Kritiknjoči glasovi. Kje so naše šole? »Soča« je priobčila dne 5. marca t. 1. tale članek: Lahi prispejo kmalu do tega, da dobe del svojega vseučilišča, mi, Slovani, njihovi sodeželani, pa se borimo še za ljudsko šolo ! In vendar smo vsi podaniki ene in iste države, davkoplačevalci eni kakor drugi, glede krvnega davka mi še posebej prizadeti. Ničeva je trditev, da so naši Lahi kulturen narod, Slovani pa še nezreli v svoji materinščini. Kultura je nekaj splošno človeškega, splošna potreba nas vseh, kakor tudi vsi skladamo h kulturi svoje prispevke ter jo dvigamo in širimo. Taka trditev je le pretveza, da bi se Slovani še naprej odvračali od potrebnega šolskega pouka ter bi se tako toliko lažje dvigali nad nami. Vse sklicevanje na kulturo laškega naroda je neumestno, zakaj laškemu kmetiču med nami se pozna manj kulture kakor našemu, kar je pa mešane gospode po mestih in trgih, pa sploh nimajo pravice sklicevati se na kulturo. laškega naroda, saj se po njih večini pretaka slovanska kri In da se je mogel pravi laški narod pospenjati v izobraževanju, za to imajo zasluge tudi Slovani, saj so bili skozi stoletja straža, ob kateri so se odbijali vsi napadi, namerjeni na zapad ... Da nismo zreli, to poudarjajo zlasti glede na višje šole, ali tudi ljudsko šolo nam odrekajo, namreč v materinem jeziku. Otrok, fci pohaja laško šolo, je po njihovem mnenju sposoben za vsako izobrazbo, pa naj bo Lah ali Slovan, ako pohaja pa slovansko šolo, potem mu pa odrekajo tako zmožnost. To delajo pa le za to, ker nas hočejo potom šole potujčiti. To je njihov namen, in le v tak namen se sklicujejo na svojo kulturo. Pa vzemimo ta slučaj: Dva slovanska dečka gresta v šolo, eden v slovansko, drugi v laško, napredujeta, izvršita srednjo šolo, višje študije ter se posvetita vsak svojemu poklicu. Oba sta izobražena, tisti, ki je pričel s slovansko šolo, kakor oni z laško, le ta razlika je med njima, da je eden ostal zvest sin svojega naroda, drugi pa ubežnik. Kaj se je treba tu komu sklicevati na posebno kulturo ? Tista splošna kultura, ki preveva naša učilišča, ju je naredila v izobraženca ! Le delo je bilo deljeno. Uskok je imel na razpolago več učila v laškem jeziku, Slovan pa le malo v svojem. Zategadelj pa moramo vedno in vedno zahtevati, da se nam da šol s poukom v materinščini! Kakor zahtevajo Lahi zase šole v svojem materinem jeziku ter jih tudi imajo, prav z isto pravico jih moramo tudi mi zahtevati. In zahtevamo jih iznova! Dajte nam šol, potem se pokaže v kratkem, daje primorski Slovan mnogo bolj pristopen kulturi nego pa Lah! — Naša šolska mizerija nam stopa živo pred oči zlasti sedaj, ko se toliko govori o laškem vseučilišču, katerega pričetek se kmalu postavi na Južnem Tirolskem. Vlada pravi, da pozna naše šolske razmere. Cemu jih pa ne zboljša ? Za vsakega nemškega otroka v primorskih deželah je preskrbljeno, da more pohajati Ijudsko šolo in srednjo šolo z nemškim učnim jezikom. Lahi imajo, kar hočejo, le nam Slovanom v Primorju se krati pouk v materinščini na vsi črti. Niti ljudskih šol ni mogoče dobiti. V Gorici je ljudska mestna šola tam zunaj na periferiji, v Trstu se zaman trudijo dobiti slovensko šolo v mestu, najhujše pa je v Istri, kjer pohaja brez pouka okolo 18.000 otrok. To je strašno ! Vlada ve za vse to, pa se ne gane, ker hoče tlačiti Slovana v prilog Lahu in Nemcu. Ce bi bilo s šolami tako v kaki divji deželi, bi se ne čudili, ali da je v konstitucijonelni državi v Evropi tako, to je pa silno žalostno. Ali prav v tem se vidi, kako vlada dviga nekatere narode ter kako druge tlači, in vidi se, kako grdo slepljenje je tista enakopravnost, o kateri govorijo, kadar prihajamo na dan s svojimi opravičenimi pritožbami. Enega gor, drugega dol, to je deviza te nesrečne Avstrije. Lahom vseučilišče, Slovanom proč še zadnjo ljudsko šolo! To je enakopravnost! Boj za šolo mora stati v ospredju naših bojev, in sicer dobro premišljen boj. Zakaj vsi imamo pravico do šole! Ako bi imeli v Primorju svojih šol, kakor jih imajo Lahi, potem bi bilo marsikaj drugače, potem bi bili prvi kulturni element v naših deželah mi, ne pa Lahi, katere se je le umetno dvignilo na površje. Ne pustimo pa se več imeti za inferioren narod, ne pustimo več, da se nam odreka izobrazba ter se nam potem očita, da nismo zreli, marveč zalitevamo najodločneje — šol! Šol nam dajte! Kultura je namenjena za vse!