Cena 50 Cent..
m		-j
	1	
list« izide vsa.	:n	soboto	zjutraj.	—
uredništvo v (j. ^orso Verdi štev. 47. Telefon štc,. 292.
Gorica, Dne 24. maja 1944.
Oglasi
Bančni
se zaračunavajo po ceniku, konto pri Cassa di Risparmio Gorica.
Uničevanje komunistov na Primorskem
Kakor poroča »Adria Zei-tung«, so nemške čete v aprilu in maju izvedle na Primorskem vrsto uspešnih očišče valnih akcij. Kljub razsežne-mu in težavnemu terenu so dosegle popoln uspeh. Razbile so organizacijo tolovajskih krdel ter očistile v gospodarskem pogledu zelo važno področje. Strle so v tem predelu komunistično teroristična jedra in razbile tudi vsa oskrbovalna središča. Okrog 1500 pripadnikov komunističnih tolp je padlo, nad 2000 pa je bilo ujetih. Zaplenjene so bi-le velike množine orožja, mu-nicije in opreme, a tudi znatne zaloge živil.
Operacije nemških čet je izkoristilo veliko število prisilnih mobilizirancev, da so se rešili iz komunističnih krdeL Množica ubežnikov se še vedno veča, čim bolj se med prisilnimi mobiliziranci doznava za amnestijo, ki jo je I. maja t. 1. proglasil Vrhovni komisar, katero pa so komunisti na vso moč skušali prikrivati. Tudi ob sedanjih operacijah se je pokazalo, da v tolovajskih krdelih ni več niti najmanjše volje do borbe in da je demoralizacija med njimi vedno večja. To ni le posledi* C‘>. -ImfUh	Iri jjh tol o.
vajskim skupinam vedno n& novo zadajajo nemške čete, temveč tudi posledice demo-ralizacijc, ki se bolj in bolj polašča komunističnih komandantov samih, tako da so ti navadno med prvimi, ki zbeže in puste druge na cedilu.
Prebivalstvo	primorskih
krajev, kateri so bili ob teh akcijah rešeni tolovajskega terorja, si je globoko oddahnilo ter je hvaležno sprejemalo in pozdravljalo nemške vojake.
Hrvatski minister v Nemčiji
Monakovo, 22. maja. Na Povabilo vodje strankine pisarne, državnega vodje Bor-nianna je bival hrvaški državni organizacijski vodja minister dr. Vitez Lovro šušič več dni v Nemčiji. Minister je obiskal v spremstvu vodilnih hrvaških odličnikov najprej adec. Po ogledu strankinih prostorov v okrožju je nadaljeval s potovanjem v Mona-p.re^° Solnograda. Sre-
nakoveiSg“eVe bilbi?nj • v M£
•	.	bU	sprejem, ki
u JC Prir^dil državni vodja Bormann, ki je izročil prijateljskim gostom pozdrave Fuhrerja. V svojem nagovoru je podčrtal državni vodja globoko povezanost hrvatskega naroda z nemškim narodom v tem boju za usodo Evrope. Minister dr. Šušič je odgovoril, da more hrvatski narod tev borbo voditi le ob strani nem-šega naroda do zmagoslavnega konca. Po obisku Niirm-berga, mesta strankinih zborovanj, so se vrnili gostje v Zagreb.
Selitve na Baltiku
Lizbona. Časnik »The Wee-Revie\v« objavlja senza-c>onalno p0r0£j]0 0 podrobno-ti sovietskega preseljevanja y baltskih državah. Poročila Je napisal Litvanec Devine.
l
Pred velikimi odločitvami v poletju
Od dneva do dneva...
Berlin, 22. maja. Zastopnik vrhovnega poveljstva nemške vojske v Wilchelmstrasse je izjavil, da je nemško vojaško vodstvo še vedno mnenja, da bo letošnje poletje prineslo velike vojaške odločitve. Pri tem je treba predvsem misliti na invazijo, vendar so tudi letalski napadi in v zadnjem času že pričela nova zavezniška ofenziva v Južni Italiji z drugim bojiščem v zvezi. O-fenziva v Južni Italiji je bila doslej za zaveznike prav po časno in trudapolno podjetje. Zastopnik je dejal, da je treba sicer upoštevati da gre za gorato ozemlje, ki ie dopušča takoj velikih operacij in operativnih rezultatov. Vendar je treba nasprotnikov uspeh v primeri z veliko uporabo ljudi in gradiva dosloj označiti kot prav malenkosten.
Boji v Južni Italiji se trenutno gibljejo še vedno pred glavnimi nemškimi obrambnimi postojankami Do same obrambne črte na padalec še ni prišel. Novi do\ozi in močni pokreti rezerv, ki so jih ugotovili izvidniki, >a dokazujejo, da imajo zavezniki oči-vidno namen nad ljevati o-fenzivo z vztrajno ;tjo in z še večjim poudarki, n.
Pr v tal: a *”:>?*.. • -o rta viti v zvezo z invazijskimi predpripravami tudi nemški veliki letalski napad na Portsmouth. To je bil eden izmed nemških protinapadov, ki se vsled teh predpriprav vrše že dalj časa in ki se bodo tudi v bodoče nadaljevali z močnim poudarkom.
V. R. - Trst, dne 23. maja.
Kakor da si vojna pozori-šča menjujejo vlogo — do včeraj je še besnela strašna vojna vihra na vzhodu in vojna poročila so nam govorila dan za dnem o krajih, ki jih zamoremo označiti kot zna-čilne za sedanji vojni zemljepis, danes pa je zaplamtel požar na južnoitalijanski fronti in zopet nam poročila navajajo imena, ki bodo brezdvO' mno ostala za vedno v spominu človeštva. Italijanski ju?* je prevzel mesto še mrzlega severovzhoda. Angloameri-kanci so posegli po vseh sredstvih in navaljujejo besno in trmoglavo na nemške postojanke. Jasno je, da jim ta naval dovoljuje tu pa tam kaj dobitka, še bolj jasno pa je, da dosedaj se niso dosegli kar so pravzaprav upali — nemška fronta je nerazrušljiva, vsaka ped zemlje je prepita s krvjo trdoglavega sovražnika, povsod je obramba mirna, točno organizirana, brez omahovanja, brez slabosti. Vse to pa, ne da bi še poveljnik general Kesselring posegel po svojih mogočnih rezervah. Začasno se najhujši boii o-mejujejo na srednji del italijanske fronte, dočim je fronta pri Nettunu razmeroma mirna. Razni znaki pa kažejo, da se bo v kratkem tudi tam vnelo. Nemška defenzivna fronta je ohranila svojo gibčnost in možnost gibanja in ni nikakor navezana slediti
si ju
v
Berlin, 22. maja. Maršal Rommel je obiskal te dnt nemške obrambne naprave v Normandiji ter se je pri tej priliki prepričal o visoki bojni moči in obrambni sposobnosti vseh utrdb, trdnjav in ostalih oporišč. Zlasti se je zanimal za zaporne naprave na kopnem in pomorskem bojišču, ki so bile v zadnjih me secih še okrepljene.
Na tem potovanju je obiskal maršal tudi več odseko\ ob normanski obali, predvsem neko točko v bližini Cher-bourga, ki jo je sovražnik v dveh zaporednih nočeh napadel z bombami najtežjega kalibra. Naprave pa so kljub številnim bombnim zadetkom utrpele le malenkostno tvar-no škodo. Osebnih izgub sploh ni bilo. Tudi vse orožje, je ohranilo svojo polno moč.
Obisk je s tem znova potrdil visoko bojno silo nemških utrdb ob francoski obali in njihovo odpornost proti vsakemu tudi presenetljivemu napadu z morja ali iz zraka.
Med Poljaki in Sovjeti
v^'?nev’.a' Židovski »New
°rk Times« objavlja intervju svojega londonskega dopisnika z Nikolaicykom, predsednikom poljske emigrantske vlade, v katerem se slednji pritožuje, da. Sovjeti vedno bolj povečujejo svoje zahteve glede Poljske.
Sovjeti hočejo Dardanele
Berlin, 22. maja. Pogodba med grškimi in bolgarskimi komunisti, ki je bila sklenjena kmalu po razpustu komin-terne, vsebuje v peti točki določbo »Carigrad in Dardanele bosta tvorila pod nadzorstvom SSSR neodvisno avtonomno republiko«. Dnevnik »Volkischer Beobachter« ko mentira danes to točko te pogodbe. Ta pogodba potrjuje le to, kar nam je že davno znano, da streme namreč Sovjeti za tem, da si zagotove nadzorstvo nad morskimi ožinami, kar je Molotov pri svo-jem berlinskem obisku leta 1940. javno zahteval. Dobesedno piše »Volkischer Beobachter«: »Ko so grški in bolgarski komunisti podpisali to pogodbo, je bila Severna A-frika že v rokah Angloameri-kancev, pred katerih očmi stv je že pričela boljševiška eks* panzija proti centrumu Alži-ra. Badoglio je z vednostjo sovražnika priredil izdajo tei ohromel obrambo Sicilije, da je sovražnik brez nevarnosti lahko pristal.« Tako so bili dani vsi pogoji za vdor Moskve v Sredozemsko morje in Moskva je seveda priliko znala izkoristiti. Ker je bila predana Sovjetom tretjina italijanske mornarice, so imeli za vdor v Sredozemlje dovolj vojaških in političnih sil in se
pritisku sovražnika. Na vzhodni fronti nič novega — tov pa znači, da je to stanje predigra novih dogodkov. Na eni strani pripravljajo Sovjeti vse potrebno za nov napad, na drugi je Nemcem dana možnost pripraviti svojo obram-bo in vsi vemo, kaj to pomeni. Sunek bo brezdvomno mo čan, Rusi hočejo na vsak način doseči kaj več, kakor no vo ozemlje, ki nima za končni cilj te vojne odločilne važno sti in nemške čete vedo to prav dobro.
Kar je pravzaprav novega — o čemer se je sicer že mnogo govorilo in pisalo — je brezdvomno predstoječa invazija. Toliko je neprijatelj že pisal o njej, da sedaj sploh ne more več čakati, tudi ako bi se ne izvršila na ukaz gospodarja vseh svetskih plutokratov, Moskve. Vse meje Evrope so sedaj zastražene — atlantske utrdbe, ki obsegajo zapadni breg Evrope in vse sredozemsko evropsko obrežje, čakajo na sovražnika. Kdor pozna Nemčijo, ve da je vse pripravljeno in ako je vse pripravljeno, bo tragično važni poizkus sovražnika Evrope zadel na nekaj nerazru-šljivega. Veliki dogodki so torej sedaj pred nami — nekaj odločilnega vrši po razburkanem svetovnem vzduhu, toda tehtnica možnosti in sreče junaške se ni niti za las premaknila, njeno kazalo ne omahuje in vara se, kdor misli, da ga bo lahko omajati.
daj jim primanjkuje le še morske ožine, ki jim naj zagotove in zavarujejo ono sovjetsko republiko ob Dardanelah in Bosporu.
V Rimu redno življenje
Bern. Rimski dopisnik švicarske poročevalske agencije javlja v zvezi z angloameri-ško ofenzivo v Južni Italiji, da se je med prebivalstvom razširilo prepričanje, da je Nemce težko prisiliti k umiku iz njihovih obrambnih črt. To mnenje je v Rimu tako razširjeno, da se nihče ne pripravlja na izpraznitev. V Rimu vlada popolen mir. Vsakdo opravlja še naprej svoje običajne posle. Ze mesece ni opaziti nikakih nemških ko Ion. Čete nemške vojske, ki imajo svoje položaje južno od Rima, so prišle tjakaj, n& da bi šle skozi mesto. Obla-stva so uvedla nove ukrepe, ki omogočajo točno nadzorstvo vseh vozil. Le avtomobili Rdečega križa, sanitetne službe in prevozov živil za prebivalstvo smejo v mesto. Tako sledi Rim kot »odprto mesto« vojaškim operacijam, ki so na jugu.
Enotna srbska f-nnta
Beograd, 23. maja. Enotna srbska narodna fronta je postala danes dejstvo, piše pro* svetni minister Velibor Jonič v tedniku »Srbski narod«.
Naš jezik
Škof Anton Martin Slomšek je bil za časa svojega življenja med Slovenci spoštovan tako kot svetnik, kot učenjak, kot vzgojitelj in kot pesnik. Spoštovali so ga tudi Nemci in glas o njem je bil razširjen prav tako tudi na Goriškem. Toda najlepše, kai je zapustil za seboj, so njegove zlate besede o preljubem maternem jeziku, ki gt* je učila njegova mati in v katerem je govoril z njim njegov oče.
V resnici je materni jezik najdražji zaklad, najboljša dota, ki nam jo dajo stariši in an to doto moramo biti ve dno ponosni. V sodobnem jezikoslovju velja dandanes pravilo: Noben jezik ni grd, noben jezik ni v absolutnem smislu grši ali lepši od drugega, toda vsakomur je materni jezik najlepši, najljubši, v njem izraža vsak človek svoja najglobja čustva. Ti mož ali žena, kadar greš k spovedi, povej v katerem jeziku se hočeš odkrito spovedati, če nc v maternem? Ti mladenič, ki se vrtiš okoli svoje izvoljenke, povej, v katerem jeziku bi ji najraje razodel, da jo imaš rad, če ne v maternem. In ti, ki sc morda poslavljaš že s tega sveta, povej, v katerem jeziku bi rad še izrazil svoje zadnje želje, če ne v maternem? Slovenci smo v Evropi sploh znani, da govorimo in da se hitro naučimo več jezikov, saj med nami niso kar nič redki inteligenti, ki govOre kar po pet do deset jezikov. Pa ne samo inteligenti, vprašajte stare odslužene vojake in — zlasti na Primorskem — stare mornarje, pa vam bodo odgovorili v ne ve* mo koliko jezikih, celo arabski, španski, portugalski in slični jeziki niso izvzeti. Toda kljub naši nadarjenosti za tuje jezike, smo in ostanemo zvesti naši domači govorici, zvesti jeziku, v katerem nas je učila in — morda zmerjala — naša mati, v katerem smo se kot otroci učili moliti in v katerem smo po tihem peli pr-ve pesmice.
Pa ponosni moremo biti Slovenci na naš jezik. Naši jezikoslovci so ugotovili, da imamo Slovenci že okoli 300 tisoč besed ugotovljenih, za pisanih in v slovarjih natiska nih, najmanj toliko pa jih še ni objavljenih. Torej spada naš jezik zaradi bogastev be-sed med najmočnejše v Evro pi in na svetu ter si upa bitt ob strani s še bogatejšima nemškim in francoskim jezikom.
Naš slovenski jezik še živi, to se pravi, da ni okostenel, kakor recimo francoski. Še vedno ustvarja nove izraze, še vedno se spreminja in razvija. Toda naš jezik je toliko močan, da more izražati prav vse, kar je sodobnemu človeku potrebno. Ni ga poglavja čistega modroslovja, bogoslovja, tehnike, industrije in česa sličnega, da ga ne bi mogli napisati v slovenskem jeziku. Spoštujemo sicer nekatere tuje izraze, v kolikor so nam potrebni, toda moremo jih takoj nadomestiti z domačo besedo.
ako bi se nam to zdelo po trebno.
Naš jezik je tudi blagodo-neč. Najlepše melodije more te zapeli v slovenskem jeziku. Ljubljanska opera stalno uprizarja glabena dela svetovnih skladateljev v slovenskem jeziku in tam morete slišati Mozarta, Beethovna, Wagnet. ja, Verdija, Pucinnija, Rossi-nija, Gounoda, Bizeta, Smetano, Dvoraka — vse v slovenskem jeziku, dokaz, da je naš jezik res muzikaličen, sicer pa Goričanom, znanim pevcem, tega menda ni treba še pose bej dokazovati.
Toda če imamo tako lep in tako bogat jezik, ga moramo tudi ljubiti in gojiti. Predvsem moramo brati slovensko, tako, da nam ne zmanjka slovenskega izražanja. Slovensko leposlovje je dandanes že tako bogato, da moremo v slovenskem jeziku brati prav vse, kar zanima vsakogar, bodisi zadnjega pastirja na gmajni ali kmeta ali pa škofa in vseučiliškega profesorja. V Gorici se zaenkrat tiska poleg našega lista le nekaj malega tiskovin, upajmo, da bo tudi v našem mestu zopet pričela izhajati slovenska knjiga, kakor nekoč pred 30 leti, ko je pravzaprav Gorica zalagala vse slovensko čitateljstvo z dobrimi slovenskimi knjigami. Stari domoljubi — le spomni te se, kako je bilo tedaj. Zaenkrat se slovenske knjige tiskajo v Ljubljani, prihajajo pa tudi v Gorico in jih vidimo po izložbah tudi tu. Knjige so poceni in ljudje radi segajo po njih. Prav radi smo pripravljeni svetovati slehernemu Slovencu, ki stremi po posebnih in bolj kvalitetnih knjigah, kam naj se obrne.
Hudi časi so in poleg naše vere sta nam glavna tolažba naš lepi materni jezik m naša tiskana beseda. Zato spoštujmo vse troje.	-Ir
IMiranje posojila ij partizane
Te dni nabirajo po Goriškem posojilo za partizane v znesku 50 milijonov. Posojilo jc izvedeno tako, da jo Goriška razdeljena na predele. Vsak predel mora zbrati noločeno število denarja. Brda na pr. morajo zbrati 2 mi-ljona, na Kanalskem morajo dati 4 miljone i.t.d. Ubogo ljudstvo ječi, kdaj bo konec tega izžemanja. Tudi po Gorici so se pojavili prav te dni nabiralci. Naj ne mislijo politično naivni bogataši, da so goriški narodnjaki slepi za njih zveze s partizani. Vsaka reč pride na vrsto. Nekdo bo moral odgovarjati za nesre čo, ki je prišla nad ljudstvo!
Joško Schiff
Joško SCHIFF je bil eden najvidnejših goriških mlajših ljudi. Leta 1941. je bil zaradi nekega sestanka na Cerki jan skem obsojen in zaprt v znani piemonteški kaznilnici v Fossanu. Že pred zaporom jc, bil rahlo nagnjen na levo. V zaporu, ki je bila znana visoka šola komunistov, je pod vplivom literature, ki je kljub vsem zamreženim oknom prihajala v celice, vstopil v komunistično partijo.
Ko je prišel pred par meseci iz zapora domov v Gorico, mu je vodstvo OF za Primorsko ponudilo načelstvo VOS-a za Gorico s posebno nalogo, naj špijonira in minira narodne kroge, v katerih se je preje krctal. Ker ni hotel igrati vloge glavnega krvnika v Go rici, se je prostovoljno javil med partizane in odšel v Če-povan. Po par tednih se je vrnil iz Čepovana živčno uničen in popolnoma razočaran nad delom partizanskih poveljnikov. Izjavljal je, da jih je treba vse likvidirati, ker niso nobeni komunisti, ampak banditi.
Hotel je iti na Vipavsko, da stopi k tamkajšnjim partizanskim oddelkom, a na poti sta ga v Renčah ustavila dva Vo-sovca in poslej ga ni nihče več videl. Pač pa se iz vseh poučenih krogov ponavlja vest, da je bil Schiff likvidi-ran. ___________________________
..Pospeševanje ljudske Iiottrazir
V nekem večjem kraju v Brdih, ki uživa blagre partizanskega raja, vaške pobaline, ki še slovenske abecede ne poznajo, učijo ruskih cirilskih črk. Bog jim daj zdravo pa-met! ____________________________
Domobranske akcije okrog Črnega vrha
Domobranske potrulje iz raznih notranjskih posadk so preiskale pretekle dni ves teren okrog Črnega vrha, kjer so se še nedavno nahajale močnejše tolovajske skupine.
Gozdnato zemljišče okrog Črnega vrha je bilo znano zatočišče partizanskih brigad, kamor so se umikale po brezuspešnih napadih na Idrijo, Rovte, Hotederščico, Logatec in po izpadih v Vipavsko dolino in Postojnsko kotlino. V Zadlogu je dolge mesece taborila »Komanda mesta».
Plen patrulj je bil velik. Ker so se partizani hitro umaknili, so domobranci našli v tolovajskih skrivališčih velike ko. ličine vojaškega materjala, sanitetnih potrebščin in propagandne literature. Pri teren-cih so dobili precej živine, katero so jim tolovaji dali »v rejo«. Ko so se prijavili pravi lastniki ukradene živine, so jim jo domobranci vrnili.
Z
NOTRANJSKO LJUDSTVO SE OKLEPA DOMOBRANSKE IDEJE
Notranjsko ljudstvo se o-klepa domobranske ideje.
V predzadnji številki našega list smo prinesli novico o seji županov bistriškega o-kraja in o prihodu domobrancev v Ilirsko Bistrico.
Mlada postojanka je takoj začela z delom. 14. maja, v nedeljo so domobranci orga nizirali prvo javno zborovanje.
Komunisti po gozdovih so seveda to zvedeli in pod najstrožjimi kaznimi prepovedali udeležbo na protikomunističnem zborovanju. Toda poštenemu ljudstvu je nasilje dovolj, zato je šla novica o zborovanju od ust do ust in nedelja je bila za Ilirsko Bistrico res prvi pravi slovenski praznik.
Takoj po veliki maši se jo zborovanje pričelo. Strumna četa domobrancev je prikorakala na glavni trg, kjer so že pričakovale velike množice zlasti mož in fantov, ki jih je bilo nad 700. Zborovanje je vodil domač domobranec.
Po pozdravnih besedah je prosil glavnega govornika na zborovanju na zborovanju g. Janeza Lavrina naj z govorom začne. Govornik je najprej orisal življenje primorskega in kraškega ljudstva. Prišli so novi »osvoboditelji« iz gozdov, ki so s svojimi lažmi in zvijačami zapeljevali nesrečne ljudi, da so jim res vsaj nekateri verjeli. Razumljivo, saj niso vedeli, kdo so ti ljudje. Toda to so
isti ljudje, ki so vso Dolenjsko spremenili v pogorišče in grobišče. V živih slikah jim je predočil, kaj vse so komunisti naredili na Dolenjskem v vsakem o/iru. Ko so obupali nad izvedbo socialne revolucije na Dolenjskem, so se priklatili čez staro mejo, da bi enako uničili še slovensko zemljo tukaj. Da bi pa preprečili to strašno razdejanje na Primorskem, zato so prišli domobranci, da ljudstvo varujejo pred komunističnimi krvolo-ki. Zato jc dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da se v tem boju odzove, da stopi na stran domobrancev in v skupnem boju pripomore umirajočemu narodu, da vstane in živi.
Ljudstvo je nagradilo govornika z vzkliki navdušenja, saj je to bila prva jasna beseda, ki so jo ti ljudje slišali o znanih komunističnih načrtih.
Nato je nagovoril ljudstvo še domobranski komandant Svetličič.
»Pot domobrancev je jasna,« jc dejal, »ravna«, ne pozna nobenih ovinkov, nobenih stranpoti, mi poznamo samo dvoje: zaveden Slovenec ali zločinski komunist. Kdoi ni za komunizem — za kar dobro vem, da primorski Slo-venci niso in nikdar ne bodo — naj stopi v naše vrste, da ne bo kdaj zgodovina o nas pisala, da smo zapravili svojo domovino in jo prodali za u mazane judovske groše. Naš boj bo neizprosen, ker se za-
vedamo, da je svet in pravičen, zato tudi za ceno svojih življenj ne odstopimo od njega. Pridružite se mu še vi, da bomo priborili slovenski zemlji mir in svobodo«.
Zborovanje je zaključila himna: »Hej Slovenci«, ki jo jo ljudstvo s solzami v očeh pre pevalo. V veliko presenečenje vseh so takoj po koncu zborovanja začeli prihajati možje in fantje, ki so se javili v d o m o branske vrste. Tako velikega in lepega u -speha ni pričakoval nihče.
Že po tem prvem zborovanju se je vse ljudstvo navdušilo za domobrance, vse je izrekalo samo eno željo: odstranite na m takoj t e r e n c e in vsi bomo vaši!
Tudi mnogim terencem so se že po tem prvem zborovanju odprle oči. Zmajujejo * glavami in se za vsako ceno hočejo otresti poslov, ki so jih kot terenci imeli. Vidi se, da je led prebit, da je ljudstvo v teh krajih, čeprav po trpljenju, prišlo do spoznanja in ne bo za nobeno ceno po pustilo, da bi mednarodni to lovaji živeli od njegovih žuljev.
Ljudje hočejo miru in svobode. Zato bodo radi sami zgrabili za orožje in branih svoj dom, svojo vero in svojo zemljo!
Badoglieva pomoč slovenskim
partizanom
V prezadnji številki našega lista smo prinesli vest nekega švedskega lista, ki jc zvedel iz zanesljivega vira, da je »maršal« Tito zaprosil Bado-glia, naj mu posodi 20.000 ita-ljanskih partizanov. Te dni je prišlo v Lokovec pri Kalu nad Kanalom 400 italijanskih partizanov, slovenski partizani pa so se umaknili neznano kam. Pogodba postaja resničnost.
IDRIJA
Pišejo nam: Po 15.IV.1944. so se pojavili v okolici Idrije v farah Gora, Ledine, Spodnja Idrija in Idrija - mesto spet partizani. Ljudstvo je popolnoma obupano zaradi neprestanega ropanja, mobili-ziranja, in vsakovrstnih nasil-stev s strani partizanov. Ljudstvo je do grla sito partizanov in odkrito kaže svoje nasprot-stvo do komunističnih idej,
ki so ga pritirale v to nesrečo. Zaradi tega partizani z Ijudstvorrv-postopajo še bolj kruto, češ, da jc belogardistično, na drugi strani pa se ljudstvo boji represalij nemške oborožene sile. Vsi želijo, da bi se čim preje ustanovila na Idrijskem močna Narodna straža. Vsi tisti Slovenci, ki iz oportunizma ovirajo razmah domobranske
ga pokreta so enaki grobarji ljudstva kot partizani. Radi neprestanih rekvizicij vprežne živine, je upravičena bojazen, da ljudstvo ne bo mo glo obdelati polja, in da ga bodo težke razmere privedle do popolnega obupa.
Pomagajte ljudstvu, doklci je še čas! Obupanci in mrliči pomoči ne potrebujejo!
jBjndshi tabori na Goriškem
Odziv na ta oklic je bil res sijajen. Iz vseh krajev dežele je dospelo velikansko število udeležencev. Na kraju zborovanja je kar mrgolelo ljudi. Poznavalci so število udeležencev cenili na 10.000. Prišli so tudi gostje iz Trsta, iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev. Na postaji je izvengo-riške goste pozdravil dr. Josip Tonkli.
Zborovanje je otvoril dr. Lavrič, prvoboritelj goriških Slovencev, z gromovitim : »Možje slovenski — pozdrav« 1 jeni!« Lavriča so brž izvolili za predsednika tabora. Potem sta govorila dr. Josip Tonkli in dr. Josip Vošnjak o zedinjenju vseh Slovencev po postavni poti. O slovenskem jeziku v šoli in uradih sta poročala Nabergoj in dr. Lavrič.
Govorili so tudi Ernest Klavžar, Viktor Dolenc in J. Živec, nakar so prebrali po zdravne brzojavke. Vihar navdušenja se je dvignil ob brzojavki dr. Bleivveisa iz Ljubljane. Po končanem zborovanju pa so se oglasih pevc! in mogočno so zadonele pe smi: »Naprej«, »Hej Sloven ci« in mnogo drugih. Ko se je zvečerilo, so pa na Čavnu in po Krasu zagoreli veliki kresovi, brez katerih ni pravega slovenskega narodnega slavja.
Šempaski tabor se je izvršil v najlepšem redu ter je silno odmeval po deželi. V enem dnevu je bilo na polju narodnega preporoda več dosežene-ga kot v desetih letih običajnega dela.
Pozneje so bili na Goriškem še sledeči tabori: v Bi-
ljani L maja 1869, katerega so jc udeležilo okoli 6000 Bricev. Geslo tabora je bilo: Vse za domovino! Govorili so briški poslanec dr. Žigon, dr. Josip Tonkli, dr. Karel Lavrič, Ma tija Doljak iz Solkana, Ernest Klavžar in mladi rodoljub Vincenc Toroš iz Medane. — Za 20. junija 1869 je bil na pobudo pesnika Fr. Cegnarja sklican tabor v Sežani, ki pa je vršil šele 29. maja naslednjega leta. Tudi tega tabora se je udeležilo nad 6000 ljudi. Tudi ta tabor je odmeval daleč na okoli; zlasti pa se je njegov vpliv poznal na Krasu. — Pred sežanskim taborom pa je bil 1. maja velik tabor v Tolminu, na katerem so takratni voditelji naroda obravnavali važna vprašanja.
To so bili res lepi in plodni časi našega narodnega življe nja.
DELAVSKE KUHINJE V NEMČIJI
Trenutno posluje v Nemčiji 43.000 obratnih kuhinj, v katerih dobe dclavci opoldne toplo kosilo. Večinoma ima jo obrati sami svoje kuhinje. Od zasebnih delovnih taborišč jih ima 19.400 svoje kuhinje. Preskrbo obratov, kjer vodstvo lastne kuhinje ne bi bilo gospodarsko, je prevze-
lo 2.000 kuhinj, ki oddajajo preskrbo oddaljenim krajem. V Berlinu n. pr. dajejo dnevno 80.000 obrokov.
Veliko število inozemskih delavcev jc povzročilo tudi, da jc bilo zanje treba naplaviti posebne kuhinje. Leta 1939 je bilo v Nemčiji okoli 3000 obratnih kuhinj z 1 milijonom oskrbovancev, sedaj pa jih je 21.000 z okoli 14 milijonov udeležencev. Skupno število oseb, ki se prehranjujejo, cenijo skupno na okoli 26 milijonov.
Joža Lovrenčič:
J^esem narodne straže
Prišli so časi kralja Matjaža, dom naš je v stiski težkih nadlog, mi smo slovenska narodna straža — z nami je narod, z nami je Bog!
Kar so očetje naši nas učili, časa ne zmede nikdar nam tok: vero in dom svoj bomo branili — z nami je narod, z nami je Bog!
Naša prisega: zemlje slovenske nikdar ne damo, nikdar iz rok!
Zmagali bomo sile peklenske — z nami je narod, z nami je Bog!
Prišli so časi kralja Matjaža, vojske njegove sliši ne rog:
Mi smo slovenska narodna straža — z nami je narod, z nami je Bog!
IZ GORICE
Novi poljedelski predsednik je prevzel svoje posle
V navzočnosti nemškega svetovalca v Gorici, goriške-ga prefekta in odgovornih vodij vseh prehranjevalnih poljedelskih in gospodarskih u-stanov ter organizacij je bil novo imenovani predsednik goriškega poljedelstva baron Pir Locatelli Gagelauei uveden v posle pokrajinskega poljedelskega predsednika. Deželni kmetski vodja in vodja poljedelskega ter gozdarskega oddelka pri Vrhovnem Ko misarju v Tr>tu Reinhold IIu ber je v svojem nagovoru prikazal naloge rovo ustanovljenega urada. Poudaril je, da je najvažnejša naloga vojnega gospodarstva izdatno preskrbeti prebivalstvo z živili in preprečiti s 'em črnoborzijanske posle. Pozval je ob sklepu vse navzoče, da pom t gajo in sodelujejo pri zasledovanju tega cilja.
NOV SEDEŽ POLJEDELSKEGA KONTROLNEGA URADA Občinski urad za poljedelsko kontrolo v Gorici se je preselil v nove prostore na Mutijevem korzu št. 5.
SMRTNA KOSA
V Krminu so umrli te dni med drugim 56 letni kmet Anton Škocaj iz Medane, 77 letna gospodinja Marija Klinec vd. Mavrič, 48 letni kmetova-lec Karol Markočič iz Biljane.
PONESREČENCI 47 letni Anton Devetak iz mirnske okolice si je zlomil pri padcu levo nogo. Pri delu se jc ponesrečil 27 letni Cirh Bitežnik iz Štandreža. Po stopnicah je padel 4{) letni Silvij Mi;kuc iz Solkana, ki se je potolkel po levem kolenu, 13-Ietni učenec Alojzij Vončina iz mirnske okolice je našel izstrelek, ki se je z njim igral Sledila je eksplozija. Vončina je ranjen na levici. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici.
GORELO JE
v stanovanju Rafaela Garofa-la v Favettijevi ulici 6 in v stanovanju Pija Erzetiča na Korzu št. 54. V obeh primerih so goriški gasilci s takojšnjo intervencijo preprečili nevais n°st, da bi se ogenj razširil.
SMRTNA ŽRTEV IZSTRELKA
|e Posvtal 27 letni Albin Valentinčič, ki je imel rane pc> Vsem .^e'cku. Prepeljali so ga T Soriško bolnišnico, kjer p«* je kmalu po prevozu izdihnil.
BRIC JE PREMOČAN
i ^oznik , p^kval Claretti, doma ,z starih pokrajin, je o-m dan hotel veselo praznova-ti svoje rojstno slavje. Krenil je v neko gostilno v ulici Lun-ga in si ga naročil pol litra. Ker je pol litra za izredne slovesnosti premalo, je obiskal še vrsto drugih gostišč in si ga pošteno privoščil. I ežko jo bil naložen in močno ga je zanašala, ko se je vračal domov, vendar je šlo še v redu. Ko je P;i prišel do domačih stopnic, Se je zapeljivi »bric« grdo maščeval, ko je zibajoči so Paskval lezel po stopnicah, mu spodrsnilo in jc tako močno butnil z glavo ob kamnito stopnišče, da se je onesvestil. j5° je po kratkih hipih prišel w. Sebi, je bil kar trezen; bolečina mu je pregnala vinske uhove. Odšel je v bolnišnico, Jer so mu očistili in obvezali firdo in bolečo bunko na čelu.
Nebo nam je poslalo dežja
Gorica, 23. maja.
Goriški mestni prebivalci smo se v nedeljo zbudili sicer-zelo nevoljni in godrnjavi, to-da okoličanom, podeželanom, vrtnarjem in kmetom je za-igralo srce: z neba ni samo rosilo, temveč prav krepko lilo, tako da bi mogli govoriti o pravi plohi, ki pa je trajala od noči do noči. Nič ne de, ako so bili goriškim meščanom pokvarjeni	nedeljski
sprehodi in nedeljske zabave, glavno je, da je zemlja dobila zaenkrat dovolj vlage. Tako sta vrtnar in kmet sedaj hvaležna nebu, da se ju je usnn lilo in poslalo tako dolgo za-željeni dež. Štirinajst dni smo morali škropiti naše vrtove, sedaj nam zaenkrat, ni treba, zakaj dež je oživil vso narave* in rast je pognala v naši lepi deželi zopet bujneje in lepše
IZMAKNJENA TOBAČNA IZKAZNICA
Ko je šel 50 letni Alojz Simoniti zvečer z dela proti svojemu stanovanju na Rafa-tu, se je mimogrede ustavil \ neki mestni prodajalni. Ko je vzel iz žepa listnico, je brez posebne pažnje položil tobačno izkaznico na prodajno mizo. Trenutek raztresenosti je zadostoval, da mu jo je neznan zlikovec izmaknil. Po brezuspešnem iskanju in po-.vpraševanju je n.ožakar potrt krenil proti domu. Kar otožen je bil, ker je moral tako nenadoma dati slovo priljubljenim cigaretam.
Dopisi
IZ GORICE
Mi gremo naprej, naši na sprotniki se že umikajo na celi črti. Dotični, ki so krivi toliko gorja, se že perejo, češ, tudi jaz sem bil zapeljan, ker sploh nisem vedel za kaj gr<» in sem se moral ukloniti te rorju ali pa poginiti. V redu, odpuščanje je lepa čednost človečanstva ali predno pride do odpuščanja, mora biti kesanje resnično in krivica, kolikor je mogoče, poravnana. Naš narod ni krvoločen, pač pa je njegova duša mehka in mi vsi vemo, da si razna uboj-stva so sadovi judovskega te rorizma, ki je, žal, zadobil celice v srcu in duši nekaterih duševno bolnih ljudi, ki bodo v kratkem sami svoje zlo čine sodili z lastnim samomorom. Kmalu vam bode bila dvanajsta ura, še je čas, da pravočasno spoznate svoje, zmote in se vrnete v naročjo domovine, katera ljubi vse sinove enako, kadar se isti borijo za njen podvig. Komunizem ne bode rešil našega naroda, rešil ga bo Domobranec, kajti on se zares bori za svobodo, dočim se komunist bori za svetovno suženjstvo vseg<» tega, kar je najlepšega in najplemenitejšega v srcih in v dušah krepkega in zdravega človečanstva.
IZ KALA NAD KANALOM
Predragi »Goriški list!«
Če bi slepec ugledal sonce, bi ne užival radosti, katero u-živamo mi, s tem, da v teh težkih urah si prišel nas tolažit s toliko zaželjeno materino besedo.
Ni samo eno oko se orosilo od sreče^ ko si se vtihotapil pod zaščito suknje zavednih občanov v naše gorske od vseh pravičnih zapuščene vasice.
Saj bi gospod urednik gotovo ne odobraval to naše
IN
Siet Križ - upanje in brepenenenje vseli Bricev
Slavci prepievaj, čriešnje rdačiejej’ — Škantira Svet Križ, podviž se — podviž’!
K sv. Križu pordečijo češnje prvence; otroci si jih zatikajo na ušesa kot rubinaste uhane, za majnice (binkošti) jih že trgajo in »vabirajo« v košare, v cajne in čestilce; po bregovih zakrvavijo v soncu, ko jih veterc razgrne izza perja, črni kosi jim pojejo ju-tranjice in večernice ; nad Kojskim pritrkava Svet Križ, slavci mu odmevajo v seči Zakraj brajd, mati zemlja dehti v sreči pomladanskega spočetja in novega razodetja.
Svet Križ nad Kojskim sto-luje in se razgleduje po svojih holmih in gričih in po svojih vasicah — golobinah, ki čepe vrh zelenih goric; rad bi — kakor nekdaj veličasten in dostojanstven — sprejemal goste romarje od daleč in od blizu.
Celo Kojsko s svojo graščino, s Svetim Križem daje podobo trdnjave ali tabora,
Svet Križ sam pa je kot gradišče, ki so ga nekdaj obda jali štirje stolpi. Od teh je e-den še ostal; zadaj za cerkvijo in pokopališčem je bil tretji stolp — in govorijo, da se je na tem mestu dvigal koj-čanski grad — kakor kažejo še mali sledovi Zvonik Svetega Križa pa predstavlja ostanek grajskih vrat kojščanske-ga gradu.
Posebna znamenitost Sv. Križa na jezeru (kakor ga tudi nazivajo zaradi mnogih izvirkov na holmu) je notranjost njegove cerkvice, ki predstavlja v svojem glavnem oltarju — gotskem-renesanč-nem lesorezu pravo in redko umetnino iz 1. 1515. (Stranska oltarja iz leta 1698 in 1700).
Pred ta znameniti oltar so prihajali romarji iz bližnjih domačih dežel, pa tudi iz Koroške in Štajerske (Poljčan, Konjic) — peš in bosi, prepevajoč med trtami in češnjami in so se razgrnili po vsem holmu in okrog Kojskega, da so
potem poljubili božje razpelo svetega lesa in se odpočili v sadnem vrtu žlahtnih dreves.
Sloves Sv. Križa se je ohranil do današnjega dne, lepa legenda priča o njegovem čudovitem postanku — in oči pobožnih Bricov se ozirajo vse leto tja gori na čudodelni holm nad Kojskim, ki še vedno gospoduje nad brdi.
Svetokrižki zvon se redkokdaj oglasi — a vedno slovesno. V postu »se posti« celih 40 dni v globokem molku, toda na veliko soboto zjutraj prvi od vseh briških zapoje velikonočno glorijo — in šele za njim se smejo odzvati vsi ostali njegovi bratje in bratci.
Svet Križ! Zremo te le od daleč; letos ne bomo poromali k tebi, a tvoje znamenje sm(» si vtisnili v svoja srca in duše do takrat, ko zapoje tvoj očetovski zvon vstajenje svojih briških sinov in ko nas boš ti sprejel v soncu pojočih brd in v škrlatu rdečih češenj.
V letih dobrih, v letih trdih: Svet Križ bo zmagal v Brdih!
spanje; bo rekel Slovenec v Gorici, če bi dobro ne vedel, kje naše vasice ležijo in kdo gospodari nad njenimi prebivalci, ki kličejo po življenju.
Nismo spali, od prve ure smo s teboj, le žrtve smo ra zmer. Po isti poti, kateri si ti prišel do nas, tudi mi pošiljamo tebi našo naklonjenost, naše pozdrave in srčna voščila, z upanjem, da nam boš zabrisal znamenja težav, katere so naše duše in telesa prcne sla v desetletjih, posebno p;, še tiste madeže, katere so nam nadeli le v par mesecih rdeči markanti našega naroda.
Vsi smo s tabo, le tu pa tam je še kakšen graditelj papirnatih gradov, katerim v zaslugo radovoljno odstopimo naš del pridobljene svobode. Ostali bomo pa tebe podpirali z vsemi močmi, ker upamo v tebe, da nam boš tisočero jioplačal, s tem, da nam prineseš v naprej večje tolažbe, večje moči k vstaji poteptanih Slovencev in luč pameti zakrknjenim.
Pozdravljen! Bog te živi, dragi Goriški List!
IZ DORNBERGA
Pretekli teden so nas obiskali naši vrli domobranci. Prikorakali so veselo in čvrsto z narodno trobojnico na čelu, pevajoč domače lepo doneče pesmi. Prišli so le mimogrede, a dovolj, da smo iz-poznali, da so domobranci naše gore list, kri iz naše krvi in da so borci za svobodo in blagor naše domovine. Ko so nam domobranci zapeli našo himno »Hej Slovenci«, tedaj je vse prisotno ljudstvo zaploskalo z rokami in pobožno poslušalo harmonično petje naših domobranskih fantov. Marsikatero oko je zarosilo. Želimo da bi se vsa naša mladina tesno povezala z domobranci in začela delovati v korist in blagor našega ponižanega in teptanega naroda. L& tako bodemo dosegli zaželje-no svobodo.
IZ GORENJE VIPAVSKE
Počasi prihaja v mnogih spoznanje, da jc potreben odpor nas samih, da se dvignemo, da z besedo in dejanjem javno dokažemo, da Vipavci nismo nikdar bili, nismo in ne bomo nikdar postali komuni-
sti. Vipavsko ljudstvo jc bilo, v vseh zadnjih časih globoko verno. In tako je tudi še da-j nes. V naše kraje so prišli izvidniki O.F. po letu 1941. in se vgnezdili v Podragi, Go-j čah, Št. Vidu, Slapu in drugod. Izbrali so si vasi, kjer se je vsa povojna leta prepevala naša slovenska pesem in živo gorela verska in narodna za-j vest. Utihotapili so se v farv tovske Marijine družbe in cerkvene pevske zbore, da so z raznimi zvijačami pridobili najvidnejše fante za svoje podlo delo, v veliko škodo nas samih. Govorili so o svobodi. Obenem pa grozili vsakomur, ki se ne bi strinjal z njimi. Ti zapeljanci niso nikdar bili voditelji gibanja, kajti vodstvo so si vedno prihranili v vsaki vasi stari komunistični partijci. Kar čez noč so se spremenili. Vidno so postali za cerkev in druge pobožnost, goreči. Njih družine bi skoraj nekateri duhovniki drugim za vzgled postavljali. Kajti zunanje so kazali, da prav pojmujejo vojni čas. Vse to je bila le krinka, da jim je bil lažji dostop med naše vipavsko verno ljudstvo. Govorili so vedno tako, kot jim je kazalo.
Prišel je 8. september 1943 in z njim novi dogodki. Ta dan so se zbrali v Podragi vsi »zaupniki« na zborovanje, na katerem so govorili, da bo nastopil kot govornik neki višji Anglež. Zvečer so pa odložili krinko z obraza in začel se je »svoboden« ples.
Že nasledne dni so počili prvi streli in pod njimi so pa dle prve žrtve, ki pa jim slede še vedno drugi — med njimi tudi dekleta. To je krutost rdečih oblastnikov tovarišev Medveda, Tigra in drugih. Besedo ima vedno tudi delegati-nja Vrhovnega sveta za Primorsko tukajšna tov. Lojzka Bratuž. Kam je zašla ta vas na Vipavskem, ki se da voditi od slepcev? Da močijo svoje vinograde in gmajne z dragoceno krvjo človeških življenj. Kako stopate ob teh gomilah? Ali Vas ne bo groza ob spominu na današnje dni, ko boste vi in vaši potomci uživali vinsko kapljico?
CHS JE ZLATO
Tako je dejal ravnatelj ne kega podjetja nekemu uslužbencu ob koncu meseca, ko mu je izplačal nekaj deseta-kov manj kot navadno. Uslužbenec Lojze je namreč prišel parkrat kar celih dvajset minut prepozno.
»Prav res«, je vzdihnil Lojze ob pogledu na bankovce, ki jih je zganil nekoliko man' kot doslej vsak mesec. In ko je šel skozi vrata, je še dostavil, a tiho, da ga ravnatelj ne bi slišal:
Krive so pa javne ure. Vsaka kaže drugače, ti pa vedi katera je prava«.
Saj je vstal vedno pravočasno, a tam na promenadi ga jc premotila, da je pogledal na uro, ki nasproti gledališča tako ponosno gleda na mimoidoče, kot da bi jim hotela reči: »Seveda, vi morate svoj korak včasih pospešiti, jaz grem pa vedno v istem ritmu.«
Ko je namreč pogledal nanjo, je videl da je njegova žepna ura celih deset minut prehitra. Kar užaljenega se je čutil, kajti njegova je bila Švicarka in je še vedno pravilno tekla. Zdaj mu je pa kar ušla! No, pa se je hitro potolažil. Tako lahko stopi, malo počasnje in še v miru pokadi eno polovičko. Toda šment! V službo je prišel celih dvajset minut prekasno. Delovodja ga je ošvrknil s pisanim pogledom, a ko se je to parkrat ponovilo, je občutil posledice na plači. Zdaj je vedel, kje tiči vzrok. V tisti uri namreč pred gledal. Verdi, ki se ji vrte koleščki po mili volji. Včasih je pogledal na uro v steni kolodvorskega poslopja, a zdaj je že precej mesecev, kar je slepa. Najboljše bi bilo, da bi je sploh ne bilo tam, bi vsaj ne razburjala po nepotrebnem nervoznih potnikov. Najboljše so cerkvene ure, a kdo bo tekel vedno tako daleč gledat tiste neutrudljive korake? Pa tudi poštna ura se še nekam dostojno vede. Njena navzočnost nekoliko moti uro v steni tržnega poslopja.
Zdaj se pa ubogi Lojze zanese le na svojo staro uro, ki jo naravna ob pozdravu sirene ob deseti uri.
Vesti iz Trst«
Razstava Zorana Mušiča v Benetkah
Po velikem uspehu, ki ga je dosegel naš priznani umetnik, slikar Zoran Mušič z nedavno razstavo v Umetnostni galeriji na Corsu v Trstu, razstavlja sedaj v Piccole Gale-ria S. Marco v Benet-kali. V zvezi s to razstavo l-zide v Benetkah prva monografija o Zoranu Mušiču. Obsegala bo krajši esej s prikazom umetnikovega dosedanjega dela in njegovega po-mena ter 25 reprodukcij v čr-nobelem tisku. Monografija bo imela format 25 x 35 in izide kot numerirana bibliofilska izdaja v majhni nakladi.
Ne le sama razstava v današnjem središču italijanske' ga umetniškega življenja, tudi izid monografije o Mušiču pomeni novo lepo priznanje slovenskemu umetniku, ki se je tako iz regionalnega kroga svojega dosedanjega umetni škega uveljavljanja razvil v slikarja mednarodnega imena. Na monografijo opozarja-mo tudi naše prijatelje upo dabliajoče umetnosti in bibliofile.
Posebno dovoljenje za bivanje tujcev na ptdročju tržaške občine
V	smislu nove odredbe prefekta tržaške pokrajine z dne 15. maja morajo vse osebe, ki so prispele na področje trža ške občine in ki nameravajo bivati tam nad 7 dni, v roku enega tedna po prihodu na to področje pismeno zaprositi pri tržaškem prefektu za posebno dovolilnico bivanja. Razen tega so dolžni zaprositi za to dovllilnico v roku e-nega tedna vsi oni, ki so st» preselili na področje tržaške občine po 1. juliju 1943. Za devne prošnje je treba vložiti na prefektovni urad v Ulici 30. oktobra št. 7.
200.000 LIR
je bilo razdeljenih po tržaškem socialnem podpornem odboru oškodovancem, ki so bili prizadeti zaradi letalskih napadov.
SMRTNA KOSA
Dne 14. in 15. maja so med drugim umrli v Trstu 21 letna Antonija Kovačič - Ninkovič, 39 letna Roza Piljac vdov. Milj evič, 58 letni Anton Štuka, 46 letni Anton Hertič, 39 letna Doroteja Gregorič-Segu-lin, 21 letna Antonija Marte-chini, 61 letna Marija Sego-lin-Jemšič, 56 letni Alojz Ti' sel, 49 letni Dominik Pitako, 73 letna Mihaela Babič in 60-letna Ana Gubiš-Dapas. Umrl
Jerzy Žuta^skl:	6
sre6rni o6fi
Spočetka je živo srebro od sile padlo: podoba je bilo, da se je popolnoma zravnailo s površino. Strašen, mrzel strah nas je stisnil za grlo; to bi pomenilo — popolno praznoto, obenem z njo pa neizbežno smrt- Pre-cej nato pa se je živo srebro spet uravnovesilo in se dvignilo v cevi na 2,3 mm! Oddahnili smo se, četudi tam zunaj ni mogoče dihati.
In zdaj bi marala v to praznoto, da nartvnava top! Obleka sva si potapljaško obleko, pritrdila nad vratom posodice z zgoščenim zrakom in tako pripravljena stopila v vdolbino pro-jektilove stene. Marta je neprodušno zaprla za! nama notranja vrata, da nam ne bi ušel tako dragoceni zrak, midva pa sva odprla zunanji zaklop-
Ko sva se z nogami dotaknila lutisk ih tal, naju je obdala strašna gluho* ta- Skozi stekleno maško sem videl, da Peter premika usta. Mislil sem, da govori, a slišal nisem niti besede. Tam
i in okolice
je Jože Fabjani, ki je bil dolgo vrsto let delavec pri tržaškem gledališču.
NA SKEDNJU
se je pripetil razburljiv dogodek. Splašila sta se konja 55-letnega Jakoba Ro vel j a iz ulice Aliče št. 5. Na vozu je bil poleg Rovelja tudi njegov 10-letni sin Franc. Konja sta zdirjala po Skednju, oče in sin sta padla s prevrnjenega voza in obležala s številnimi poškodbami po vsem telesu. Splašena konja se je posrečilo pozneje zaustaviti in pomiriti. Ponesrečenega očeta in sina so prepeljali v tržaško bolnišnico, kamor se je zatekel tudi mali Klavdij Montanesi iz a-lice Sv. Apolimara št. 4, ki ga je povozil avto in ki ima občutne poškodbe na glavi.
NA BEGU USTRELJEN
Te dni je postala patrola pri obhodu ulice Sv. Zaharije pozorna na šum, ki je prihajal iz skladišča jajc, ki je last I-vana Albertija. Pozanimala se je za vzrok tega šuma. Patro-la je zbudila vratarja, ki jo je peljal na dvorišče, kjer so iztaknili neznanega moškega nred skladiščem. Prijeli so ga in zaslišali. Toda iz skladišča je še prihajal šum. Dva policijska agenta sta stopila \ skladišče in privlekla še drugega neznanca. Oba aretiranca so odvedli na policijo. Tretji policijski agent pa je počakal na dvorišču, da bi o zadevi obvestil lastnika skladišča. Toda kmalu za tem se je priplazil iz skladišča še tretji moški, ki pa je hotel pobegniti. Ker se na poziv ni ustavil, je policijski agent streljal nanj in ga zadel. Begun je bil pri priči mrtev. Ugotovili so, da gre za 41 letnega Alojzija Peruzzija, stanujočega na Trgu Tmpero 15. Aretiranca sta 29 letni slikar Evgen Peternel in 42 letni knjigovez Petei Dean, ki sta pri zaslišanju priznala, da so hoteli izropati skladiščno blagajno. Oba so bosta morala zagovarjati pred sodiščem.
ZNAK ZA ALARM
Mestni magistrat v Červi-njanu opozarja, da se bo v slučaju pomanjkanja električnega toka dal znak za letalski alarm z zvonovi. Pričetek alarma se bc naznanil z udarci na zvon, za konec alarma bodo pa zvonovi zazvonili. •
Širite ..GORIŠKI LIST"!
je zrak preredek, da bi lahko prenašal človeški glas.
Dvignil sem kos kamna in si ga vrgel pred noge. Padel je počasi, počasneje kot na Zemlji in čisto brea zvoka. Omahnil sem kakor pijan; obšlo me je, ko da sem res na svetu duhov.
Sporazumela sva se z migljaji. Zemlja, ki naju je bila rodila, nama je s svojo svetlobo zdaj pomagala, da sva se sporazumela.
Iz shrambe v stenii, ki se je odpirala na ven, sva vzela top in zaboj s posebno eksplozivno snovjo. 'I o delo nama je šlo lahko izpod rok, saj te«, hta tukaj top šestkrat manj kakor na Zemlji!
Zdaj je bilo treba samo še nastaviti top v navpično smer in vtakniti pismo v votlo kroglo; zaradi lahkote snovi na Luni bi bila eksplozije zadoščala, da jo ponese naravnost na Zemljo • Toda tega nisva mogla več storiti. Pošasten, zoprn, strašen mraz nama je stisnil prsi z železnimi obroči-Saj tukaj že nad tri sto ur ni sijalo sonce, zrak pa je preredek, da bi mo-, gel tako doilgo ohraniti toploto kamenja, ki se v dolgem dnevu gotovo močno ogreje.
Vrnila sva se v projektil, ki se^ na« ma! je zdel razkošen topel raj, četudi tako štedimoi z gorivom.
Kmetijstvo
Živinoreja
V kolikor živinorejci niso pričeli z zelenim krmljenjem že v mesecu aprilu, bodo pričeli z njim v mesecu maju. V krajih, kjer je količkaj mogoče, spuščajmo živino na pa-šo, kjer bo dobila najbolj naravno hrano. Poleg tega pa so bo navžila na pašniku svežega zraka in sonca ter se bo razgibala in s tem utrdila ko sti in zdravje, da bo odporna proti boleznim tudi v mese-cih, ko jo zapiramo v hlev. Zeleno krmo pokladajma vedno v svežem stanju. Da od suhe krme na zeleno ne bc pieluter prehod, mešajmo v začetku zeleno krmo s suho tako, da polovica od celotne količine krme odpade na su-ho; polovica pa na zeleno. Polagoma zvišujemo odstotek zelene krme, dokler sčasoma lahko krmimo samo zeleno. Najboljša zelena krma je lu cerna, ki jo kosimo pred cvetjem. Ako živine ne puščamo na pašo, pa ji na vsak način preskrbimo vsaj tekališče, kjer bo živina, zlasti mladina, lahko stalno na svežem zraku.
Tudi za prašiče bomo na-pravili tekališča, mladi pujski pa naj bodo sploh več na prostem, kot pa v svinjaku. Pričeli jim horno dajati zeleno krmo. Zlasti mlada lucerna in detelja pospešujeta razvoj in rast pujskov. Na zeleno krmo kakor tudi na gibanje zunaj svinjaka pa moramo prašiče navajati postopoma. Kajti hitri prehodi morejo škodovati zdravju.
V maju bomo že začeli misliti na vodenje svinj, da bomo dobili zgodnje jesenčke, kateri so mnogo odpornejši proti mrazu kot pozni in sc le« po razvijajo tudi v zimskih mesecih.
Mislite na zaščitno ceplje nje prašičev proti rdečici.
Ako v tem mesecu nasadite kokljam, bodo piščeta do jeseni popolnoma dorasla. Nasadite, v kolikor še niste, čim več, da bo dovolj kokoši. Mlade kokoši bomo namreč potrebovali v krajih, kjer je bila kokošjereja prizadeta, obenem pa bomo lahko odstranili starejše kokoši, ki slabše nesejo.
Še je čas za pripuščanje kobil; pripuščajmo jih čim več. Žrebetom preskrbimo prostor, kjer se bodo lahko gibala na svežem zraku. Skrbimo, za pravilen razvoj žrebet. Zlasti pazimo na rast kopit in jih pravočasno spodrezujmo, da se bodo pravilno razvila. Od nege žrebet v prvem letu
Pred sončnim vzhodom ne bo mogoče izstopiti. Sonca, ki ogreje ta svet, pa ni in ni!
Kdaj se končno prikaže in kaj nam prinese?
70 ur, 46 minut po: prihodu na Luno.
OiTamor je umrl.
Prvli Lunin dan, 3 ure po sončnem
vzhodu-
Samo štirje smo še. Kmalu se odpravimo na pot. Vse je pripravljeno. Naš projektil, ki smo mu pritrdili kolesa in ga opremili z motorjem, se je spremenil v voz, ki nas popelje čez te puščave v kraj, kjer se bo lahko živelo. 0’Tamor ostane tukaj.
Zbežali smo z Zemlje, a smrt, velika vladarica zemeljskih rodov, je šla z nami iin nas opomnila takoj v začetku, da je neusmiljena in zmagovita kakor vedno- Občutimo njeno na* vzočnost in vesoljno oblast tako živo kakor nikoli tam na Zemlji. Nehote s» spogledavamo:	kdo	pride zdaj na
vrsto?
Bila je še noč, ko je Selena izne-nada planila iz kota, v katerem je že nekaj ur ležala zvita v klobčič, iztegnila gobec proti Zemljinemu krajcu, ki nam je sijal skozd okno, in začela pretresljivo tuliti. Vsi smo planili po-koncu.
»Smrt prihaja!« je kriknila Marta.
Woodbell pa, ki se je počutil že
starosti zavisi delovna sposobnost odraslega konja.
Privoščimo živini zraka in sonca ter skrbimo za zdravje.
KUMARE
Kumare se poleg ugouneg \ učinka, ki ga imajo na jetra, želodec in čreva, še iepotro sredstvo. Voda, ki se izcedi iz naribanih nesoljenih kumar, napravi kožo svežo m mehk^ Paradižniki ugodno vplivaij na bolezen jeter. Rumeni;: podzemska koleraba, priprav ljena kot redkvica s kisom ;n oljem, očisti kri, želodec čreva. Slabokrvni, bolni r.r ledvicah in črevesju bi morji pogosto uživati rdečo pes j. Zelena čisti kri in se priporoča pri ledvičnih boleznM Mnoge zdravilne učinke p.v naša uživanje redkvice onir.\ ki bolehajo na jetrih in mehurju; pospešujejo prebavo, zdravilno vplivajo tudi pti prehladih. Kislo zelje, poseb no zeljnica, učinkuje na ras lične bakterije v jetrih, ledvicah, črevesju in želodcu. U livajmo ga, če le mogoče suro-'vo! Krompir blaži starostne težave. Korenje ima podoben učinek kakor koleraba, je zelo bogat na vitaminih.
Pri kuhanju se je treba držati naslednjih pravil: 1. kuhajmo samo toliko časa, kob kor je potrebno; 2. če je ie mogoče, zelenjavo pražimo ah dušimo; 3. vodo, v kateri zelenjavo kuhamo, porabimo za zalivanje juh in drugih jedi.
S p o r t
VENEZIA - TRIESTINA 0-0
V	nedeljo se je v Benetkah odigrala važna tekma med moštvi Venezie in Triestine, veljavna za splošno italijansko nogometno prvenstvo. Triestini se je posrečilo vzdržati do konca in končati igro neodločno, kar je za Triestino že nekaj častnega. Tekma Ampelea - Verona se ni odigrala, ker se Verona ni predstavila.
Druge tekme za italijansko prvenstvo; Juventus - Torino 3-1 in Varese Ambrosiana 2-2.
ZMAGA PONZIANE NAD UNIONE S.T.
Turnir »veteranov« nogometa je prinesel v nedeljo svojim športnikom veliko presenečenje. Ponziana, ki pred dvajsetimi leti ni nikdar za-mogla preprečiti poraza v te-kmah s Triestino, si je sedaj privoščila lepo zmago (3-1). Espero in Edera sta odigrala tekmo neodločno. Položaj v turnirju je sedaj sledeči; Ponziana ima 3 točke, Espero 2, Unione 2, Edera 1 točko.
bolj zdravega in je zopet stal pri 0’Tamorovi postelji, se je počasi obrnil k nam;
»Je že prišla«, je deial.
Odnesli smo mrliča iz projektila-Na teh skalnatih tleh ni mogoče izkopati gorba. Luna noče sprejeti naših mrtvih, kako sprejme nas žive?
Položili smo torej mrliča vznak na trdo skalo, z obličjem proti nebu i1' proti Zemlji, ki je sijala nad nami, ter začeli nositi na kup po planoti redko razsejano kamenje, da bi napravili gomilo. Truplo smo obložili s kamenjem, nismo pa mogli najti dovolj velike kamenite plošče, da bi ga pokrili. Tedaj je dejal Peter skozi cev, ki je spajala naše glave in nam omogočala sporazumevanje:
»Pustimo ga tako .. • Mar ne vidiš, da gleda na Zemljo?«
Ozrl sem se po mrliču. Ležal je vznak in bilo je, kakor da s svojimi steklenimi očmi gleda v veliko oko Zemlje, ki se je vse bolj zapiralo pred bleščavo nevidnega, prihajajočega Sonca.
Tako naj leži.. .
Iz dveh železnih palic — ostankov razbite priprave, ki nas je ohranila pri padcu — smo napravili križ in ga postavili na gomilo nesrečnega tovariša.
Ko smo dovršili svoj nenavadni,
Sola za častnike slov. narodne straže
Ena najlepših, najslikovitejših točk na naši jadranski o bali je brezdvomno Devinski grad s prikupno, sončno kra-ško vasjo v zaledju. Grad mogočno kraljuje na strmi, ve-koviti skali. Njegovi stolpi, njegovo zidovje se zrcalijo v valovih morja, ki včasih' pokojno sanja, šumi in se ziblje v nedogled, včasih se pa razjarjeno peni in buta ob razjedene čeri, iz katerih kipi ponosna stavba. Srce se razveseli ob pogledu tolike lepote, slike starih pravljic, začaranih kraljičen zalebde pred očmi ...
Na tem zgodovinskem kra-ju, kjer so odmevali že kora ki rimskih legij, so stolovali oglejski patriarhi in so se v naslednjih vekih menjavali klateški vitezi in mogočni plemiči, je bila v nedeljo 14. maja otvorjena šola za častnike Slov. nar. straže. Otvoritveno slovesnost je izvedel gen. Globočnik iz Trsta. Sola ima nalogo, da izvežba in vzgoji vodilno plast Slov. narodne straže. Bodočim častnikom Slov. narodne straže hoče dati telesno in tehnično usposobljenost, ki jo potrebujejo kot poveljniki borbenih edi-nic. Mimo tega jim bo nudila tudi priliko, da si bodo izklesali duha. si prilastili potreb nega socialnega znanja in se vsestransko izobrazili v vsem, kar zahteva boj proti mednarodnemu boljševizmu.
Hasveti za hišo
MAKARONI S PIKANTNO OMAKO Na maščobi zarumeni drobno sesekljano čebulo, petršilj in malo časna in napravi z malo moke svetlo prežganje, dodaj mu precej francoske gorčice in sesekljanih kaper. Vse to zalij in dodaj 1 jušno kocko. S to omako potem polij makarone, ki sl jiii preje skuhala v slani vodi in odcedila- Jed je še pikantnejša, če jo potreseš z nastrganim parmezanom.
REZINE IZ KORUZNEGA ZDROBA V poldrugem litru slanega kropa vsuj 'A litra koruznega zdroba in ga kuhaj 20 minut, medtem pa ves čas mešaj. Kuhano stresi v podolgovato posodo in pusti ohladiti, nato pa ohlajeno zreži na prst debele rezine, jih speci na olju in serviraj s špinačo ali kakšno drugo prihuho.
KORUZNI MOČNIK Na kondenziranem imleku zakuhaj toliko koruznega zdroba, da dobiš go-stljat močnik, ki ga osoliš in osladiš po okusu. Temu dodaj precej sesekljanega pehtrana in žlico olja. Talk močnik je prav izdatna večerja-
Korijere
Za Tržič (Monfalcone) 6-50, za Trsi 7.30 in 13.15; za Gradiško 12.45 in 18.15; za Gradež 12.45; Tržič 13-15 v zvezi za Trst (naravnost na kolodvor); za Krrnin in Čedad ob 15; za Cervignan ob 17 z zvezo za Gradež; za osrednje pokopališče ob 17 uri.
Odgovorni urednik: Dr. Milan Komar - Gorica
žalostni pogreb in smo se vračali v svojo kajuto, se je zgodilo nekaj čudnega. Vrhovii gora, ki jih je obsevala mrtvaška luč Zemlje, so iznenada krvavo zagoreli, potom pa so se razplamteli v beli, slepeči bleščavi na o-zadlju večno enakega, črnega neba.. Podnožij gora, ki so zaradi kontrastne osvetljave popolnoma počrnela, skoraj ni bilo videti, le najvišji vrhovi so viseli nad nami kakor razbeljeno jeklo in se večali, počasi, neprestano ... Tu ni zračne perspektive, ki omogoča ocenjevanje daljave na Zemlji, zato so bili ti vrhovi na pogled kakor odtrgani od skalnega temelja, ki se je gubil v sivini, in so viseli nad našimi glavami kakor svetle pege med zvezdami na ozadju črnega neba. Nismo si upali iztegniti roke, iz bojazni, da se ne bi s prsti dotaknili kosmov te žive svetlobe-
Žareči vrhovi pa so nenehoma rasli pred nami, počasi, neizprosno so se nam bližali, vse oči so jih bile polne-Bili so nam že čisto blizu ... Nehote smo se umaknili. •. Pozabili smo, da so daleč, daleč od nas, morda stotine, morda tisoče kilometrov.
Vakrat se je Peter ozrl in kriknil-Tudi jaz sem se ozrl za njim — i» zaprepaščen strmel v nov, neznanski pogled na vzhodu.
(Nadaljevanje sledi.)