ARHIVI XXI EJyx
Occnc in poročilu o publikaci;ah in razstavah
149
21. 6, 19yH ugotavljamo, da bn napoved na razstava s "i-kratno predstavitvijo dosegla svoj namen, prav tako Katalog (škoda, da ni vsaj dvojezičen). Pn i prispevki za Monografijo so napisani, fotografije so v postopku odbiranja, finančiia konstrukcija pa Še n končana,
Kristina šamperi Pur^
Na SolkansKem polju je raslo mesto, razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici
V letu 1998 Nova Golica praznnjc petdesetletnico obstoj;- oziroma pctdcscio obletni, o začetka «radilve mesta. Jubilej, ki zajema komaj čas cnc gencracijc ustvarjalcev, čas. v katerem sc niji ne uspeta dooobra razv:ti meščanska tradicija in globalna identiteta me ščanstva.
Pričujoča razstava v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici je nadaljevanje dela '.pred desetih let. Takiat so pripravili razstavo z naslovom Zgradili bomo Novo Gorico, ki je govorila o pi,pravab ,n začetnih delili izgradnje novega mesta, ki bo predstavljalo upravno, gospodarsko in kulturno središče z. mejo na'novo oblikovane pokrajine Avtorja Juri] Rosa in Ivanka Uršič sta sedanji razstavi dala naslov Na Solkanskem polju je raslo mesto. Razstava predstavila prva leta nastajanja mesta (od leta 1948 do 19*19/60). Goriška pokrajina, ki se je skozi stoletja izoblikovala, e z novo razmejitveno črto iio pariški ,mrnvn konferenci izgubila svoje .središče Gorico. Onkraj meje sn ostale vse najpomembnejše upravne, gospodarske in kal turne ustanove. Novo meslo je nastajalo na Solkanskem polju, ki ga omejujejo železnica, Panovec ii Krombcrk. To ni bil prazen prostor. Tu so že stale starejše stavbe; železniška postaja, cerkev in samostan na Kostanjevici, vila na Rafutu. opekarna "frnaža" na travnik seje že pred prvo rojno razširilo novo goriško pokopališče. Na tem prostoru so se konce leta I947 začela dela za izgradnjo novega mesta.
Avtorja sta na razstavi ■! v sprem l i- jočem kata loga predstavila najstarejše posamične Mvne zgradbe
(poslovne oziroma upravne stavbe n vc¿stanovanjske hiše). Uporabila sta tehnično dokumentacijo, ki io hranijo v fondih arhiva; načrti stavb n druga gradbena dokumentacija. Fotografsko gradivo in razglednice mesta so marsikdaj pomagali prepoznati posamezne stavbe, ki so s šle ilnin obnovami izgubile prvotno /uuanjo podobo. Čas in razmere, v katerih sc je stavba gradila, po|asnjiijcjo časopisni izrezki, vsako stavbo predstavlja tudi sodobna fotografija. Avtorja sla zgradbe razporcdila kronološko in vsako predstavila z nekakšno osebno izkaznico s temi podatki:
naziv stavlie, lokacija, oznaka ;n sedanja na membnost;
prvotna označba lokacije; prvotna namembnost;
-	investitor; projektantska organizacija;
-	projektant;
-	izvajalec gradbena del; začetek gradnj ;
-	konec gTadnjc.
Delo aviorjcv vsekakor ni bilo preprosto, saj sta pn svojem delu naletela na številne probleme, od nepopolne dokumentacije do tega, da je bilo že lokacijo zgradbe samo - to velja predvsem za posamezne stanovanjske bloke v številnih prmicih težko določili. V obstoječi dokumentaciji je bila lokacija stavbe marsikdaj opisana zelo na splošno v širšem z,iz 'alncm okolišu. Delavci Pokrajinskega arhiva iz Nove Gorice so napravili prvi korak k obravnavi stavbne dediščine mesta, kot ga vidi humanistično izobražei strokovnjak. Pričujoča razstava jc samo pregled najstarejših stavb, zalo je treba poudariti, da na prav vsaka posamezna zgradba svojo vlogo in pomen v času in prostoru mesta Razstava sicer ni ■ncla tega namena, vendar že deloma nakaže na to. kako sc preoblikuje identiteta stavb, ki so bile nekoč prepoznavne kol "obein.skc", "policijske", "železni carske", ali so bile "mestne kavarne" in restavracije. Kmalu si bomo luui morali odgovoriti na vprašanje, kako bomo obravnavali prvo stanovanjsko sosesko "ruskih blokov", k. nocijc v svojem imenu duh časa, v katerem so bili zgrajeni, in ki so namenjeni prvim prebivalcem - meščanom Nnvc Gorice.
Hrnesta Drole
Skica restavracije m kavarne v Novi Gorici, 1951. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Okrajni ljudski odbor Gorica, t.e. 486