solzne oči. Počivaj v miru draga in nepozabna Marija. Uživaj v nebesih, kjer sc enkrat snidemo, plačilo za svoje trpljenje! Spodnja Idrija. Dne 3. maja, v času, ko se vsa narava prebuja k novemu življenju, so pri nas zvonovi tužno peli v slo* vo bogoslovcu Jožkotu Podobniku. Pokojni jc bil sin blagih katoliških staršev, ki imajo malo kmetijo in precej številno družino v Spod. Ka>- nomlji. Oče Matija mu je umrl že 1. 1925. Starši so kmalu spoznali, da je Jožek zelo nadarjen. Zato so na nasvet takratnega g. žup. upravite» lja Iv. Mraka dali fanta v Škofove zavode v Št. Vid nad Ljubljano. Da je mogel tarn študirati, je zelo skr* bela starejša sestra Tončka. V Št. Vidu je končal gimnazijo z najboljšim uspchom. Začutil je v sebi poklic za vzvišcni duhovski stan. Dovršil je prvi letnik v Gorici, a je moral potem radi bolezni osta* ti doma. Izredno dober talent je imel tudi za glasbo. 2e med sve* tovno vojno se je bila zajedla smrt* na kal bolezni sušice v njegovo mla* do telo, ki je bilo že itak bolj ra* hlcga zdravja. Med počitnicami pred sedmo solo je prvic bruhnil kri, potem zopet med zadnjimi iz* piti. Ostal je doma kakih 5 mesceev in v tem času polagoma nekoliko okrcval. A samo na videz! Kai ne- izprosne jetike je znotraj poganja* la naprej in vedno bolj sušila nje* govo telo. Pričela ga je boleti tudi noga, tako da je težko hodil. Med tem pa je doma nadaljeval z bogo* slovnimi študijami in kolikor je bilo v njegovi moči tudi sodeloval, kjer jc vidcl, da kličc potreba, bo* disi v cerkvi ali zunaj cerkve na gospodarskem in prosvetnem po^ lju. Kako splosno je bil rajni Jožko priljubljen, jc pričal najbolj veli* častni pogreb, ki se ga je udeležilo poleg šestih duhovnih gospodov, med temi dva njegova sošolca, zelo veliko štcvilo župljanov ter prija* teljev iz Idrije, ki so mu skupno z Stran 4. ________________________________________ »GORIŠKA STRAŽA« domaeimi cerkv. pcvci zapcli v slo vo tri žalostinke: pred hišo žalosti, v ccrkvi in ob odprtem. rite vse sovraznc inozem* cc.« Drugi dan je poveljnik odgo* voril: »Zaprl 7 Nemccv, 3 Belgijce, 5 Francozov, 4 Špance, nekai Šve^ dov. enega Argentinca in enega Ämerikanca. Prosimo za pojasnilo, s kom se vojskuiemo.« 1 Tržne cene dne 8. maja 1928. Cesnik L 0.90—1 kg; šparglji L 3.20—3.60; brokoli L 1.30—1.50; ki? slo zelje L 1.80; artieoki L 0.25 do ! 0.60 kos; čebulo L 1—1.20 kg; fižol navaden L 1.80; fižol koks L 2.60; krompir stari L 0.60—0.80; krompir novi L. 2—2.40; sveži grah L 1.— do 2.20; istrski grah L 2.60—3.40; do? mači grah L 3.40—3.60; kisla repa L 0.80—1; zeleni redič L 0.80—2.80: i špinača L 0.70—0.80; vrzotc L 1.— do 1.20; pomarance L 2.60—3; suhc fige L 1.80—2.40; limoni L 0.15 do 0.20 kos; jabolka L 3—6 kg; orehi L 3.60--4; lešniki L 7.50—8; češplje L 3—4; sveže maslo L 13—14; pres? no maslo L 17—18; mleko L 1—1.10 liter; med v satovju L 8 kg; trčan med L 10; smetana L 12; skuta L 4; jajca L 0.35—0.40 kos. Valuta. Dne 8. maja si dobil: za 100 franc, frankov 74.55 do 74.65 Lir za 100 belg. frankov 263.- do 267.— „ za 100 švic. frankov 365. do 367.— „ za iOO češ.-slov. kron 56.10 do 56.40 „ za 100 dinarjev 33.30 do 33.60 „ za 1 sterling 92.49 do 92.68 „ za 1 dolar 18.93 do !8.y9 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 264.— do 270.— „ Benečijske obveznice dne 8. maja 1928: 78.25. ZAHVALA. Podpisani se tem potom zahva? ! Huje slavni zavarovalnici »La Fons diaria« ter njenemu glavnemu za? stopniku g. Dragotinu Starcu iz Bar? kovelj za povoljno in hitro izplaea? no odjskodnino vsled požara. Ker je omenjena zavarovalnica zelo ku? lantna, jo priporočam vsakomur.— Makuc Jakob, Gor. Tribuša št. 92. Zaloga vina. V Gorici, ul. Formica št. 1, tik Korna, prodaja pristna na? ravna vina bela in erna, kakor tudi kraški teran, lastni pridelek. Zago? tavlja se poštena postrežba v vsa? kem oziru. Cene razmcroma zelo nizke. Priporoea se Pirec Josip. ^ —