leto-yeab xul GLASILO SLOVENSKE C«M Hau 111 lliullt m a»UN J«u January M. Iti«, at Um im «m— oí Ominh «f Marek I. 1>T«. NAR£ VETA DNE PODPORNE JEDNOTE UvetolW te pndoHi MIT Lawadals Am Offlaa of PabäwUen MIT BmU Lawndala Am Tiljyhwit. Coakwal 4104 1 Chicag«! III., pondeUek, 24. Junija (June 24), 1929. t>ubm.*piW« tiN *TEV,—NUMBER 147 Accaptaaca far a>aUlaK at apecial rala of poatava provMad for In aactU* Uli, Act of Ost. I, HIT, aetharliad oa Jaaa 14. Uli. Probien ameriikih rudarjev na centralnem polju Premogovna industrija lene vedno bolj v propast. 40,000 rudarjev v IUihoiau ln Indiani brez dela. Voditelji unije zahtevajo šesturnlk in petdnev-i- nik. IndianapoHa. —. Ekonomska kriza, v kateri se nahaja ameriška premogovna industrija, zlasti v centralnih državah, je a-kutnejša kot je kriza na farmah, katero bo zvezna vlada reševala s petstomilijondolarskim posojilom. V Indiani je bilo leta 1926 uposlenih 86,000 rudarjev, letos jih je okrog 24,000; v Illinoisu je bilo pred Šestimi leti uposlenih 90,000 rudarjev, letos jih je težko 60,000. To znači, da je v Indiani in Illinoisu več kot 40,-000 rudarjev stalno brez dela. Statistika nadalje kaže, da je med letoma 1923 in 1927 najmanj 110,000 rudarjev izgubilo delo in '2330 premogovnikov z mehkim premogom je zaprtih. Kaj je vVok tej krizi? Ekonomski eksperti, ki se ba-vijo s tem vprašanjem, dokazujejo s številkami, da domači trg premoga propada vsled revolucije v industrijah, ki se poslužujejo olja in drugega, cenejšega in boljšega materijala za prolz-vajanje gonilne sile. Tu so številke: Leta 1918 je mehki premog proizvajal 70.3 odstotkov energije v Združenih državah. V štirinajstih-- letih (1918-1927) je odstotek padel na 64.8 in istočasno je odstotek energije, ki se proizvaja z oljem in plinom, poskočil od 12.4 na 29.*, odstotek vodnih sil pa od 3.8 na 6.1 jeta več kot eno četrtino vse zaloge gonilne sile. Istočasno so iznašli nove kemikalne procese, ki pomagajo, da s^ iz manjše količine premoga dobi večja koli-čins sile. Na primer železniške družbe so v letu 1927 pokurile 13 odstotkov manj premoga kakor v letu 1917, izvršile pa so devet odstotkov več dela. Z istimi procesi so jeklarske družbe producible 2,700,000 ton več jekla kot pred desetimi leti in požgale so 16 milijonov ton manj mehkega premoga. Obenem velike tovarniške kor-poracijej bolj In bolj opuščajo proizvajanje lastne energije in jo ceneje kupujejo direktno iz električnih central, dočim centrale kupujejo — če nimajo lastnih rovov — premogov jugoza-padnih državah, kjer so najnižje cene. Velik del električne sile »e pa danes producira z vodnimi silami. V zadnjih 26 letih se je produkcija električne sile v a>ntralah pomnožila devetnajst-krat, dočim je konsum premoga komaj štirikrat večji. Leta 1902 je znašal konzum premoga povprečno 6.6 futotov na kilowatt elektrike, leta 1918 je bil 3.8 funte in leta 1927 je padel na 1.84 funt. Od leta 1909 do 1926 se je splošna tovarniška produkcija povečala sa 74 odstotkov, medtem se je konzum mehkega Komoga v procesu te produkcije povečal samo za 29 odstotkov. EHs S carles, urednik "The U-n'ted Mine Workers Journals," flasik rudarske unije, pravi: ( 'e bi javne naprave, kl obratujejo s parno silo, porabile dan's toliko premoga kot so še le-^ 1919, bi se letna produkcija pr«'moga zvišala najmanj sa 80 milijonov ton. Tako pa m Hezniee prihranijo 40 milijonov t«n. Vodne sile, ki so jih razvili v letu 1918, imajo kapaciteto v konjskih silah enako 1 milijo-nom tonam mehkega premoga. «1 milijonov sodov olja, kl eo »» porabili leta 1927 v Združe-mh irUvah, je nadomeetilo 110 milijonov ton premoga. To po-m^ni, da ja konsum premoga '"M «a 214 milijonov ton na leto. "V Združenih državah je danes riajffiafij 200,000 rudarjev s polja mehkega premoga, ki so totalno ali deloma zaposleni; čeprav je vsak dan manj upanja, da bodo kdaj imeli stalni zaslužek, se kljub temu drže v rudarskih naselbinah ln čakajo in Čakajo, da se morda le obrne na bolje. Zaenkrat ne vidim druge odpomoči, kakor da se delavnik v premogovnih jamah reducira na sest ur in pet dni dela v tednu. Na ta način bi na tisoče nezaposlenih rudarjev lahko i-melo zaslužek in produkcija, bi se stabilizirala. Tako pa rudarji delajo povprečno le 114 dni v letu v Illinoisu in 120 dni v Indiani." John L. Lewis, predsednik rudarske organizacije, vidi odpo-jnoč v kampanji "Burn your home ccpl" (kupujte domač premog), katero vodijo lastniki rovov. PraVi, da bi morali v tej kampanji sodelovati tudi delavci. Ako bi odjemalci v Illinoisu rabili le illinolski premog in od-jemalc v Indiani premog iz svoje države, bi bilo trgovske krize konec in rudarji bi imeli več dela. Vsakih nftflijon ton premoga porabljenih pomeni tisoč rudarjev več uposlenih. Lewis, katerega se drži odi j, da je zavozll zadnjo stavko in kompromitiral interese rudarjev, ne bo pridobil delavcev za to kampanjo. Delavci, kolikor so sami odjemalci premoga, kupujejo najcenejšega, pa naj pride odkoderkoll. Fakt je, da premogovna industrija v Ameriki propad*. Na jo dalj od svojega nosa ne bodo Čakali na vstajenje mrliča, temveč si poiščejo novo delo drugje. Prodlofa u vravaaaje premogovnikov It poliva V tem kongresnem saaedanju ni bile čaaa za njeno rešitev. Washington. D. C. — Razmere in pogoji za reševanje predloge za uravnavanje premogove industrije so v sedanjem kongresnem zasedanju tako zapletene in neprijazne, da najbrž kongres ne bo storil nič, da se zniža Število brezposelnih rudarjev. Najbrž ne bo pod vzet noben poizkus za rešitev tega vprašanja pred prihodnjo zimo. Predlogo, ki jo Je priporočala organizacija rudarjev, je pridržal senator Jim Watson, vodja republikanske stranke. Predloga ima namen reorganizirati premogovniško industrijo na ta način, da bo licenzirana. Senatni odsek za meddržavno trgovino, kateremu zdaj načelu-je senator Couzens iz Michigans, je mogofee bolj naklonjen rudarjem, kot je bil prejšnji. AU ta odsek je pričel s preiskavami radia, brzojava in telefona, kl postajajo važni faktorji o kontroli za javno mišljenje. Napredni člani tega odseka mislijo, da je sedanji senat precej nazadnjaški. Zato bi bila razprava o 11-oenslranju premogovniške industrije zdaj izguba in potrata Časa. George Lewis, legislativni a-gent rudarske organizaoije, prisostvuje sejam in zaslišanju o radiu, brzojavu in telefonu in čaka na priliko, da pride vprašanje premogove industrije na dnevni rad. Medtem pa govore zvedene! o razkrojenju industrije trdega premoga, ker se rabi kot industrijsko kurivo olje, mehak premog ln naravni plin v mnogih državah. VESTI Z INDUSTRIJSKEGA NUA Pridobitev brivskih pomočnikov. — Penal ja mogle v W nina sa atara Kanadi._ skih delavcev stroje. — i City ja In d «tare ln one-u. — Pokoj-onemogle v pleteninar-I carini na od Salt Lake i, MssHsssU y J|||i wi^nwun^^pwi^^i teü snažni f sprava i sovjoti prva KHaJska «i kapila mir "Kri« tja neki" general Feng dobi poldrugi milijon dolarjev, da izroči avojo armado in odide v L inozemstvo. Sangaj, 22. jun. — Napetosti med predsednikom kitajske vlade, generalom Ciang Kajšekom in "kristjanskim" generalom Feng Juhsiangom, ki že nekaj mesecev ogrožajo Kitajsko z novo civilno vojno, so precej odnehale. Kakor vse kaže, je Kaj-šekova vlada sprevidela, da je cenejše, če Fenga odkupi, kakor da bi risklrala vojno. Na podlagi najnovejših vesti je Feng sprejel ponudbo. Odkupitvena pogodba je, da vlada izplača vso zaostalo plačo skozi zadnja tri leta 200,000 vojakov Fengove armade, nakar se ta armada ln-korporira v novo nacionalistično armado; dalje vlada izplača Fengu poldrugi milijon dolarjev, nakar Feng odide v inozemstvo •najmanj sa eno leto. Kot poročajo, poide Feflg v Moekvo čim dobi denar. narko- Akcija preti trgovcem z tlčniml strupi. | Chlcago. — Na podlagi teorije, da so za večino zločinov odgovorne osebe, ki so podvržene u-živnnju narkotičnih strupov, je sodnik Frank Comerford izjavil, da bo ostro postopal proti trgovcem, katerim ae dokaže, da prodajajo te strupe. Sodnik je podal to izjavo potem, ko mu je prišlo na uho. da se celo jetnikom v zaporu pošiljajo narkotični strupi. Poelanica sa kralja je pripravljena; Trockfjeva prošnja še nI London, 22. jun. — Delavski kabinet je včeraj ves dan zboroval. Vsi ministri so bili navzoči ln vsak je poročal kaj je pripravil za Izvajanje potrebnih reform v različnih departmen-tih. Kabinet je razpravljal o dosedanji ln bodoči akciji pomorskega razoroženja, vzpostavitvi diplomatičnib stikov z Rusijo, o Trockljevl prošnji za azil na Angleškem. Prvo delo, kl ga delavska vlada izvrši, bo menda sprava s sovjeti. MacDonald bo skušal dobiti s sovjetsko vlado pogodbo trgovinske prednosti i od jemanju gotovega blaga, pred vsem prumoga, kar bo Indlrekt-na pomoč za angleške brez posel ne rudarje ln druge delavca. Drugi korak bo, da m odpokličejo britake vojaške čete Iz Porenja. MacDonald se je že odločil, da Anglija Izprazni Pore-nje čim prej, a rad bi videl, da Francija in Belgija storita isto v istem času. V ta namen se vrši razgovarjanje. Trockljeva prošnja, da mu delavska vlada dovoli bivanje Angliji, ni bila včeraj rešena. Vladna deklaracija pred parlamentom. ki jo v obliki poslanice prečita kralj prihodnji torek ob otvoritvi nove zbornice, je pripravljena. 8L Louis, Mo., 22. jun. — 8td-ney Crutcher, vodilni inšpektor Curtiss-Roberteon Aviation Co. se je včeraj ubil. njegov tovariš Alfred Dunlap pa je dobil težke poškodbe, ko je letalo z višine tisoč čevljev padlo na zemljo na Lambert letališču. (►btoi.be preti kršilcem ___l1li-i i. pronimcije. South Bend, Ind. — 22. jun. — Zvezna ve U-porota je včeraj obtožili 176 oseb zarote in krši tve prohibičnega zakona. . Med obtoženimi je tudi Guy Emerick, bivši šerif okraja Lake. Neareča pri delu. Chlcago. — Pred Segrist, star 6J let, uposlen v kamnolomu Consumers Co., MeCook, je bil petek ubit, ko je pedel nanj težak kamen In ga pokopal ped seboj. Papoi odobril kompromis z mehiško vlado Portes GH In «kofje objavili po-go je sa mir. Konec tri letnega konflikta. Duhovščina odpre cerkve še te dni. Chicago, 11L —^Organiziranim brivskim pomočnikom se je tedenska mezda v tfm mestu povišala sa osemdeset centov. Stara mezda je bila $80.na teden in 60 odstotkov od vseh prejemkov nad $42 v tednu. Po novi lestvici bodo prejeli $$2 na teden In 60% od prejemkdv nad $44, ker tx>do morali zaslužiti najprvo $1.20 pri dveh dolarjih nad tedenskimi prejemki $42; za to je njih pridobitev le oeemdeset centov* na teden. ' Madieon, Wla. — Stari in onemogli bodb veliko laglje prejeli penzijo, ko governor Kohler podpiše Whttovo predlogo, kajti po tem zakonu bo pdtrebna sa podelitev penzlje le navadna večina v okrajnem Odboru. Dozdaj sta bili potrebni .dve tretjini o-krajriegH odbora za priznanje penzije. Whltova postava je prvi korak sa liboljšanje penzij-skega zakona, dokler vsi starčki enega okraja ne bodo deležni pokojnine. Edmonton, Alta. — Z dnem prvega avgusta bodo pričali v kanadski provinči Alberta Izplačevati penije starim In onemoglim. Do pentlja so opravičeni starčki, ki so stari sedemdeset let, bivaj'j dvajset let v Kanadi ln pet let v A&efti, ako nimnjo dohodkov si leto. Penzijske predloge so bile sprejete v kanadskih provincah Saskatchowan, Manitoba in Ontario. Philadelphia, Pa. — Organizacija pieteninarskih delavcev je protestirala pred senatnim odsekom proti povišanju eolnine na pletarske stroje. Colnlna se namerava povišati od 40 do 46%. Unija izjavlja, ds podjetje Teg-tile Machine Works, ki nasprotuje delavstyu, nikakor ne bo moglo spolnjevati naročila za pletarske stroje. To podjetje že zdaj zalaga 96% pieteninarskih fabrlkantov s pletaraklml stroji. Salt Lake City, Utah. — Tu-kajšnjl podjetniki so se zdaj skopali na stavbinske delavce. TI so zadnja žrtev openšaparske gonje. Stavblnskega dela nI skoraj nič. Za to A. N. Scott, tajnik sveta stavbinsklh delavcev, svari stavbinske delavce, naj nikar ne prihajaj* v Salt Lake City sa delom. I Minneapolis, Minn. — Tukajšnji izdaftvalci kap so dne 17. 17. junija pričeli delati štlride-set ur v tednu. Springfield, III. — Tukajšnjo leglslaturno zasedanja je prenehalo. V teku zasedanja je bila sprejeta ena sama dobra delavska postava. Ta pogtava določa, da M is pol milijonskega sklada pomaga plačati okrajem penzijo materam. Phoenlz, Ariz. — W. R. Bro-kow, Izdajatelj Usta "KquJtlst" v Phoenix u pravi, da ne bo farmarjem pomaga no, dokler se ne odpravi guljenje farmarjev In delavcev s pobiranjem najemnine, obreeti in dlvidgnd. Brokow meni, da farmarjem, sploh vsem delavcem čepe na tilniku oni, kl nič ne delajo. Mexico City, 22. jun. — Snoči je morala priti vest ls Rima, da je papež odobril pporazum med mehiško vlado in katoliško cerkvijo, kajti predsednik Gil ln nadškof Fktres sta objavila pogoje sprave, na temelju katerih je končan triletni konflikt med vlado in hierarhijo v Mehiki. Baza, nn kateri sta se predsednik Gil in hierarhija sporazumela, je sledeča: Prvič: Mehiška vlada dovoli rlmsko-katoliški hierarhiji, da sama imenuje duhovnike, kl ee imajo registrirati v smislu mehiškega zakona. Drugič; Verouk ostane izključen iz vseh šol, javnih in privatnih, kakor določa ustava, toda duhovščina lahko- podučuje v cerkvah otroke in odraatle. Tretjič: katoliškim škofom je rezervirana pravica, da lahko delujejo za modifikacijo ustave kot mehiški državljani kadarkoli v bodočnosti. Nadškof Flores in škof Diaz, ki sta vodila pogajanja v imenu epjskopata ln kot pooblaščenoa p4>eža, sta izjavila, da je omenjena baza dovolj široka, da se ukine lnterdikt in sklene mir z vlado. Načrt sa čimprejšnjo o-tvoritev cerkva je že v delu. Predsednik Gll je pa Izjavil s svoje strani, da vlada nI Imela namena uničiti katoliške cerkve, niti ni imela namena, da bi kontrolirala cerkev glede Izvrševanja njenih duhovnih poslov. Vsled tega je mir mogoč v okvl ru obstoječih zakonov. Kakor je razvidno, ie Fortes Gll dal cerkvi dvg koneeaijl. Prva Je, da se zakon na ime tolmačiti, kakor da vlada hoče I-metl kontrolo nad hierarhijo. To je bila glavna sporna točka. Cer kev prizna le kontrolo Rima In nobene druge. Gilova Izjava jasno govori, da sta država in cer kev temeljito ločeni In da duhov ščlna glede Isvrševanja svojih religijoznih poslov nI odgovor na vladi. Druga koncesija je radi uprave cerkvenih poslopij, Gil Izjavlja, da zakon, kl zahteva registracijo duhovnov, ne pomeni, da bi vlada zahtevala reglitraci jo onih duhovnov, kl niso v službi hierarhije. To pomeni, ds cerkev nastavlja duhovne po starem In'registracija Je le mrtva formalnost. 8 tem Jš upravs o-stala v rokah cerkve. Na drugI strani se Je epi*k<> pat podal v zadevi registracije In je odstopil od svoje prvotne zahteve, da se mora ustava pre, spremeniti v toliko, da katolik dobe nazaj svoje privatne šole In nekatere druge., Privilegije, predno Ja mir mogoč/ Boja torej nI konec, kajti duhovščina bo zdaj lahko agitlra-la sa spremembo ustave In revolucionarna atranka bo prav tako pobijala klerikalno agitacijo. Prvi resultat kompromisne sprave Je bil, da so bil# izpuščene iz kazenske kolonije na otoku I mm T res Marias vse ženske, kl so bile poslane tja zaradi kršenja zakonov. NI pa bila (pgušče-na nuna Marija Concepdon, kl je bila obsojena na 20 let Ječe vsled sodelovanja pri umoru predsednika Obregona. Apanekl letaki izginili aa paleta v Amerike. Madrid, 28. jun. — fttirje španski letalci, ki so v petek po-leteli v Ameriko v smeri čez Asorske otoke, so najbrž Izgubljeni. 60 ur ni o njih sluha ne duha. dasl bi imeli še včeraj zjutraj dospeti na A zore. Apen-ake bojne ladje jih iščejo. Polet je vodil major Ramon Fran eo v hidroplaau "Komanda". Konvencija Hrvatske Brutske Zajednlce Ženski kongres zahteva laprasnl-, te v Porenja. Berlin, 22. Jun. Kongres Mednarodne ženske zveze Je vče-mj sprejel resolucijo, kl so Jo predložile Američanke In kl zahteva, da čim prej nehajo vojaške okupacije tujih pokrajin in Istotako mora biti konec političnega, ekonomskega In kulturnega tiačenja vaepovsod. Dasl resolucija ne Imenuje dežel, so delegat i n.fe iz Francije In Belgije glasovale proti. llurne razprave o alrotišču. O-troški dom oatane toda vaak vernkl pouk je izključen iz Istega. Denarna podpora tekstilnim stavkarjem. Pravila ao končana. St. Uula. Mo, — (Izvirno poročilo Prosveti.) — Osemnajsta seja v četrtek 20. jiyiija pred-toldne. Zapisnik 16. seje sprejet a» »glas no. Na dnevnem redu Je DjeČji Dom ali sirotišče, ki se nahaja pri Chicagu. Odbor za resolucije priporoma, da sirotišče ostane. Delegat Sneler predlaga, naj se da na referendum članstvu, če se dom proda. Kirin predlaga, da se ne proda. Gl. predsednik Gasdlč prvi govori (h pravi, da je sdaj domu 47 otrok. Ker je konvencija žo sprejela, da vsak član plačuje pet centov mesečno namesto deset centov za sirotišče, on priporoča, da Zajednica še nadalje vzdržuje otroški dom. K besedi se prijavi kakih 70 delegatov/ Odbornik Vinski predlaga, naj poimensko glasovanje odloči, če sirotišče ostane ali se proda. Sprejet Je predlog sa konec debate In besedo imata še Sneler in Kirin. Sneler priporoča referendum In Kirin priporoča, da dom ostane kot Je. Zadnji govori HI nič, odbornik za resolucijo, ki priporoča, da konvencija glasuje h dom. Po dveh urah debate se vrši poimensko glasovanje, finelerjev predlog sa referendum dobi 49 glsaov, predlog, da članatvo Še naprej vsdržuje dom, pa dobi 202 glasoma. Dom torej ostane in vaak ¿1** bo plačeval pet ©tatov mesečnd v ta namen. S Je bila 18. seja saključena. Nato se Je dala delegacija fotografirati po prejšnjem sklepu. Devetnajsta seja otvorjena 20. junij» ob dveh popoldne. Ker zapisnik 17. seje še nI gotov, se preide na prejšnjo točko airotišča. .. . Sprejet Je predlog, da ee Izvo-II pet odbornikov Is Chlcaga in okolice v okolišu sto milj sa nadzorovanje otroškega doma. Odbor mora vsakih pest mesecev predložiti poročilb gl. odboru, predsednik in tajnik tega odbora pa morata priti na prihodnjo redno konvencijo In dati poročilo o stanju sirotišča. Na dnevni red pridejo poroči la konvenčnih odborov. Poročilo tiskovnegs odbora se vzame na znanje. Odbor za pregledanje knjig poroča, da je našel vse v redu. He vzame na znanje. Odbor za prošnje poroča, da Je prišlo 6.14 prošenj In da Je odobril 890 in odbil 144 prošenj. Prošnje so od rsznih hrvatskih šol In 19 prošenj Je prišlo ia staregs kraja; vse te prošnje so bile zavržene. Konvencija to o-dobrl, toda razburjenja Je bilo dosti. Končno je bilo sprejeto, da ae debata o prošnjah zaklju čl iq se preide preko poročila tega odbore. Na vrsto pridejo pravila Deč-Jega doma. Kmalu se razvije lju U debata glede vprašanja, kako se naj etroke poučuje v do-mu. Ali naj bo poduk verski T Kirin is (ktroits predisgs, da M verouk črta Iz pravil. Vname se burna razprava, kl Je trajala dve uri. Slišali so se očitki, kak'. neilosMiu *<> oni, kl so zahtevali In zmagali, da v Zajednici ne eme biti -ncbenlh verskih vprašanj, zdaj pa beš tisti hočejo Imeti vero v /svodu za otroke. Spet Je bilo predlagano, da < N-m «mIIoči jHiimenako gla«>va nje. Za predlog, da se vera vrže Is prsvil Dačjega doma, Je bilo oddanih IM glaaov, proti pa 124. Torej ne sme biti verouka v si-rotišču. Dalj« Je bilo sprejeto, da se v zavod jemljejo <>vpretei mes4i f rasnih Industrijah nam podaja aladečo tablico: »l«M . 11.14 . II,«I . IMI . IMV . Ml l>(t»N4M lase IMwM>U«. k•»!«*• ,,,11111, iii fNMMaaba um vasee* i»»..«.*%#«.m TŽaUlM ... MM» TMm«Hh t*Sa»Ul ,, «.M »H*»rM<*lM ...................IIJi Hieeiiiii ......... ia.»« Majfiha ............ u Sart*a»l>« eta redna konvencija:— Moja poročilo je ksstko. Kajti združitveni odbor je imel od I zadnje konvencije do te malo dela. Priznam aam, da bi lahko na-£ošte)ona drieve (i.v«. Ckianga) |fl.oo a. leta. S" - redil več, da pa ni, so pa razni vzroki, o katerih bom podrobneje iTcZn ru aa lete, H.T» aa pol leta, la sa laosan^ govoril, ko pride tozadevna točka na dnevni red. Eno dejstvo je„ki je neizpodbitno, in sicer, da je ideja združitve od zadnje združevalne konvencij* tako diskreditirana med vssml Jugoslovani V Ameriki, da je združitvenemu odboru nemogoče to popraviti, ali mišljenje članov drugih organizacij spremeniti. Tudi temu so gotovi vzrok*, in nekateri precej jsani, in o čemur bi se lahko dalo precej razmotrivatU-V kolikor se tiče članstva naše organizacije, je v pretežni večini za »družitev, kar dokazujejo razni dopisi v našem uradnem glasilu. Toda, da je združitev mogoča, je pa treba najmanj dveh strank. Drug vzrok je, kar moram, četudi nerad omeniti, da so razni napadi na našo organizacije, pri katerih so celo sodelovali razni '•'Ipašl člani—hote ali nehote—tudi veliko pomagali, da se je ideja __združitve tako diskreditirala. MBKBEB Of THE FRPB1ATEP PRESS__I Moje mnenje je, da je iz več vzrokov boljše za našo organtes- —— cy0 ^ M ^jj dfutfh organizacij združiti se z našo organizacijo, 1ss I ker bodo prej ali slej same sprevidele, da je tudi za nje najboljše, ako hočejo, da so njihovi člani gotovi svoje zavarovalnine, da se Poročilo zaatopnika. * 1 IpženlrStvo Bele koče, Farrell Pa. - V mojem zad- Inženir Hoóver je ie njemdopisu «m bil omenil pro- zali — da ni nihče zadovolj«. brez je pa mnogo nezadovoljnosti ■ Vse kate, da je inžeab- «the ENLIGHTENMENT* ■sifts! Advertíala^ rates ea agroowont Sabaerlptio»: Ünltod Sutes (asayt Chiajge) aoor: Chicago STJO, and forairn aooatrias fS.00 P«r v oklopaju, n van ja a ustavi St-lMS) polog vaioga imana »a "»slovo % „gj^jo afcvensko organizacijo, pri kateri bi imeli vse potoki* naročnlba. Ponovite jo pravočaano, | ^¡gr" ^ ^ ^ nj|4e organizacije, poleg večje varnosti za svojo zavarovalnino, kot pa imajo pri svojHi organizacijah. Da bo pa združitev v teku časa gotova, pa ne more nihče oporekati, kdor-SODI&CA in napredek. I koli Ima le količkaj vpogleda v gospodarski razvoj v tej deželi, in sploh na svetu. Razmere same ali evoHicija v celem gospodarskem sistemu ssms sili v to, ds se manjša podjetja združujejo z nJem ^tnbTaNpTna Sita- toda inženirske spolnosti še Hoover zagrabil za napačno d* »lavo 26 letnice«W na m r^ je, da je lo. Hoover je ind«*trij*ki Z nu, Pa. Ko bi le urednikča8a, toda spreten ienir, njegova nov» firmah na'i^osUtvijinženir bi ne smel čakati zad- pa politična ki zahteva politi številnimi pri- njih štirih mesecev. Tjet^d^r^iTn jatelji. Tn nisem se motil, kaj- KoHkor je videti v poročilih, * -e „al siiskn , "t i prišli so" od vseh strani česti-L inženir Hoover doslej izvršil ^¡^SfiL?r t tat vrlim ustanoviteljem in pr-L Beli hiši največ dela s stiska- DrLT ie bi^ n^oin^ w ,Ck' voboriteljem za društvo št. 6 Um rok. Stisnil je roko okrog g™* SNPJ. Celo predsednik jedno- 5000 ponosnim Američanom, ki g»**™»» tataM Pi* te jih je bil VSS*; Jaz sem sej«, posetih predsedniško p*čo. g ^^^rebuft je treba inženirja za io uejo. , . . R . . Sodišča tvorijo dostikrat coklo napredku. Državna I veUkIml podjetj{ v u boljšo in močnejšo gospodarsko podjetje zakonodajna zbornica v Maasachusettsu je sprejela po- ako sploh hočejo eksistiratl. In isti gospodsrski zakoni veljajo stavo, ki določa, da dblavke delajo le 46 ur v tednu. Po- L na sUva pravi, da je veljaven ta delavnik za one delavke, ki K k^ferenco vge jugoslovanske podporne organizacije. To delajo v trgovskih, tovarniških in mehaničnih podjetjih. Lp stoHU, in konferenca bi se morala vršiti lansko leto, t. j. ' Mh i . 1928. Ker se je pa—vsaj kolikor je meni znano—prijavila edino Tovarnarji, veletrgovci in drugi podjetniki so razu- le Hrvatska bratska zajednica, sem jsz zavzel stališče, da se to meli da ne morejo sprejeti postave zaradi delavk, ki kopferenco opusti, kar ae je tudi zgodilo. Da sem jaz to sfelišče opravljajo tele.no delo v tovarnah trgotfn.h in mehaniSS&SSZ nih podjetjih, pa so se spomnili, da lahko privetejo na I f#derativni poduki, nikakor pa ne na centralni, in smatram, daljšo vsakdanjo mezdno sužnost duševne delavke. da je v tem oziru upravni odbor naše organizacije bolj na mestu 2 7J"':Z nt ^ «I„ i i X ' ji i hI bolj zmožen voditi pogajanje, kot pa naš združitveni odbor. Razni podjetniki so prisilili svoje duševne delavke Prikoval nisem niti najmanj Onega uspeha s tako konferenco, delati več kot 4« ur v tednu. Največkrat kršijo to po- kot si jo je zamislila zadnja konvencija naše organizacije, v sed#- stavo banke, zavarovalne družbe in kompanije, ki razpo-njih razmerah pač j» kv^/ ,„, , 4 . -r „ . , , , i ... se odločil, da je boljše, da se konferenca ne vrsi, kot pa da 01 se šiljajo oglase na tone. Vzlictemu, da je bila posUval^^j * sprejeta, so morale duševne delavke delati več ko 46 ur v omenim naj še, da SNPJ ni imela z združitvenim odborom v tednu. V Bostonu pa postoji organizacija knjigovodij, I tej konvengni dobi nobenih stroškov računovodij in .Unografov. T. organizacija je apelirala ^i^nS^^U v bodo«, j« ne vid.», v na komisijo za minimalno mezdo, da preišče V bos- \mnji bodočnosti spremenitev rszmer z ozirom na združitveno tonskem okrožju, koliko ur v tednu delajo delavke v sbliianje drugih organizscij, vsled katerih bi bil združitveni od pisarnah, pa koliko zaslužijo. Preiskavo naj izvrši držav- bor potreben. ni delavski denartment General 8weeter ki ie liublienec 2 > Konvencija naj sprejme resolucijo, s katero se ponovno ni delavski aepartment. uenerai »weeierf ki je ijUDijenec ^^žitev z drugimi jugoslovanskimi podpornimi orga- openšaparjev, ki je nekoč zapovedoval milici ob času stav- nizacljami. kc tekstilnih delavcev v Lawrencu in Hi je zdaj načelnik s.) Glavnemu odboru naj se poveri naloga stopiti takoj v delavskega državnega departmenta, je seveda ignoriral stik s Hrvstsko braUko zajednico v svrho združitve na federativ-^IMIn ni podlsgi.—John OUp, član združitvenega odbora f*1101'0. Cenjena zbornica:— Woolworthove trgovine, v katerih je vse po deset cen- Na osmi redni konvenciji v Waukeganu, 111., sem sprejel no- tov na prodaj, .o ae^l. ignorirale minimalno mezdo SSZ rinajst dolarjev na teden. na zapadu. Zavedajoč se, da je tam organizacija pripravljena Nekatere stenografUtke v Bostonu zaslužijo na te> »"gjjf mestu> kjer je urad omenjene organizacije, den po deset dolarjev in delati morajo dostikrat do enaj- Lm lroei pogostoma priložnost sniti se z njenim odborom. Ob stih zvečer. Vse to je učinkovalo, da je stvar prišla kon- sestankih s posameznimi odborniki, kakor tudi a članstvom te or- čno pred sodnike, ki so podali svoj odlok, kdo je delavec «»"^i«' J® veliko zanimanja do združenja. Orsj- to^,An i A^a%tgkJt u« r»«i«fiN»scijs ima tudi tozadevno resolucijo v svojih pravilih, z naroči- kdo ni delavec, kajti stenografistke so morale delati L svojemu odborU( ^ mora delat! ZA zdruiitev aH pa pridruži- večkrat pozno v noč, ne da bi prejele en cent za čezurno uv s katero enako ali večjo slovansko organizacijo, delo. I Skoraj zagotovljen sem bil, da moj vpliv bo tam globokoae- 4r \ * ■ ' . lien. Obrnilo se js pa ravno nasprotno, ko je vodstvo te orga- In modri sodniki so razsodili, da stenografistke niso Uisscijs odšlo v večino drugačnih rok. To je bU prvi, za tem so delavke. Vsled tega morajo delati od 66 do 60 ur v te- se pojavili še drugi različni razlogi, med temi propaganda od str*, dnu. Za U dolgi delavni čas se stenografistke lahko za- ?} ™k(*> d* Ir"fpren®Kom; «•♦anredne do. v. i ti x i " j ti. i mi j 4 . . klade. In končno pripomnim, da je bil predlog združevalnega od- hvalijo učenim sodnikom, ker so razsodili, da postava, ki L^ SNPJ ^ MjrXra te organizacije trajno zavržen. | S določa šest in štirideset ur dela v tednu za delavke, se ne Kar se združitvenega dela na vzhodu in v splošnem izven sa- razteza na stenografistke in druge delavke, ki opravljajo psda tiče, sem zadevo popolnoma poveril oatalim dvem odborni- duševno delo s peresom in s raznimi stroji za pisanje, ra- §iuUj' ,, .. . i i «4 4» ¿n * j » i Ksr nisem bil obveščen, da se je katera organizacija pnja- Cunanje ln šUtistikO, niso delavke. I vila za združenje, sem bil mnenja, da konferenca avtomatično od- T« solonska razsodba vpctavlja vprašanje, ^afartan^SjiTV^. U^rni^S^^mZ& stenografistke, ako nUo mezdne duševne delavke? ah h. H. Zajednica za konferenco. BiU pa je kot razvidno Iz omenje-mogoče hodijo sa ušpas" v pisarne, ali hodijo V pisarne nega dopisa, obveščena, da konferenca se ne bo vršila, ker se je igrat kvarte ln se zabavat, mesto opravljat delo, ki jim galoctevaU •amo HBZ- Tor®J- d» bi bila konferenca po mnenju zdr. pa držal največ okrog pridnih AU je ireoa inzemrj. w u«v < ^ dobr. ^ — kuIi*ricj ^ w %m L 4« hiio Da^e Poro^jo, da re inž^- sebi . - . V zadreg sem bil, koivMsL^ Hooyer yuk ^ pibe lovft ^ j bil ^sSur treba plačati vatopnmo, ker mi« ..... • * j uknila sam ne u| Spisal je dve poslanici za koi- »trijski inženir, raki H Z TTšSirSmSSi jtpa nista nič bolji kakOr pridejo v Belo hišo! Amerik, ^t^ilT^Km bile Coolidgeve poslanice - - res ^obro norčuje iz svojt potovalnemu zastopniku za in Coolidge ni inženir. Prosveto in Proletarca ni treba Nazadnje so prišli suhači ln .tenTnora^n v ind, ; plačati vstopnine. Pa sem vsled očitajo inženirju Hooverju, da S&^^faSi v M S«? zavidanja dobil posebno vrste ^ premalo briga za prohibicijp. ^ ksnSoin ne AirZ.l znak, da smem na slavnostni Zakaj bi se brigal? Prohibici/- « v Kapitoiu, ne direktne. prostor. Zabavni sem se in ve- vendar ne spada v inženirsl selil tako, da se bojim, da sem posel. / morda komu kaj neprilik sto- Farmarj| g0 dobili "odporih Zato pa prosim ljubega L^,. Jn namesto, da bi bili vi svetega Antona, da on zame ^ M pa kiMj0< Pravijo, prosi, da mi Jehova odvzame nfg0 miiU1I> ^ ^ Hoover oi morebitne grehe z rame. No, yubil nekaj in ^ nekaj ¿rU- navsezadnje pa «j^**™ gega. Cemu se kisa jo? Inie- ,u inda ** iato *K>tom ^ naA mat, trgovec in pisatelj, je bil t* daj smatran od mnogih u naj večjega živečega človeka ns tu. John Adams, W je bil ^ naje izvoljen drugim pr«^ nikom Združenih držav, je bi I Robert R-članov pr« pravljalnega odseka za sest** Izjave, je bil odličen prsvnS On je bil tudi tovariš Fulton» isumu perobroda, bil je izbore vrtnar in podpiratelj umetnost Žalujoči ostali: Anten Baveta. oče; AmaNja Baveta. druga mati: Real, Margareta, BtepkU in Mary, sestre; Stanley in Fraa-kle. brsU. _ tujerodeev. Dvs h™* teh sta Wla is Irske, dvs Iz Ai gleške, dva Is 9kot*e iS MOSVETÄ Vesli iz Jugoslavije • * ?>-müH!«eil >' i IZ BEOGRADA in DRUGOD. (Xsvirno.) Beograd,- 81. maja 1929 proraftm ljubljanske občine Ko je ljubljanska občina oz. občinski svet sestavljal proračun, so bili mnogi svetniki proti njemu. Kljub temu, da je vse svetnike imenoval kralj, vendar so med svetniki posamezne struje sli če hočete stranke. Te delajo druga proti drugi. Ko je veČina sveta sprejela proračun, je protestirala manjSina, klerikalci ter so pisali in prerokovali te vnaprej, da proračun Ae bo potrjen s strani finančnega ministra. 0-ni imajo zveze ... No, in zdaj je finančno ministrstvo res vrnilo proračun občinskemu svetu s pristavkom, da ne smejo bit! izdatki večji kot lani. Tako s4 bo moral sedaj proračun znižsfti za kakih 6 milijonov dinarjev. Fi nančno ministrstvo zahteva tudi reduciranje mestnih uslužbencev koliko se le da ln znižati njihove prejemke. Dalje pravi ministr Btvo, naj se Stanovanjske najemnine v mestnih hiiah povi gaj o, da bodo v iati višini z najemninami v privatnih stanovanjih. Znižati bodo morali postavke za gradnjo in popravo cest, za čiščenje ulic in odstre njevanje snega itd. Nasprotno pa ao dajatve za državo v letoš njem proračunu mnogo večje od dosedanjih!. .. Velja zapomniti, je rekel cesar Janez o Krpanu .,. 600 angleških potnikov—izletnikov je dospelo na veliki angleški ladji "Oxford" v Split. Izlet teh 600 turistov je aranžirala a-gencija Cook. Ekskurzija bo trajala po Jadranskem morju in Sredozemskem morju vsega skupaj 28 dni. Dospeli so 81. maja v Split ter se odpeljali z avtomobili v okolico Splita. Pilot živ, aparat Zgorel.—Le talski podporočnik Boljevič v Mostarju je dobil od tamošnje letalske komande •zapoved, da . se dvigne z aparatom ter se popelje v najkrajši liniji proti Dalmaciji v Split, preko Splita y imattiPiJsJar. naj..»e spusta na imotsko polje. Letalec je vse v redu dovršil, a proti koncu poleta je opazil, da mu letalo ne funkcionira. Motor ni bil v redu in ni delal. Spustil se je na zemljo, ker se je bal, da se mu bo motor in z njim vred aparat zažgal. Pri opuščanju na zemljo se mu je letalo ree vnelo, on je l>a po sreči ostal žjv. Zagrebški dnevnik "Hrvat" je prenehal" izhajati. Bil je list, ki so ga izdajali trumbičevcl. 81. maja je izšla zadnja številka s sporočilom, da je to zadnja številka lista, ki je bil osnovan kot glasilo stranke, odkar pa strank ni, preneha s tem tudi izhajanje lista, ker mu je obstoj nemogoč. —Konzorcij, ki ga Je izdajal, javlja tudi, da Je list ustavil radi deficita, ki znaša 1 milijon 500,000 dinarjev. V državi ee mudi angleški publicist, prijatelj Jugoslavije Se-ton Watson. Mudil se je par dni v Ljubljani, kjer Je oblekel tudi velesejem, nakar je odpotoval dalje proti jugu. Obiskal bo tudi Beograd, kjer bo promoviran na univerzi za častnega doktorja filozofske fakultete. Nedavno je namreč izvolil profesorski svet beograjske univerze tri nove (astne doktorje in sicer publicise Hermanns Wendela iz Frankfurta ob Meni, Augusta Gauwaina iz Francije ln Angleža Wstsona. Svečana promocije v»eh treh Je napovedana za 27. junija, vendar je verjetno, da «e ne bodo vsi trije odzvali za t» « in novejše komade za orke-§t*r. Na sporedu je bil tudi iz-komed komponista L. M. rjanca, profesorje kmpoaki-* ne ljubljanskem konservato- riju, od klasičnih pa je bil izvajan z uspehom zlasti Saint Saenaov komad, ki' riše značaje posameznih živali, dalje komadi Rameaua itd. Ves spored je bil izvajan prvič v Ljubljani in po zaslugi dirigenta komponista Skerjanca vestno naštudiran. Ta orkester je naš najboljši orkester, ki se mnogo trudi, da pride do popolnosti. Tega se zaveda tudi publika, ki je obiskala v velikem številu koncert in izkazovala svojo zahvalo orkestru in dirigentu za ves trud in u-metnost, ki jo deli ob vsakem svojem nastopu. V soboto 1. junija pa smo v unionski dvoreni pozdravili pevce "Hlahola vinohradakega," či gar 70 pevcev in pevk brojeČi zbor prireja turnejo po Jugoslaviji. Tako so imeli že koncert v Beogradu, v Zagrebu, Mariboru, v soboto pa so stopili na kon certni oder pred ljubljensko publiko. Vodi jih dirigent K. Sejna. V Ljubljani so bili- ti pevci prvič 1. 1909, ko so obiskali pevsko društvo "Slavec." Sprejem v Ljubljani Je bil prisrčen. Koncerta so se udeležili številni zastopniki posameznih oblasti ln korporacij, kakor tudi številna publika, ki je napolnila dvorano. Koncert je uspel nad pričakovanjem. Ugajale so zlasti narodne ukrajinske, morav-ske šlezke. lužiško-srbske in češke. Te ao bile publiki najbolj dostopne, ter so bile zato najbolj pozdravljene. Ugajale ao tudi monumentalne pesmi Foerster-ja in Novaka, ki so v svoji, grudo opevajoči preprosto občute-noali napravile močan vtis. Kritika hvali dirigenta Sejno, zlasti njegovo intonacijsko silo, kakor tudi disciplino zbora in njegovo moč. Ljubljanski akademiki so že pred letom ustanovili svoi 'Ljubljanski akademski pevski zbor/ ki ga vodi mladi, a sigurni dirigent Marolt. Ta pevrici zbor se pripravlja na proslavo desetletnice unlverafe ter je za to priliko naštudiral same nove, neizvaja-ne" stvari. Zbor Šteje'krog 50 pevcev. V soboto ao priredili koncert v Celju s programom, ki ga bodo prihodnje dni izvajali v Ljubljani. 2e dlje Časa se ml-sH, da bo ta pevski zbor postal sčasoma eden naših najboljših radi svojih mladih moči v zboru, kakor tudi.radi mladega, idealnega glaab$nika Marolta, ki je dirigent tega zbora. Zboru ao atavill na razpolago avoje nove kompozicije Adamič, Dev, Pav-čič, Lajovic, Ravnik, Kogoj, Premrl, Osterc in mladi, prvič javno izvajani samospev Vilka Ukmarja. Program je torej vseskozi moderen. Upanje, da je ta pevski zbor dober, se je čez mero uresničilo. Koncerta je skoz in skoz uspel. Kritiki hvalijo krasno sestavljeni dolgi program, poln kontrastov, brezpogojno disciplino v intonaciji, dinamiki, izgovorjavi In tempih. Dvorana je bila polna, polna občInCfra In navdušenje. Naele-dnjl dan so koncertlrall v Mariboru, čez par dni pa bodo nastopili z Istim, v Celju in Mariboru preizkušenim programom v LJubljani. -* Novi zakoni, ki eo v delo. Beograd, 81. maja 1929. Iz zakonodajnega dela sedanje vlade je omeniti sledeče zakonske načrte, ki ao deloma pripravljene, deloma se pa pripravljajo. V miniatrstvu za javna dela ae je aeatavlla komisija, de izdela zakon o ekepropriacljf privatnih posestev v dosego državnih In aemoupravnih dobrin. Nadalje je iadelen v miniatrstvu ze finance načrt zakona o davkih na vozila. Pravtako je tam-kaj izdelan načrt zakona o privilegiranem davku ne pomorake in peroplovne družbe in to redi tega. ker doeedenjl finančni zakoni niso vsebovali tozadevnih postavk. V ministrstvu za trgovino In obrt je v delu novi otytni zakon. Minister bo ta teden izbral komisijo, ki naj izdela sekan," po keterem bo bržkone obveljalo svobodno naseljevanje obrtnikov in enakopravnost po sej drževL V zakonodajnem svetu bi morali sklepetl tudi zekon o zbor-nicah. Bržkone pe e tem ne bo nič. V ratpravi sta namreč dva principa: prvi princip srbijan-skih zbornic, ki so za vsako panogo posebej; po principu pre-čanskih zbornic pa šo zbornice aeetava vseh obrti, vseh panog v eni sami zbornici. Kakor se doznava, ne bo minister trgovi ne dr. Mažuranič ničesar spremenil. Veleeejmaka nedelja, j Ljubljana, 8. junija 1929. Včeraj je bila prava vele-sejmska nedelja. Železnice, avtobusi in ceste so pričale o tem. Ljubljančane je nosil promet iz mesta' ven, vozil pa je podeželske ljudi v mesto na velesejem. Obisk velesejma je dosegel včeraj bržkone avoj višek. Sodi ae, da ga je obiakalo krog 20,000 ljudi. Na velesejmskem prostoru je vladala ves dan prava gneča ln razstavljale! se lahko pohvalijo s kupčijami, storjenimi včeraj. Kmetski obiskovalci fo se zanimali zlaati za poljedelske atroje, ki so bili ves dan v teku. Prav tako so bili vedno polni paviljoni, ki vzbujajo največ za nimanja, tako n. pr. paviljoni z radio-aparati in potrebščinami. Ceste, ki vodijo proti velesej-mu so bile zlasti dopoldne polite hltečih ljudi, ki so šli na razstavo naše gospodarske moči na veleaejmu. Kolodvori ao bili prepolni ljudi, izletnikov, ki ao hiteli iz mesta in deželanov, ki so prihiteli v Ljubljano. Sodijo, da tako velikega oblaka v enem dnevu ne beleži velesejem vseh 9 let, odkar obstoja. To spriču-ja, da je naša veleaejmska ustanova potrebna in da bo pač stalno ostala. Tudi ponoči se ni hotel velesejem nikakor sprazniti. Zabavišča ao bila polna, muzika, plea, razne senzacije — vae to je zadrževalo ljudi pozno v noč. Beograjeke veetl. IakorlAčanje vodnih ail. — V vladnih krogih se Vestno proučuje materijal k načrtu zakona o izkoriščanju vodnih sil. V o-spredju so določbe o Interesih države in zasebnih lastnikov (n vprašanje, kdaj. naj preidejo vodne naprave ln a kako kapaciteto v državno laat, dalje, ali ame lastnik podjetja za izrabo vodnih ali brez dovoljenja državnih obUati ¡to pravico u prenesti na drugo oeebo. Trgovinske, in-ženerske in industrijske zbornice iz vse države ao že predložile svoje konkretne predloge k temu zakonu, f v Beograjeki radio bržkone zelo "kradejo". V Beogradu so pred meseci ustanovili svojo radlo-oddajno postajo, ki dobro funkcionira. Zdi ae pa, da Je mnogp lastnikov radio-aprcjemnlh aparatov, ki aparatov nimajo prijavljenih, to ae pravi da Je mnogo tako zvenih radlo-komarjeV. Zakaj beograjaka radiooddajna postaja Je po poštnem ministrstvu izdala na beograjsko prebivalstvo strog ukaz, da prijavijo radio-komarje. Kazen za te komarje znaša 900 Din. Od kazni pa dobe gotov del oni, ki bi take komarje prijavili, imena t^h o-vaduhov pa bodo obdržana v tajnosti. Tako ee utegne vzgojiti v Beogradu lep krog radlo-ova-duhov ... Društvo narodov. — V Madridu začne 6. t. m. zesedanje Društva narodov. Na tem.jaaeda-nju bo sestope! našo drževo kot prvi delegat namestnik našega zunanjega ministra dr. Kosta Kumsnudi. Dalje bodo v nell delegaciji dr. Illja ftumenkovlč, naš stalni deleget pri Društvu aaimiov, in direktor političnega oddelka našega zunanjega mlnl-strstvs dr. K. Pottč. Dr. KU-manudi odpotuje 6. t. m. v Madrid. Bil je ob tej priliki sprejet že od kralja v daljši avdljen-cl. Za časa odsotnosti dr. Ku-manudija ga bo zestopal dr. Ma-iuranlč. -• Toča napravila v Liki veliko Akede. Po vesteh ia Kerlovce Je 1. Junije v Liki pedele toče. debela kakor kurja jajca, ki Je meatoma popolnoma uničila setve, ne atrmlh zemljiščih pe Je vode zaradi nalive odnosi s prst tako, da je tem, kjer ao prej bile setve, osteia le gollčeva. V Pla-škem ln Joetpdoiu je toča pobile setve na površini pribliftno 6000 oralov. Oregorlj Pirnšik. slikar Iz Chi-eage. je v Ljubljeni. Dopade mu in pravi, da je — prevroče. V spremstvu zadr. A. Kristana st je ogtedel velesejem In razne znemenftoaii. Ugaja mu# "stari svet" k nočejo-magati no^oliniin ljudski Deflnitlvne je Odklonil priporočiti guvernerju pomllošČenje Mooney je In BMIngaa. W anhinifton, D. C. — Senator Hiram Johnson Iz Kalifornije, ki je pustil viseti smrtno obsodbo nad Mooneyjem in Billlng-som, ko je Isetapil i/ kalifornijskega governerstva, je definltlv-no odklonil pripbročitl svojemu podporniku In kalifornijakemu governerju Youngu pomilostitev Mooneyja In Blllingsa. Zdaj poročajo o njem, da se je napram štirim senatorjem zaupno isra-zll, da ata nedolžna in da bi "morala biti oba Še zdavnej zunaj ječe." ; Neki zastopnik Mooney-Bil-lingsovega obrambnega odbora, ki si prizadeva dobiti pomllošČenje za oba delavska voditelje in organiaatorja, ki sta bila omrežena od Johnaonovega velikega aovrašnika, diatriktnega pravd-nika Fickerta la San Francisca, je nedavno govoril z Johnsonom. Ta je dejal senatorju, da naj br-aojavt aH piše guvernerju Youn-gu, ki je član fahnsonove politične organizacije, odkar se je Hiram od leta 1910 poganjal za governereko mesto. Johnson je odgovoril, da nima nobenega vpliva na Younga in da mu ne pošlje eno beeode v tej zadevi. Napravil nI nobene izjave, s katero bi pokazal, aa dvomi, da sta obsojenca žrtvi vojne histerije. O Johnsonu govore, du zaradi tega molči o Mooneyjevi zadevi, ker mu je Mooney pisal pismo pred dnevem, na katerega se je iavršila bombna eksploalja ob čaau pohoda aa vojno pripravljanje. V tem. pismu so ostre besede. In Johnaon je zaradi tega teko jesen na Mooneyja, da ni apregovoril nikdar beaede v njegov prilog.,Ko Je bil odpoalan apel na governerja Johnsona, je aadevo prepustil. svojemu nasledniku. ^ Sodnik, ki je proglasil sodbo, jo bil tajnik ekeekutivnega državnega uradnika. Ko je sodnik Grlffin raakril, da so priče pričale po krivem, je pričel z dolgotrajnim bojem1, za pomllošČenje žrtev. T Ako je Johnson prelomil svojo dolgoletno molčečnost v aa-upnoetl proti eenatbrjem In priznal, da verjame v to, ker aodnik Grlffin verjame, ae mogoče dogodi, da vaeeno pošlje per beaedi governerju Kalifornije. Lemuel F. Parton, prejšnji čaenikar, adaj podpredaednlk o-brambnega odbora, Je razpoalal veem aenatorjem in kongreanl-kom pisma ln letak, v katerem ao navedeni vai važni fakti. Žabzaiiki sigialiiki - zahtevajo viijo mazto Narodna kanadeka želeanlee je povišala še meado »ignalnl 'kom. • TTT Chicago, III. — D. W. Helt, predsednik Bratovščine železni ških signal ni kov, je odpotoval v VVashington, da pritisne na mezdno izravnavo In sporszum za železniška aignalnike. Southern železniška družba je bila ravnokar prisiljena povišati mezdo svojim 11,000 delavcem v svojih delavnicah. Rassodišče je namreč priznalo od 5 do 6 centov na uro mezdnega povišanja. Povi šanje mezde je veljavno od dne prvega meja t 1. Signalnih! eo imeli pravico priti prvi na vrsto, da izravnajo svoj meedni spor s želez ni Ako družbo. Toda dovolili ao, da želesniftka družba iaravna svoj spor najprvo s svojimi dole vel. Zdaj se je mea-d» povišala že na vseh drugih železnicah. Zato se bo pritiskalo, da se Izravna tudi na Southern železnici. Bratovščina neznanje, da je Narodna kanadska železnica na vseh svojih progah primaknila %ignalnlkom tri cente ns uro na podlagi 240 ur dela na meaec. Signalniki sdaj prejemajo po $180 na meaec. Ta mezda je nekoliko vlžja kot amerlžka, Panamska želeanlee Je primaknila sedem dolarjev mesečnega povišanja k zaslužku signalnikov. Zaradi kllmatlčnlh razmer ln drugih okolnostl prejemajo panamski signalniki najvlAJo mezdo. LKW» SUKAL BEDO RIJ. DARJBV V COLNIN8KKM ZAGOVORU. Ta zagovor pokaš u je jaano. da Je Lewia podpornik kapitalistične goepoderake politike. Iwiahiagton, D. C. — John L. Lewie, predaednik fudarake organizacije V. M. VV. je piaal pt-emo senatorju Pinu Iz Oklaho-e, zastopniku neodvisnih oljnih interesov v tej deželi. V Um pismu Ja priporočil, da se uvede obrambna čolni na na uvoz sirovega oUa U tujezemstvs. V pismu je allkel bedo ameriških rudarjev in meni, ako aa naloži carina na tujezemsko olje, pe naj bo Iz Evrope, Aal je aH Južne alJ Centralne Amerike, da bo ameriško ljudstvo kcmaumlralo več premoga, kar bo povzročilo, da umira/oče premogovniška Industrija zopet oživi.' Plamo ne pomeni nič drugege, kot de Je Lcvriaovo ekonomsko pollti&to znanje ravnotako Še-pavo, kot Je njegovo vodstvo rudarjev. Carina na olje, ©bogatenje oljnih kraljev naj pomsfa rešiti vprašanje rudarjev, ki kopljejo premog Stvar Je pre-smešna, pravijo napredni delav-skl voditelji, da bi ae Izgubilo še kaj Sosed o najzadnjl beda* toč i Leirfaa. - Otrok zgorel Chicago. — Sedemletna Isabella Mackey je v petek umrle v Lake View bolnici radi opeklin, ki jih je dobile ne evojem domu. m Roecoe at., kjer se je igrala vflgaflcemi fn ae jI pri tem REKORD SVHAfiKIH UMO-ROV PREDLOftEN HOOVERJU. Juetlčnl department bo pregledal atatlatlko o vaeh umorih, ki eo bili Izvršeni, odker je bila uveljavljena prohlblclja. Washington, D. C. — Krvavi rekord državnih ln zveznih pro-hibičnikov pri lavajenju 18, a-mendmenta bo v kratkem predložen predsedniku Hooverju od strani justlčnega depart monta. .Justični tajnik William D. Mitchell je te dni naananll, da je instruirai uradnike v njegovem Uepartmentu, da zbirajo Informacije Iz vseh mogočih virov glede Števila umorov, ki so jih izvršili zvezni ln državni prohl-bični agent Je pri Izvajanju pro-hibiclje. Izdana bo tudi stati-stlks, koliko prohlblčnlh uradnikov Je bilo ubitih pri opravljanju svojih dolžnosti. Naznanilo glede zblreuja statističnih podatkov Je bilo objavljeno kmalu potem, ko je državni tajnik Stimson obiskal zakladnl-škega tajnika Mellona, da, dobi od njega podatke glede bojo v o-brežne straže ob amerlškl-ka-nad* k I meji a tihotapci prepovedane pijače. Poročilo La Guardla, kongre» nlke Iz New Yorka, kl je bilo za. nešeno v kongreani zapisnik, o-menja, de jq bilo 243 oaeb ubitih od prohibičnlkov, odkar Je v veljavi Volatèadov zakon. V poučenih krogih so mnenja, da je Število v poročilu konservativno in da je bilo več oseb ubitih, kot Jih Izkszuje kongresni rekord; -M tJ' - Dve mlfljardl ljudi na cvetu. Chicago. — Robert R, Ku-czynski, profesor Iz Berlina, ki je prišel predavat na člkaško u-nlverzo o svetovnem prebivalstvu In preseljevanju, pravi, ds /e dajiea na avetu približno dve milijardi prebivalcev. Na vsako kvadratno miljo zemeljske površine pride povprečno 84 o-seb. Anglija Ima 700 preblvsl-cev na miljo, Združene drževe 40, In Avstralija s^mo dva, Ce bi bil ves svet tako gosto nase Ijen kot Je Anglija, bi bilo 87 ml-lljard ljudi. Kuczyhskl je mm» nje, da a pomočjo modeme znanosti bi zemlja že danea lahko preživela 10 milijard ljudi. Naj. večje zapreke hitremu množenju prebivalstva Je omejeno na «eljevanj*. Zelo hitro ae mn<»ž* Japonci, '"Hear so sprejeli za-padno civilizacijo. Ce ne prldr med Japonci do keke omejitve (kontroV* porodov), bodo v prihodnjih sto MIh prav lehko po-plavili vso Mandžurijo In vzhod no Azijo, POŠOŠILA GLAVNIH ODBORNIKOV (Nadaljevanj* ■ t. itrasi.) Zadeve sem vedno reševal kakor hitro mi je bik» mogoče ter odpošiljal na pristojno mesto. Moj način reševenja zadev je bil vedno, da sem upošteval pravila ter izrekel pravično sodbo na podlagi Istih.. V vseh zadevah aem poskušal biti strogo neprietranaki in moje geslo je bilo vedno za vse enaka mera. Potrebno ae ml adi, da omenim, da a razsodbami priobČenih zadev v glaallu ae nisem vedno strinjal. No trdim, da bi ee moralo vaako zadevo rešiti pomojem in ae zavedam, da pri vsaki razsodbi vešina odloča, mnenja pa sem bil večkrat, da je bila v marsikaterih slučajih rešitev pristranska. In raditega bi jaz priporočal, da se sistem v toliko predrugači, da vsak član gl. porotnega odbora glasuje Javno. To je, da ee označi ime gl. porotnika, kateri je glasoval pri aade-vah "za" aH "proti." Ako ae uvede U sistem, bo odpadlo mnogo nezadovoljnosti glede razsodb ln obenem bo Imelo članstvo boljši vpogled v delovanje gly porotnega odbora, kateri po mojem mnenju vrši Jako važno delo pri SNPJ, To je torej moje poročilo oziroma priporočilo, cenjena zbornica. Imam Še mnogo važnih stvari, katere bi rad poročal, ker pa ne spadajo v to področje, jih bom omenil, kjer spadajo. P Končno želim, da bi bratje delegati na prihodnji konvenciji naredili zopet korak naprej in Vam šellm pri delu za SNPJ najboljši uspeh. Bratsko Vas pozdravljam in ostanem Vaš aa SNPJ, ' John Krišmančlč, bivši član gl. porotnega odbora. Cenjena delegacija:— MoJe poročilo je v glavnem aa dobo po aadnjl konvenciji, ki je bila od meaeca aeptembra 1925 pa do 80, junija 1928. Nimam veliko poročila, pač pa nekaj priporowL katere smatram, da ao dobra in Šellm, da bi Jih vpošteval odbor aa pravila In deveta redna konvencija. Prvič Šellm omenltt, da je bilo v aadnjlh Šeetlh mesecih veliko več dela kot pa poprej v dveh polletlh. Dobili amo aadeve v rešitev, ki bi morale biti rešene Še pred čaeom, ko amo ml naato-plll porotnlška me#ta. Za osebo, ki je uposljena podnevu v tovarni, je to torej bilo veliko dela ln aapoaljena sem bila ekoraj vsaki večer poano v noč, ker porotno aadevo je treba vaako dobro premisliti in proučiti, predno ae Človek aamora odločiti aa pravično razsodbo. Omeniti moram tudi, da niaem bila vaelej aadovoljna a raa-aodbo tako, kot je bila objavljena v glaallu, pod katero Je bil vca odbor podplaan. To Je Ugledalo kot da amo val enako flaaovali, kar pa nI bilo ln Jaz priporočam, da ae v bodoča pravila aaneae, da mora a objavom raaaodbe biti tudi povedano, kako ae je gla-sovalo v razsodbi. To bo bolj pošteno (n pravično In članatvo bo • Išhko sodilo o delu posamesnlh glavnih porotnikov in njih amoš-noatl. Mary Udcvleh. bivša porotnica. naročiti! 81 knjigo "amkriäki SLOVENCI Cenjena delegacija t— Doba mojega uradovanja kot predaednlka gl. nadaornega odbora Je pdtCkla dne 80, junija 1926, to je bilo devet mesecev po zadnji konvenciji, In aa to dbbo se torej nanaša moje poročilo deveti redni konvenciji. Ker aam pa na eejah gl. In gl. lavrševalnega odbora, ki ao ae vršile po konvenciji še tudi poročal o mojem delu ln ae Je članatvo Imelo priliko prepričati o vaebinl mojega poročila la uradnega zapisnika, ae aedaj ne apuščam aopot v podrobnosti. , rh........... Paul Bergcr. To the Delegates of the 9th Regular Convention of the S.N.PJ. My dear ftfcternal Brothers and Slaters r You Wftl admit, my fraternal brothera and alatera, that human happlneaa la the problem of human life. That fraternallam which Is a great aplrlt, noble and divine that touchee thoae mystic ehofde which vibrate within our breaata, alike but not Hke, governing the relatione of man to man la the moat omnipotent living foroe which cat) relieve the auffcrlnga of humentty. That fraternity through her aoclal, educational, aplritual and pecuniary benefit systems Is an Institution which brings happlneaa and aunahlne to the multitudes of people. That fraternalism—ttte brotherhood of msn—as an organised institution warrants the support of all fair mindod men and woman. You as delegatee of your subordinate lodges owe a moral duty to youraelf, your aubordlnate lodge and U the Slovene National Benefit Soclcty as wall aa to your race to deliberate intelligently end Juctly and to render your beet counsel, advice end Judgment on proceedings aa long aa you are en-«.•nibM in Convention within the portals of thla hall ao that y*u shall promulgate the beat conatructlve program of achievement that haa yet been created by the wladom of our delegatee at any Convention of ^he Slovene National Benefit Society which program ahall within the nest four yeara bear the beat and biggeat fruits to our fraternity—our noble Slovene National Benefit Society, We ehould bear In mind that the Slovene National Benefit Society la not dn Insurance company but a fraternal order baaed upon the fundamental princlplea of democracy and a* the Recommendations submitted by our Supreme By-law Committee are only befitting for an autocratic Insurance society, where the insured haa no voice In Ita management, I recommend to thla Con-vi.fition that the delegates reject the report of the proposed bylaws aa eubnfltted by the Supreme By-law Committee In toto. Furthermore, that thla Convention asks each member of that committee why he deported from the principles of democracy aa promulgated by the foundera of the Slovene National Benefit Society ? If any member of the Supreme By-law Committee cannot furnish a aatlsfectory reason for hla conduct while a member of hs!(1 committee the delegatee ought to requeat hla realgnetlon from aeld committee ao that the delegates shall not be obstructed in their *ork of revlelng the hy-l^ws by hie or their presence st this Convention. ■ As our Society is constantly growing in numbers, with the American-Slovene youths taking a more active part aa la evidenced by the fact that they have organised about fifty active aubordlnate lodgee during the pest three yeers, the Supreme Boerd should I* so reorganized that the youtha will U given aoms representation on the highest and moat honorable body within our Soefcy. I reebmmeml that our Supreme Boerd conaiate at twenty-seven ectlye memliers Instesd of twenty-four ss under the present by-lews and that the present Inactive Unity Committee be abol-Uhed and in Its «teed an active Athletic Boerd be ereeted. Theae in saltan ifriultf bracketed from the youtha of thla Society aa an appreciation by this fraternal Order for their ceaeeleae efforts In organizing fifty subordinate lodges during the peet three yaara. This Athletic Boerd should heve supervision of all national epcrta and athletics conducted under the supervision of our end should render counsel and advice to the regional subordinate lodges interested In ethletics and aporte. mitt^emen would heve the right to attend and participate la all Supreme Board meetings. (Eases prikadajtf > •JASiiMi wmutmi ob whom nu mbud miMmmmmmta&miL M «Hüi» iT iPIWrtH^ ** aim gMâ* ***** if«« M # if|r*.< ■ »». v» rHKP^ t»Sl*»Íi i» jmr J0t,mu '-.«41 dM^R* ¿or *»»< «ÉMU ^ M> t« M». * *** #»«* MltÜ^üTiHt^- « Hrti jja»inHèw> ** Mi ik^m^-um.mm u. uit. jruil m «m lémkb é mum. m* MLMkA. lu, . , Hj Aa «Éàiji lAiaádl'' / tu. îÊtiiké Uiftiiui tu «u. y ^U/Éh ju i^AáiL. «Variti» «r Je Ai «i fe***» ** * m»«» »Oy, grWW M t in^iiÉi/iÉi dlSWlWe ift' ^AM^QS fcrthe» tpí SV m v y.*1'1 »MÍ de > AM ** « M *Mft»«i e «w juL||| hiJÉL iknèii^ i» ái ^iIÉ ifÉ ii nrwira* ' IHfWIT IMP ptowiaPi' WM 4MW **> 9Šf»i Mk*.~ iß >Mj fornw Awwwá. Mu «*, UM «Pf,,, la ÉÉi i» ****»» M; **>* m êtr, tué» J» JUHM dUfeilMHI te 1lfá> A* -tniSUi im, M. M|àl L^l - Jt..^ - g. IL ,* ^ P^'aPr iWw»/ w-Mi K- r^ «wf n», ' tfCrL^TááM i nnmiia oioodáo > W » M**» «s** g* & ^fHßif' IflP »* »* ^ ^»»''(MWi ai »•V' uayM JMAMd itUdllMfli M^ÉiMMi U <' i .MiiiiM M' 4Mjtf * • t 4 i t-^^^M-flüB« Iff ■*»' ; r J^ i^»»»»^» p^wr^^ nf ■ -'i--* ■ ■ A « OU làMlfL. a^f'.'A M* 4r>d «dL M ét ***** ****** «prwm p*n* M J^irfLjl -■■ 441 JM ija I tU/I t h I MmL fIV nWTW^^TTT Hr JP^ mjm*w mg m^^mar- jMgU U^lgl L' jjU.U J j Ai V 4 IIHil>tl ftPm»* je * *e prlewto fcflMN*»' I* t»«** rnewMÎ le e vodo k» mim «m^W** ft«r iiradili rafcMy^ jè» *m|» prt *pm fa ïîlr^ mh^íhv ^f a« firéj m> >• «ek ***** . jaártifciie e»