& %   Origen se je rodil okrog leta 185 v kršèanski dru`ini, verjetno v Aleksandriji v Egiptu. Njegov oèe Leonid, ki je svojemu sinu dal tako grško kot svetopisemsko izobrazbo, je leta 202 umrl muèeniške smrti. Origen je kljub mladosti dobil nalogo, da poskrbi za dru`inske potrebe. Nekaj èasa je bil uèitelj gramatike. V nekem trenutku se je z dovo- ljenjem svojega škofa Demetrija odloèil, da se bo popolnoma posvetil pouèevanju v alek- sandrijski šoli. V tem mestu, ki je bilo eno izmed intelektualnih prestolnic rimskega im- perija, je Origen napisal dve izmed svojih najpomembnejših del: O poèelih in velik del Heksaple. Delo, ki je danes ohranjeno zgolj v fragmentih, predstavlja prvi poizkus dolo- èitve kritiènega besedila Stare zaveze. V tem delu je v šestih (v nekaterih delih pa v štirih ali pa v osmih) vzporednih stolpcih razpore- jeno hebrejsko besedilo Stare zaveze, njegovo preèrkovanje v grške èrke in grški prevodi. V tej knjigi se nahajajo sledeèi prevodi v gršèi- no: prevoda dveh judovskih prevajalcev Ak- vile in Simaha, predstavniki rabinske tradi- cije, med katerimi zavzema najpomembnejše mesto Septuaginta (prevod sedemdesetih so sprejeli tudi kristjani), ki vsebuje diakritiène opombe na tistih mestih, ki se razlikujejo od hebrejskega izvirnika, in nazadnje so v Hek- sapli prisotni drugi prevodi v gršèino, ki pa niso tako pomembni. Origen je v Aleksandri- ji ostal vse do leta 230; po sporu z Demetri- jem se je nastanil v Cezareji v Palestini, kjer je prejel duhovniško posveèenje. Eksegetski in razpravljalski dejavnosti je tako pridru`il še pridigarsko. Med Decijevim preganjanjem (med leti 249-251) je bil zaprt in muèen. Naj- bolj verjetno izroèilo pravi, da je pre`ivel to '"  (#)* &' % preizkušnjo, ter da je umrl v Tiru v starosti okrog 69 let. %(     Hieronimovo Pismo 33 omenja okrog 500 Origenovih homilij, od katerih so se nam zelo redke ohranile v gršèini: 20 homilij o Je- remiju, 1 homilija o 1 Sam 3,25; ostale (veè kot 200) pa poznamo v latinskem prevodu, ki sta ga naredila tako Rufin Oglejski kot Hieronim. Nekatere notranje povezave med posameznimi skupinami pridig nam omogo- èajo rekonstruiranje kronološko zaporedje pri- dig: Origen je najprej pridigal o Psalmih, po- tem je bral in komentiral preroke in na koncu zgodovinske knjige. Razlogov za to zaporedje se ne da ugotoviti z lahkoto. Mo`no je, da je v Cerkvi v Cezareji `e obstajal triletni ciklus stalnega branja Svetega pisma, in da je Ori- gen prièel pridigati, ko je ta ciklus bil pri Psalmih, sledile pa so jim preroške knjige; ci- klus pa naj bi se potem ponovno prièel z zgodovinskimi knjigami. Toda obstoj takšne- ga ordo lectionem v 3. stoletju ni izprièan nik- jer drugje. Mo`no je tudi, da je Origen za- snoval sistematièno razlago Svetega pisma, in da je za zaèetek sam izbral Psalme, ter da je sam `elel šele na koncu obravnavati zgodo- vinske knjige, ki jih je imel za bogatejše s skrivnostmi, zaradi èesar so te`je razumljive. Iz pridig se ka`ejo dragocena znamenja, s katerimi lahko rekonstruiramo liturgièni ok- vir: sreda in petek sta bila posveèena postu; samo ob petkih — seveda poleg nedelj — je bila predvidena evharistièna daritev. Pridige so bile veè tednov zapored znotraj liturgiènih zborov. Med temi liturgiènimi sreèanji je bra- # %   lec prebral svetopisemski odlomek; pridigar, ki je bil obkro`en z drugimi èlani klera, je imel homilijo, ki se je zakljuèila z doksologijo in s povabilom navzoèim, naj vstanejo za mo- litev. Iz pridig je te`ko razbrati povpreèno dol`ino teh liturgiènih zborov, ker se homilije zelo razlikujejo tako v dol`ini izbranih sveto- pisemskih odlomkov kot pridig. Kljub temu pa iz pogostih omemb, da je na voljo malo èa- sa, lahko sklepamo, da je obstajala neka èasov- na omejitev. Evzebij je zapisal: “Pravijo, da je Origen, ko je bil star veè kot šestdeset let ..., ta- hografom (hitropiscem) dovolil, da so prepisali njegove pridige, èesar prej ni dovolil nikol.”.2 Te homilije naj bi imel okrog leta 245. Tudi drugi podatki soglašajo s to kronologijo. Strokovnja- ki so v zadnjem èasu predlagali tudi drugaèno datiranje, a vsi so èasovni lok teh pridig razpeli nekje med leti 238-248. )  Origen se skoraj vedno obraèa na spreo- brnjence iz poganstva, enako pogosto tako na katehumene kot na `e kršèene. Med temi zad- njimi so bodisi tisti, ki so bili kršèeni pred kratkim, bodisi tisti, ki izvirajo iz `e kršèan- skih dru`in. Glede socialne strukture njegovih poslušalcev so podatki redki in zelo splošni. Prilo`nostno se obraèa na osebe, ki pripadajo privilegiranim slojem; hkrati pa so v skoraj popoln molk oviti socialno revnejši sloji. Vztrajnost proti pohlepu nam, preko tipiè- nega pridigarskega uèenja, da slutiti prisot- nost prete`no oseb, ki so ekonomsko dejavne, ki kupujejo in prodajajo dobrine, ki se lahko potegujejo za pomembne polo`aje, ki obisku- jejo sodišèa zaradi sporov iz koristi, ki so do- volj bogati, da lahko darujejo Cerkvi. Èisto spontano lahko pomislimo na trgovce, na obrtnike, na negotiatores, ki so bili moèno za- stopani v Cezareji, v mestu bogatem tako s trgovino kot s proizvodnjo. Origen veliko bolj podrobno opiše duhov- ni obris svojih poslušalcev. Misli, da je Cer- kev, na katero se obraèa v svojih pridigah, bolj dekadentna od preganjane Cerkve iz njegove mladosti, ki je bila sicer manj številèna, a bolj sveta: “In resnièno, èe sodimo polo`aj ..., ne da bi presojali število tistih, ki so v skupnosti, vi- dimo, da zdaj nismo zvesti; nasprotno pa so te- daj bili zvesti; takrat, ko so umirali plemeniti muèenci, potem ko smo pospremili muèence, smo se s pokopališèa odpravili k liturgiènemu zboru in prisotna je bila vsa Cerkev, ne da bi bila vznemirjena, in katehumeni so bili med grobovi muèencev pouèeni v kršèanskem nauku ..., ne da bi bili prestrašeni.”3 V primerjavi z izbrano skupino “bojujo- èih”, ki so kot oro`je imeli ostro askezo in po- polno posvetitev Bo`ji besedi, pridigar v cerk- vi poka`e na veliko veèino “preprostih”. Med temi so nekateri izpolnjevali Bo`je zapovedi, kljub temu da niso napredovali v poznavanju Boga; nasprotno pa so drugi, ki so bili precej številènejši, padli v greh in `iveli neko krš- èanstvo, omejeno zgolj na zunanje bogoslu`je, kljub temu da so prejeli krst.4 Origen sodi, da je Cerkev njegovega èasa sestavljena iz majhne manjšine popolnih in iz mno`ice preprostih; zaradi tega poizkuša s svojimi besedami izzvati “pravo” spreo- brnjenje, bodisi tistih, ki še niso popolno- ma vstopili v Cerkev, bodisi tistih, ki so si- cer `e bili kršèeni, a kljub temu s prvimi delijo nepopolno stopnjo moralnega in um- skega napredka. * Kot mnogi drugi kristjani tistega èasa ima tudi Origen vsaj v besedah trd odnos do re- torike: nasproti eleganci govora, ki poizkuša ugajati in preprièati s tem, da se zateka k èlo- veški umetnosti, postavi preprostost govorov, ki so jih imeli apostoli. Njihovi misijonarski uspehi ne izvirajo iz govorništva, ampak iz moèi, ki jim jo je dal Sveti Duh.5 Z druge strani Origen meni, da pridigar, ki išèe glo- bok pomen Svetega pisma, pride do njega za-    %   radi razsvetljenja. Pridigar uspe posredovati sporoèilo Svetega pisma zgolj, èe je posluša- lec vreden nekega analognega razsvetljenja. Toda ni vedno. Pridigo o 1 Sam (odlo- mek o vede`evalki v En Doru) imamo v gršèini. Origen je o tem odlomku pridigal v Jeruzalemu v navzoènosti škofa Aleksan- dra. Origen je prosil škofa, naj mu poka`e, kateri del dolgega odlomka (1 Sam 25-28) naj razlo`i. To je dokaz, ki je podkrepljen tudi drugod,6 da je Origen improviziral svoje pridige. To še bolj poudari retorièno uèin- kovitost dela (okarakteriziran z anaforo: “Sa- muel v Hadu?”, ki se v dvajsetih vrsticah po- novi kar devetkrat), ki ga beremo v isti ho- miliji, in ki vabi, da ponovno ovrednotimo domet kritike retorike, ki jo je Origen veè- krat izrekel. Ostali retorièni postopki — nje- govi govori imajo na primer pogosto razprav- ljalno-polemièni potek — odsevajo bolj kot ne izkušnjo uèitelja retoriène umetnosti. Kot pridigar Origen išèe predvsem neposreden Mark Rothko, Brez naslova (Vijolièna, èrna, oran`na, rumena na beli in rdeèi), 1949, olje na platnu, Muzej Guggenheim, New York. # %   stik s svojimi poslušalci, jih sprašuje, jim oèita in zahteva stalno pripravljenost. S po- gosto uporabo osebnih zaimkov “ti” in “mi” poizkuša osebno vplesti svoje poslušalce in jih tako pripraviti do tega, da bi se poèutili kot protagonisti osebne religiozne izkušnje: “Postani tudi ti obdelovalec samega sebe; ne sej ‘med trnje’, ampak zame obnavljaj polje (prim. Jer 4,37), ki ti ga je Bog povsem zau- pal. Preverjaj zemljo; poglej, kje je trnje, kje so zemeljske skrbi, kje zapeljivost bogastva in kje ljubezen do u`itka (prim. Mr 4,19; Lk 8,14), in presodi tisto trnje, ki je v tvoji du- ši. Poišèi duhovni plug, o katerem je Jezus rekel: ‘Nihèe, kdor polo`i roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Bo`je kraljes- tvo’ (Lk 9,62). Potem, ko ga boš iskal in na- šel, in ko boš iz Svetega pisma zdru`il ‘vo- love’, ki bodo èisti delavci, orji in obnovi zemljo, da ne bo veè nikoli stara... Pripravi si obnovljeno polje, in ko boš to naredil, vzemi seme od tistih, ki pouèujejo; vzemi seme postave iz postave, od prerokov, iz evan- gelijev, od apostolov, in ko boš vzel to seme, ga posej v duši s spominom in z vajo.”7 Iz homilij odsevajo tudi odlomki, ki sodijo bolj h gramatiku in filologu kot k dušnemu pastirju: veliko pozornosti namenja besedilu in njegovemu prenosu, pisavi, razporeditvi in zaporedju besed ter slogovnim figuram. +  “Èe se torej v tvojem pouèevanju in v gradnji Bo`je Cerkve omejiš na karanje, oèi- tanje in grajanje grehov ljudstva, a iz Svetega pisma ne povleèeš niè tola`ilnega, niè opo- gumljajoèega, èe ne razlo`iš kakšnega nera- zumljivega odlomka, èe ne dose`eš globljega razumevanja, èe ne razodeneš svetejšega po- mena,... potem tvoj ogenj samo vnema, a ne razsvetljuje. Nasprotno pa, èe s pouèevanjem razodevaš skrivnosti postave, èe razpravljaš o globokih skrivnostih, a èe ne grajaš grešnika, èe ne opogumiš brezvoljnega, èe ne nalo`iš strogega reda, /.../ potem tvoj ogenj zgolj raz- svetljuje, a ne vnema.”8 V teh besedah je predstavljen celoten pro- gram Origenovega pridiganja. V središèe je postavljeno Sveto pismo in naèin njegove razlage. Origen sodi, da je doctor ecclesiae, didáskalos, podedoval nalogo, ki so jo v Stari zavezi in v prvi Cerkvi opravljali preroki in apostoli. Tako kot preroki in apostoli je na- mreè tudi pridigar orodje enega samega ra- zodetja9 s tem, da oznanja Kristusa. Pridiga- nje je oznanjevanje Kristusa in njegovega nau- ka samo, èe se ne zaustavi pri dobesednem pomenu svetega besedila, ampak èe ga razlaga alegorièno, in tako ka`e enotnost Stare in Nove zaveze, in tako edinost Boga, ki se v nji- ju razodeva, ter s tem nasprotuje delitvi, ki so jo uvedli gnostiki. Tako razumljeno pou- èevanje gre preko èloveških sposobnosti in podobno kot prerokba in apostolsko ozna- njevanje potrebuje Bo`je razsvetljenje, za ka- terega je Origen prosil vedno, ko je mislil, da se nahaja pred posebno te`kim besedilom, polnim skrivnosti.10 Takšno razsvetljenje, ki je potrebno tudi poslušalcu, ne nadomesti umskega napora, ampak predstavlja nagrado. Zahtevna Orige- nova perspektiva od doctor ecclesiae zahteva: glo- boko poznavanje Svetega pisma, tudi z jeziko- slovnega vidika, njegovo premišljevanje vse do toèke, ko se uspe doumeti povezave, ki niso vedno oèitne, in povezujejo zahtevnejše bese- dilo z drugim, la`jim, ki olajša razumevanje te`jega odlomka na podlagi eksegetskega na- èela razlaganja Svetega pisma s Svetim pi- smom. Origenova pridigarska navada dosled- no sledi tem naèelom. Ko je postavljen pred zahteven odlomek, predstavi meje problema, se vpraša o njih, pozorno pretrese podobne primere, ki so prisotni v drugih delih Svetega pisma in predstavi rešitev problema, ki je sko- raj vedno na ravni alegorije. Origen ni ljubo- sumen varuh predstavljenega vedenja, ampak vse spodbuja k sodelovanju pri tem neskonè-    %   nem in izpopolnjujoèem iskanju, ki je pozna- vanje Boga s pomoèjo Besede: “Tudi ti, ki me poslušaš, si prizadevaj imeti svoj vodnjak in svoj izvir, da boš tudi ti, ko boš v roke prijel Sveto pismo, prièel pridobivati osebne razlage in boš na podlagi tega, kar si pridobil v cerkvi, pil iz izvira svoje uma. V tebi je narava `ive vode (prim. Jn 26,19). Obstajajo neskonène ̀ i- le in struge vode, ki namakajo z mistiènim po- menom, èe niso polne zemlje in razvalin. Toda, daj, izkoplji svojo zemljo, odmakni umazanije, to je, razsvetli lenobo svojega uma, otresi se otopelosti svojega srca.”11 Njegov namen je nauèiti metodo in hkrati braniti njeno veljavnost proti tistim, ki jo kritizirajo. Tisti, ki jih Origen imenuje “pri- jatelji èrke”, niso bili samo preprosti, ampak tudi nekateri predstavniki tradicionalnejše smeri teologije, ki so dvomili v ta naèin raz- laganja Svetega pisma, ki dopušèa preveè pro- stora osebnemu teološkemu iskanju, in ki so ga uporabljali gnostiki, ter ga s tem spravili na slab glas. Obramba alegoriène razlage z ene strani pred “dobesedne`i” in z druge strani pred gnostiki ter njihovo popaèeno uporabo alegorije same je ponavljajoèa se tema v Origenovih pridigah. Origen se kot pridigar pribli`a svetopi- semskemu besedilu tako, da si postavi sledeèe vprašanje: “Kaj mi pomeni ta zgodba?”.12 Do- besedni pomen lahko le poredkoma zadovolji zahtevo, da se v Svetem pismu najde odgovor na duhovne potrebe. Sveto besedilo s svojimi suhoparnimi seznami imen, krajev in pred- pisi, ki jih ni moè izpolnjevati, vèasih prej predstavlja oviro, katero je mogoèe odstraniti zgolj z alegorièno razlago, ki v teh seznamih vidi prav toliko simbolov duhovne resnièno- sti: vzpon duše k Bogu, njena postopna lo- èitev od èutne stvarnosti, boj proti grehom, osvojitev kreposti in spoznanja sredi dela, ki je nasprotno delu angelov in demonov. Nujno dopolnilo pridiganja, ki je osredo- toèeno na teme duhovnega napredka duše, je poudarek, postavljen na predpostavke in na kazni, ki jih prihodnje `ivljenje pripravlja ljudem glede na njihove zasluge in njihova slaba dejanja. Te teme imajo posebno mesto, ker sestavljajo privilegirano opazovalno toèko za dojemanje razmerja med spekulativnim Origenom, ki je zagovornik splošnega zveli- èanja duš, in Origenom kot pridigarjem. Ne glede na to, da misli, da je nauk o poslednjih stvareh neprimeren za publiko preprostih (simpliciores), teh tem v svojih pridigah ne za- molèi popolnoma. Jasno pritrdi duhovnosti kazni, ki jih bo grešna duša morala trpeti,13 ne manjkajo pa niti namigovanja o dovršeno- sti teh kazni.14 Origenovo obnašanje izra`a ni- hanje med preprièanjem, da je strah v veliko korist za prepreèevanje greha,15 in `eljo, da bi tudi najpreprostejšim dal mo`nost za globlje razumevanje Boga in njegove ljubezni do us- tvarjenih stvari. Origenovo pridiganje sooèi tudi moralne teme, med katerimi so: bogastvo in revšèina, spolna etika, napuh in poni`nost, praktici- ranje askeze in pobo`nosti ter pokora. Obravnavanje teh tem pa kljub vsemu os- tane na osnovnih naèelih in skoraj nikoli ne predstavi namigov in zvez z istodobnimi do- godki, niti ne predstavi primerov (exempla) iz vsakdanjega `ivljenja. To Origenovo rav- nanje je delno odvisno od njegovega znaèil- nega stališèa, po katerem osnovni namen nje- govega pridiganja ni uresnièevanje kreposti. Dela praviènosti so “modrost preprostih”16 in kot taka ne predstavljajo drugega kot prvo stopnjo poti duše proti Bogu. Poleg tega je treba imeti pred oèmi Origenovo osebno izkušnjo; kljub temu da je sprejel èast duhovništva, je tudi v Cezareji ostal prete`no uèenjak in uèitelj, kot lahko raz- beremo iz zahvalnega pisma (Zahvalni go- vor), ki ga je poslal nek njegov uèenec. Morda se ni nikoli ocenil z neposrednimi problemi in nalogami, ki so povezani s pa- storalno oskrbo vernikov.  # %   )  Ostalo nam je še vprašanje o naèinu, s ka- terim je bilo sprejeto Origenovo pridiganje. Po njegovo je bil sprejem hladen, da ne reèe- mo sovra`en. Pridiganje je razumel kot vrsto prerokovanja, pa tudi poèutil se je podobno kot preroki. Preroki imajo podobno kot cerk- veni uèitelji (magistri ecclesiae) nalogo, da pou- èujejo, da grajajo, da spreobraèajo, da sodijo. To pa ne vodi v mirno `ivljenje; in res so bili preroki pogosto zasmehovani, teptani in ka- menjani zgolj zaradi tega, ker so oznanjali Be- sedo. Origen trdi, da imajo iste te`ave tudi slu`abniki besede.17 Obèutek nestrpnosti, ki ga je èutil prerok Jeremija (prim. Jer 21,9), je isti, kot ga je obèutil Origen med svojo izkuš- njo uèitelja. Pogosto je bil nerazumljen in pre- ganjan: “Predvsem èe se kdo zaveda, da je ne- sreèen, da trpi, da je osovra`en zaradi pouèe- vanja in zaradi besede, pogosto reèe: Umaknil se bom. Kakšno korist imam od vztrajanja v tej dejavnosti, èe je vzrok mojih te`av v tem, da pouèujem in oznanjam besedo? Zakaj se raje ne bi umaknil v samoto in v nedejavnost?”. Vèasih se zdi, da je mogoèe v njegovih be- sedah najti zavest nepremagljive razlike med njim, ki je potopljen v svoj študij in v razla- ganje, in njegovimi poslušalci, ki so sicer ver- niki, a so potopljeni v vsakdanje `ivljenje. V Homiliji o Drugi Mojzesovi knjigi 12,2 Origen trdi, da velik del njih ne skrbi, da bi razisko- vali, da bi primerjali, da bi spraševali. Še veè, nekateri nimajo niti potrpljenja, da bi poèakali konec branja svetopisemskega odlomka, drugi ne vedo niti o èem se govori, ker so zasedeni s klepetanjem v temnih kotih Gospodove hi- še. Po drugi strani se je potrebno vprašati, kak- šno vrsto reakcije je lahko vzbujalo Origenovo stališèe, ki je ohranjalo tako velik ugled tiste- mu, ki se je posveèal študiju besede, in ki je iz posedovanja ali neposedovanja Bo`je zna- nosti naredil enoto mere, s katero so bili de- jansko sojeni vsi kristjani. Velika veèina ni `e- lela in niti ne bi mogla deliti tega visokega `iv- ljenjskega ideala in mogoèe ni delila niti neke podobne predstave Cerkve, kakor se lahko sklepa iz sledeèih Origenovih besed: “Biti po- zorni samo na to, bratje, da nihèe od vas ne bo odkrit, pomeni ne samo izpostaviti in ne premišljevati modrosti, ampak tudi sovra`iti in nasprotovati tistim, ki se posveèujejo študiju modrosti. Nevedne`i imajo namreè med dru- gimi tudi to zelo slabo napako, da imajo za lahkomiselne in za nepotrebne tiste, ki se pos- vetijo besedi in znanosti. Ti prvi imajo bolj visoko postavljeno svojo nevednost kot trud in vnemo drugih. S spremembo imen imenujejo njihovo delo “zgovornost”, nasprotno pa svojo sposobnost uèenja in nevednosti imenujejo ‘preprostost’.”18 Kljub vsem Origenovim naporom in njego- vi iskreni volji, da bi razsvetlil misli, da bi pov- zroèil napredek na podroèju morale, je njegovo pridiganje ostalo prete`ko, preveè abstraktno, predvsem na podroèju etike, preveè neusidrano v konkretne zahteve vsakdanjega `ivljenja.   " + *, # 1. Èlanek Un fuoco che brucia. Origene predicatore je bil objavljen v reviji: Primi secoli. Il mondo delle origini cristiane, 15 (6) julij 2003, Città Nuova, Editrice, Roma, 2003, 8-11. 2. Evzebij, Cerkvena zgodovina VI,36,1. 3. Origen, Homilija o Jeremiju IV,3. 4. Prim. Origen, Homilija o Jozuetovi knjigi X,3. 5. Prim. Origen, Homilija o Ezekijelu I,12. 6. Prim. Origen, Homilija o Tretji Mojzesovi knjigi 8,5. 7. Origen, Homilija o Jeremiju 5,13. 8. Origen, Homilija o Drugi Mojzesovi knjigi 13,4. 9. Prim. Origen, Homilija o Jozuetovi knjigi 5,2. 10. Prim. Origen, Homilija o Jeremiju 19,11. 11. Origen, Homilija o Prvi Mojzesovi knjigi 12,5. 12. Origen, Homilija o Jeremiju 1,2. 13. Prim. Origen, Homilija o Jeremiju 21,8. 14. Prim. Origen, Homilija o Jeremiju 2,2; Homilija o Tretji Mojzesovi knjigi 14,3; Homilija o Luku 35. 15. Prim. Origen, Homilija o Jeremiju 19-20. 16. Origen, Homilija o Psalmih 36,5,1. 17. Prim. Origen, Homilija o Jeremiju 20,5. 18. Origen, Homilija o Psalmih 39,5,1.