Januš Golec: »Oh, kaj bo rekla Mica ...?« Štajerci poznamo Kranjca izobraženca ter navadnega kmeta od daleč in sicer po mareli. Kakor oficir sabljo, no3i tudi Kranjec dežnik seboj dn to celo v najlepših, solnčirih dnevih. Moj dobri prijatelj je visok uradnik, rodom je prav iz središda Kranjske — iz same Ljubljane. Veže naju odJcrito prijateljstvo, katerega sva si prisegla kot tovariša aa krvavih 'bojnih poljanah. Ta moj prijatelj je asdružen v ¦imskem ter ipoletnem casu z marelo, ki jo nosi seboj prav po kranjski navadi za ročaj preko levice. Vsa moja zbadanja, da bi ga locil od dežnika vsaj ob jasnih dnevih, so se izkazala doslej zaman in vedno sem prejel odgovor: »Le pusfi na miru Kranjca <z marelo. Zakaj bi bil clovek moker brez potrebe, ker vremenskim prerokom ni verjeti prav nič.« Ljubka žena prijateljeva, katero kliče kljuib gosposkeonu dostojanstvu za čisto navadno kmetsko Mico, mu je napravila pred leti za god veliko veselje — kupila mu je namreč novo, čisto svileno marelo z belosvetlikastim koščenim ročajem. S kakim veseljem mi je pokazal ¦to godovno darilo s pohvalno pripombo: »Vidiš, to marelo imi je kupila za god moja Mica. Al* ni fletkana?« V novi svileni dežnik se je tako zaljubil, da ga ni odložil z levice niti v gostilni, ker se je bal za dragocenost pred tatinsko roko. iSvilena marela s koščenim ročajem in prijatelj sta postala eno in še menda v noči jo je obešal na postelj. Jaz sem imu privosčil to nedolžno veselje prav od srca, niti dražil ga nisem več, ako je korakal ob polet4io pekocih dnevdh, ko ni bilo po cele tedne niti meglice aa vedrem nebu, z anarelo preko roke. V krcmo sva zavila s prijateljem nekega popoldne in to že pred leti. Svilena marela je bila kajpada z nama. Prijatelj je bil zadrezaste volje, iker se je vtikal vinjeni gostilničar v najine pogovore ter naju motil. Podrepni sitnosti pijanega človeka sva se ognila s pobegom na vrt ter gedla v hladno senco pod kostanj. Krčmar nama ni sledil, je sicer poskusil, a se je opotekel, da je padel in pot do kostanja je bila predolga za okajene mu ude. Treba še omeniti, da je prijatelj strasten pušač cigaret in -to izza Tazburkanih medvojnih časov. Na fronti nekje je dobil iz slonove kosti takozvani »špic«, v katerega vtika lastnoročno svalkane cigarete. Brez »špica« v ustih in berz marele preko levice si ga jaz sploh ne morem pred stavljati. Sama sva torej sedela nekaj časa pod kostanjem pri kupici ter se pogovarjala o vsakdanjostih. Liki strela iz jasnega se je približal najini mizi policijski agent (stražnik v civilni obleki) in kar prisedel tik k meni, zahteval kozarec in pil ter trkal z menoj. Prijatelj je gledal prav grdo usiljivca, ki se niti predstavil ni njcrrm, ampak kar pil brez povabila najino vino. Agent je si111 v mene kot v starega znanca in mi položil celo roko okrog vratu. Ta objem je bil prijatelju že odveč in obregnil se je z jeznim vprašanjem: »Odkod poznate Vi kot policaj g. Goleca?« »Oj, gospod«, se je odrezal policist, »midva sva ne saimo znanca na videz, sva prijatelja, ki sva služila med vojno pri enem in istem polku. Jaz sem bil pri poljski kuhinji narednik in sem videl ter govoril večkrat s tem gospodom nego Vi.« S fem pojasnilom je bil agent prepričan, da je opravil svojo dolžnost glede prijateljskih vezi z mojo osebo, točil vino, trkal z menoj, mi napijal in v vidno potrditev ljubezni me je objel parkrat prav na fcrepko. Prijatelj, ki je pušil do razpoka napete slabe volje, sploh ni prišel več do 'besede, govoril je celi čas policijski agent in to o frdnosti ¦ter trajnosti na bojišcih sklenjenega iprijateljstva. Niii tippati ni bilo, da bo nehal policaj v doglednera casu z vodilno besedo in radi tega se ga je hotel znebiti prijatelj s — sklicevanjem na visoko uradniško dostojanstvo lastne osebe. Vprasal ga je enostavno in že tresoče jeznega glasu: »Al* Vi policaj poznate tudi mene in veste, kdo sem jaz?« Agent se je nasmehnil nekako prezirljivo ter odgovoril hladnOkrvno in odkrito: »Kako bi Vas ne poznal, saj sem Vas imel ravno jaz po narocilu od zgoraj skozi eno celo leto pod policijskira nadzorstvom. jPredstavite si obraz bivšega nadporočnika, sedanjega višjega uradnika, kateremu je zabrusil pod nos en cisto navaden policijski agent, da je nadziral eno leto vsa njegova pota >in pogovore. Treba je še pribiti, da se je doigral ta prizor v onem 6a3u po prevratu, ko so smatrali 3amostojni demokratje edino sebe za pravoverne Jugoslovane, za vsemi drugimi so pa špijonirali s pomočjo polioistov in jih ovajali na višja mesta. Agentov odgovor je trenutno osupnil prijatelja s tako silo, da se je držal, kakor bi ga bila oplazila kap od razburjenosti. Usta je odpiral, a spravil ni »obene besede iz sebe. Švigajoči pogled je pričal, da kar valovi po njem jeza, ki bo privrela pod kostanj v celem hudourniiku psovk. Skočil je pckoncu, marelo preko levice, špic iz ust, stopil po vojaško pred policaja ter zaupil: »Marš proč od mize, drznost policijska!« Agent se ni ustrašil niti najmanj, si natočil mirao poln kazarec ter pomirljivo pripomnil: »Kaj se boste jezili na imene! Jaz Vas nisem zasledoval za tzabavo in iz lastnega nagiba, ampak na izrecno povelje mojih višjih predstojnikov. Le lepo sedite nazaj, je že dvignjeno nadzorstvo.« Res ne vem, kaj bi se ibilo Tgodilo ter doigralo med prijateljem ter ,policistom, da ni porinil spora nepredvideni dogodek v čisto drugo smer. Prijatelj je že stisnil pest za udarec med srditimi psov kami na vse policaje, ko je bilo slišati prav lahen — puh — in cela prijateljeva lepa svilena marela je bila kar mahoma v objeirm plamena in že tudi žrtev do golega držaja ter jeklenih aprikelj. Ko je vrgel v stralm za obleko marelo v travo, je padlo na tla le še trdo ogrodje, od svile ni 'btlo niti pepela več! Prizor z užigom in uničenjem dežnika je trajal le nekaj trenutkov, a je presenečil naju s prijateljem do onemelosti. Ko sem prestavil svoj pogled od ogrodja marele v travi v smer, kjer je sedel porej policijski agent, tega ni bilo več, ampak je korecal na hrbtu prekrižanih rok izpod kostanja proti krčmi. Mučnost pogleda na upepeljeno marelo in na hladnokrvno odhajajočega agenta je prekinil gorak vzdih prijatelja: *Oh, kaj bo rekla Mica . . .?« Te besede so me uverile, da ne dolži policaja krivde na požaru dežnika, ampak se mu je zagozdil v oapredje prejšnje razburjenosti strah pred Mioo, ki mu je kupila za god tako fletkano marelo. In zopet se je razlezlo izpod kostanja v nekakem obupu: »Oh, kaj bo rekla Mioa?« »Oh, kaj bo rekla Mioa?« f ';. ..-:J Iz prijateljevega oka ter obraza sta izginili srditost in jeza, pogled mu je obvisel na praznem ogrodju še ravnokar nove svilene marele, katere zgubo bo preganjala dneve in noci — Mioa! Še parkrat se je postavil prijatelj z vzdihom na Mioo pred planke negotovosti, ko se je dotaknil mene z vprašanjem: »Al* nisi fi videl, kedaj mi je frknil čik od cigarete v motranjost marele in se je moralo poprej kaditi, predno se je vnela v plaimemi?« Žalibog sem moral odikimati, ker seni videl le to, kafoo je prijatelj huisnil v srditosti po koncu, da bi obdelal usiljivega policaja z udarci. Dejstvo je pač bilo, da je izbruhnil požar v mareli od gorečega cigaretnega odpadka in je zagrešil ogenj sam gospodar. Je trpelo precej časa, predno je minila prijatelja skrb za uničeno marelo v toliko, da je pozabil na Mico in začel robantiti na špijonstvo in to celo nad takimi Jugoslovani, kakor sva n. pr. midva. Padla je marsikatera na račun tedaj vladajoče in policijske SDS, ki je spravila prijatelja. ob novo svileno marelo in mu nagnala na vrat — očitke Mioe. ¦ «^V<3J8&. Da bi mu verjela Mica resnioo glede usode godovne marele, nato ni bilo niti misliti, akoravno bi bil nastopil tudi jaz v ulogi priče očividca. Moral sem zastaviti besedo, da bom strogo molčal o nesreči z marelo in om sam tx> dal še dobro ogrodje v popravilo. a&1LS*1 Na mene je napravil doživljaj s policajem in marelo smešen uti-s, moral sem zasukati jezik veckrat na prepričevalno plat, predno sem dokazal prijatelju, da je bolje in ceneje za oba, ker je zgorela sicer nova svilena marela, a je odnesel policijski agent pete brez zaušnice. Prijatelja sem srečal par dni zatem 3 popolnama popravIjeno marelo preko levice. Prosil me je še, naj ne črhnem napram Mici niti besedice, ker sama ni opazila spremembe na dežniku. Minulo je eno celo leto, predno je zvedela jMica o pogorevščini marele, pojasnitvi ni verjela, prijatelj je tudi šele po enem letu nehal pri spominu na zgorelo tnarelo z vzdihom: ¦Oh, kaj <bo relda Mioa . . .?«