Poštnina plačana v gotovtnL Leto XV., štev. 239 Ljubljana, sreda 17« oktobra 1934 Cena 2.— Din JpravmStvo: Ljubljana. Knafljeva illlca — Telefon 81. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. oiseratni oddelelt: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: CJosooska ulica 6t 11__Telefon 6t 24S5. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2- — Telefon St 190 -tačunl pri pošt ček zavodih: Ljub-Ijana št 11.842. Praga čislo 78.180, WieD St lOft.241 Naročnina tnašu mesečne Din a,-Za inozemstvi Lftn 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knailjeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje. Strossmaverjeva ulica št L Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu • i : ; ': ■ j v .. ' ' "' ' " • ' .;•. ••/ V"'' i. , '' ' ■ : k 5?.. •..>•,'• •: K"' . • • y \ ' ' \\V.*'i- se poslavlja od suojega uodje Že včeraj je prispelo v Beograd z vseh strani države mnogo desettisočev ljudi — Pred krsto z Velikim kraljem je defiliralo že okrog sto tisoč državljanov in državljank - Poleg drugih delegacij sta že prispela v državo rumunski kralj in francoski prezident —r. Beograd, 16. oktobra. Jugoslovenska prestolnica, naš diani stolni Beli grad, se (je izpremenil v mesto žalosti m tuge, v središče vsena-rodnega žalovanja, ki je zajelo sleherno mesto, sleherno vas, poslednji kotiček Jugoslavije, Naš dragi kralj je mrtev! Ljudje jokajo. Ne skrivajo več solz. Stari bojevniki, soborci največjega junaka jočejo; jočejo heroji z vseh front svetovne vojne, jočejo za njim, ki je bil njihov bojni tovariš, tovariš v zmagah in trpljenju. Niso jokali, ko so zapuščali zadnjo ped rodne grude zasužnjene, pogažene domovine. Niso plakali niti takrat, ko so lačni, prezebli, ranjeni, kot brezdo-movinci šli preko albanske Golgote, v onem najstrašnejšem umiku, ikar jih pozna zgodovina vojskovanja in človeštva. Niso plakali niti takrat, ko so divizije: mrtvih tovarišev, mrtve straže, odhajale v večno zamenjavo, v Sinjo grobnico. Sedaj pa jokajo na glas. Jokajo za mrtvim kraljem, kraljem-iunakom, za kraljem-vojnim tovariš&m, za kraliem-Zediniteliem. Kralj je mrtev... Njegov poslednji pogled je veljal sinjemu Jad.ranu, najdivnejšim obalam Jugoslavije. Zla usoda je hotela, da se je sedai vrnil v svojo prestolnico mrtev, s prestreljenim srcem, ki je svoj poslednji utrip posvetilo domovini. Čuvajte mi Jugoslavijo! Leto osorej, lansko jesen, je posetil svoje padle tovariše na bojnih poljanah. na Krfu, na Vidu, na otokih smrti, spustil venec na Sinjo grobnico... Letos, oto istem jesenskem času, so mrtve divizije, razvrščane v turoben špalir Sinje grobnice, oddale poslednjo čast svojemu mrtvemu tovarišu, mrtvemu svojemu kralju, ko se je mimo njih poslednjič vračal v svoio raztu- ženo domovino Jugoslavijo. ★ Beograd plaka. Beli grad je ves črn. Vsak korak po mestu sili solze v oči in neizmerna bol stiska srce. Preko noči so izginile vse svetle barve, vse je črno. Oni .pa. ki Jim usoda ni naklonila tolikega blagostanja, da bi mogli obleči črne obleke v znak žalosti, nosijo temne obleke s ornim florom v guMbnici ali žalnim trakom na rokavu. ★ Po izložbah v črni dekoraciji povsod kraljeve slike in kipi. Pred njimi plapolajo svečke, lučke in kadilo. Vsaka izložba je oltar zase. Po ulicah se odigravajo ginijivi ori-zori: Neznana, preprosta starka, ki B je trpljenje zarezalo ostre gube v obraz, je sredi Terazij pokleknila pred izložbo s takim narodnim oltarjem. Solze ji lijejo po razgubanem obrazu, skozi jok in ihtenje se sliši v srce segajoča molitev k Vsemogočnemu za pokoj Njegove velike duše. Plaho plapola debela voščenka pred kraljevo sliko, ki jo ka-kakor megla zastira kadilo. Toda starki to ni dovolj. Izpod skromnega, zakrpa-nega plašča privleče debelo voščenko, jo prižge in postavi na hodnik pred izložbo. Množica, ki se polagoma pomika mimo proti dvoru, je globoko ginjena nad tolikim izrazom ljubezni in spoštovanja do pokojnega kralja, snema klobuke, se križa in sklonjenih glav s solzami v občeh pre-vidno koraka mimo goreče sveče sredi pločnika, da bi je ne prevrnila ali ugasnila... ★ Pred drugo izložbo: Dva otročiča, mala, morda ne gresta niti v Drvi razred. Sklenjenih rok stojita pred izložbo in solznih oči strmita v kraljevo sliko ter šepečeta molitev, začetek Očenaša; par stavkov, koliko si jih je mogla zapomniti nedolžna otroška glavica ... Ljudje, videč ta prizor, jočejo na glas. ★ Poslopje Narodnega gledališča je vse v črnem. Glavni vhod je zastrt s črnimi d-raperijami. Tudi fasada vse do balkonov drugega nadstropja je odeta v črno. Na ulico, na prvih stopnicah je postavljen oder z veliko sliko kralja, odeto s črno kopreno. Pred njo pa gomile cvetja, najlepših rož. Kakor oltar. Med množico, ki se pomika proti dvoru, da se pokloni pred mrtvaškim odrom, pride mimo tega oltarja tudi večja skupina šumadinskih seljakov. Ko zagledajo oltarček, popadajo brez ozira na vrvež, ki vlada okrog njiih, na kolena pred likom dragega kralja in solznih oči glasno molijo. Ko so odmo- lili, se je odvojila iz skupine mlada seljanka, se spela na prste in položila pred sliko kito cvetja s šumadinskih vrtov... Velika je tuga in žalost vsega naroda... ★ V veliki izložbi na Terazijah je iznad kraljevega lika, ožarjenega od zastrtih električnih žarnic na črni tkanini z velikimi belimi črkami zapisana kraljeva oporoka: Čuvajte mi Jugoslavijo! Pod sliko v enako be-Hh črkah na črni tkanini odgovor: Čuvalj bomo Tvojo Jugoslavijo! Črne zastave plapolajo v lahnem jesenskem vetru. Cel gozd zastav iznad črno prevlečenih fasad. Na starem dvoru se vije na pol droga velika kraljeva zastava, ovita s florom. Pošastno osvetljujejo ponoči veliki žarometi črne fasade in rišejo kontraste: Dvor smrti. Tu za temi zastrtimi okni počiva na mrtvaškem odru Viteški kralj. V tej svečani dvorani poslednjič sprejema svoj narod, ki prihaja v nepreglednih množicah, od jutra do večera, od večera do jutra. Kralj in narod! Le ta razlika je, da prihaja tokrat narod tih in potrt, da ne moti večnega sna in pokoja, objokujoč nenadomestljivo izgubo. In zopet prihajajo de-putacije iz vse države, izpod Triglava in iz kršne Dalmacije, iz Bosne ponosne in junaške Sum-adrjev iz Južne Srbije in ž banaških planjav, iz razplaka-ne Hrvatske in slavonskih ravnic, od severa in juga, od vzhoda in zapada. Toda na obrazih ni veselja in radosti kakor nekoč, marveč žalost im potrtost, žalost za njim, ki je ta narod tako neizmerno ljubil in se zanj žrtvoval... Pobožne In potrte se zbirajo množice Nepretrgane kolone vozov, jezdecev In pešcev se zlivajo v Beograd — Neprestano prihajajo posebni vlaki — Vzorni železničarji Beograd. 16. oktobra, r. Misli vsega naroda so od včeraj obrnjene na državno prestolnico, kjer leži v svojem dvoru na mrtvaškem odru Viteški kralj Jugoslavije. Od na pogrebu zastopal predsednika letonske republike in letonsko vlado. Na postaji ga Je pozdravil tajnik zunanjega ministrstva dr. Golias Delegacija akademije v Saint Cyro Pariz, 16. oktobra. AA. Vojni minister maršal Petain je o(fc~edil, naj se pogreba blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja udeleži tudi odposlan-6tvo 6 gojencev vojaške akademije v Saint Cyru. Odhod poljske delegacije Varšava, 16. oktobra. AA. Odposlanec predsednika republike general Gloigoszov-&'ki je odpotoval v Beograd. Z istim vlakom je odpotovalo tu.di odposlanstvo poljsko-jugoslovenske parlamentarne skomine, ki ga tvorijo podpredsednik senata Bogucki in narodna poslanca D'bovsky in Walewski. Avstrijsko zastopstvo Beograd, 16. oktobra. AA. Avstrijskega zveznega predsedn ka bo zastopal pni svečanem pogrebu državni tajnik Kari Kar-winsky v spremstvu višjega vladnega svrt-nika Sperla. Avstrijsko vlado bo pa zastopal avstrijski poslanik na našem dvoru Herman Ploenis Čsl. delegacija na poti v Beograd Praga, 16. oktobra. AA Ministrski predsednik Malvpetr. ki bo zastopal predsednika republike in ministra Bradač in Derer. ki bosta zastopala vlado, so odpotovali s posebnim vlakom v Beograd Z tst m vlakom potujejo glavni nadzornik češkoslovaške vojske general Sirovv, načelnik glavnega generalnega štaba general Krejči in general Husarek. Predsednika ministrskega sveta spremlja njegov osebni tainlk Sardin-ka ministra vojske Bradača pa pobočnik polkovnik Kvapil. Na postaji je člane češkoslovaškega odposlanstva pozdrav 1 poslanik krajevine Jugoslavije dr. Grisogono. Državni poglavar Francije je prispel v Jugoslavijo Predsednik Lebran se je pripeljal s posebnim vlakom, ki je snoči na Rakeku prišel na naše ozemlje - Skupno s predsednikom potuje maršal Petain Rakek, 16. oktobra, j. Popoldne se je pripeljala i z Beograda na Rakek posebna delegacija, ki sprejme na meji predsednika francoske republike in ga spremlja v Beograd. V delegaciji so med drugimi minister za kmetijstvo^ dr. Kojič, armijski general Dimitrije Živkovič, ki bo dodeljen kot častni ad.iu-tant maršalu Petainu ter general Ko-stič, ki bo določen za častnega adju-ta-tita predsedniku republike Lebrunu. Na Rakek so prispeli tudi francoski poslanik v Beogradu Naggiar, tajnika zunanjega ministrstva gg. Milivoj Pandu-rovič in Ivo Andrič ter kapetan Pe-rišič, ki so vsi prideljeni spremstvu predsednika Lebruna. Malo pred 20.30 je privozil na Rakek simplonski ekspres. Z njim se je pripeljala tudi italijanska delegacija s spo- letskim vojvodo na čelu. Z nekoliko zamude je ob 21. prispel posebni vlak s predsednikom francoske republike Lebrunom in ostalo francosko delegacijo. ki se udeleži pogreba velikega našega vladarja. S predsednikom Lebrunom in maršalom Petainom se je pripeljala tudi delegacija francoskega senata in poslanske zbornice. Obe zbornici zastopa po pat francoskih parlamentarcev. Med njimi sta iz odseka za zunanje zadeve bivši ministrski predsednik Boncour in senator Le Troceur. Na Rakeiku je ves uradni sprejem odpadel, ker predsednik republike Lebrun ni izstopil iz vlaka. Jugoslovenska delegacija, ki je prispela na Rakek, da sprejme predsednika francoske republike, je vstopila v vlak in ga pozdravila v njegovem vagonu. Delegacija verdunskega polka v Ljubljani Snoči se je peljala skozi Ljubljano v Beograd delegacija francoske zavezniške vojske Rakek, 16. oktobra Na Rakeku je bil turoben, meglen večer, kakor da bi tudi nebo žalovalo z narodom. Postaja je vsa v črnem. Dve veliki črni zastavi plapolata s postajnega poslopja. Sredi pločnika stoji zavit v črnino kip našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Pred njim medlo plapolajo voščen-ke. 2e ob 19. je privozil na postajo od Postojne posebni vlak s francosko delegacijo, častniki in vojaki verdunskega polka. V delegaciji je bilo okrog 250 vojakov v lepih svetlomodrih uniformah. Iz vagona sta najprej izstopila dva visoka častnika, polkovnik Duploy in letalski polkovnik Jauneaua, Pred kipom mrtvega vladarja sta se poklo. nila. izstopili so še trobentači s fanfarami in kakib 20 bobnarjev. Postavili so se pred kip in oddali vojaški pozdrav. Fanfare so zaigrale žalno pesem, bobni so jih turobno spremljali. Nato se je V3a delegacija poklonila velikemu duhu vladarja mučenika. Molče je opazovala velika množica ljudstva z Rakeka in vse bližnje okolice ganljive trenutke, ko so francoski vojaki stopili na jusroslovenska tla. Vlak je stal na postaji kake četrt ure. nato pa 1e odbrzeJ proti Ljubljani. * Liubljana, 16. oktobra. Danes zvečer je bilo na ljubljanskem glavnem kolodvoru nenavadno živahno vrvenje. Na stotine ljudi se je odpeljalo v prestohrco, da izkažejo zadnjo čast mrtvemu Viteškemu kraliu Aleksandru Zedi-nrtelju. Ne samo meščani, temveč ljudje iz bližnje in daljne okolice, deputacije pa tudi poedinci so nae-rniln na blagajne v ogromnem številu. Peron fe bil zaleden do zadnjega kotička Vsa zbrana puMiika pa je spraševala od čas« do časa kdai dospe vlak 7. deputacijo junaške francoske zavezniške vojske. Ko je ob točno napove- dani uri počasi zavozil na ljubljanski kolodvor vlak z deputacijo francoske vojske, je bilo slišati ii vseh ust samo en vzklile: »Vive la France! Živela Francija!« Varnostnim organom je bilo komaj mogoče vzdržati red. Določeno je bilo, da »stopi deputacija na južnem, pravkar novo utc-jenom izhodu in da po utrudljivi vožnji zavžiije večerjo v hotelu »Metropol«. Vlak se je počasi ustaviti. Delegacija francoske vojske, sestoječa iz častne čete 150. pe&-polka iz Verduna, iz odreda letalcev ter pomorskih letalcev im njihovih oficirjev, se je postrojila pred vlakom. Na čelu deputacije je stopal polkovnik Duploay, komandant verdunskega polka, ki je poved d francoske vojake skozi špalir v restavracijo na majhno večerjo. Zbrani ljudje so prirejali daputaoiji vojakov polka, ki nosi im« najslavnejšega mesta iz svetovne vojne, najviharnejše ovacije. Deputacija francoske vojske je prišla v pohodni opremi. Vojaki in oficirji nosijo plašče m obleko i* enakega svetlosinjega blaga ter bojne čelade Oficirje je mogoče spoznati samo po od-znaikih na rokavih. 300 mož polka iz Verduna je zasedlo podzemno dvorano hotela Miklič ter v ti-šni pričakovalo po&trežbe. Komandanti, oficirji ter delegacija francoske aviacije in hidroaviacije se jc napotila v zgornjo restavracijsko dvorano. Za komandanta delegacije francoskih letalcev je bil poslan na pogreb Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja polkovnk Henri Jauneaud. Za sprejem francoske delegacije je poskrbelo več naših oficirjev, ki so tolmač 1 i njih želje itn potrebe. Po večerji ie vstopila delegacija francoske vojske nazaj v vlak ki se je nemudoma odpeljal proti Beogradu. Ganljivo je bilo v deti. kako je naša publika, ki se je pripravljala na naijžalostnejSo pot v Beograd, pozdravljala in vzklikala zastopnikom one anma.de, ki je prožila v najstrašnejših časih našega naroda naši vojski in naši državi vso moralno m materialno pomoč. Sprejem francoske vojaške delegacije je bil dokaz neminljivega pr jateljstva naše in francoske države. 25 francoskih letal Zagreb, 16. oktobra. AA. Ob 4.30 popoldne sta prispeli na zagrebško letal;šče Borongaj dve francoski letalski eskadrilji. Prileteli sta čez Videm v zgornji Italiji, kjer sta bili ob 3. popoldne. Prva uskadra. ki Ji poveljuje polkovnik Jnrie, je sestavljena iz devetih letal tipa Breguet 27, druga, ki ji poveljuje Meier-Weiser. pa iz 10 letal tipa Morand. Jutri zjutraj bosta prispeli v Zagreb še dve letali Breguet 27. ki sta se danes za držali v Vidmu zaradi popravil. V Zagrebu se bosta pridružili eskadri polkovnika Jurieja in Weiserja, nakar bo vseh 25 letal okoli 11. odletelo v Beograd, kamor bo. do prispela okoli 13. Vsa francoska letala se bodo skupno z letalskimi eskadrami drugih držav ude'e-žila pogreba blaeropokojnega kralia Aleksandra 1. Zedinitelja. Pogrebni spored v Beogradu In na Oplencu Beograd. 16. oktobra. AA. Za pogreb Viteškega kralia Aleksandra 1- Zedinitelia dne 18. oktobra ie določen naslednji razpored: Cerkveno opravilo v Sabora! cerkvi Po liturgijj za umrle svečano opelo ob 8. v Saiborni cerkvi. Cerkveno opravilo bo opravil Nj. Svet. ;>atrijarh z episkopi in sve-čeništnom in mu bodo prisostvovali: člani kraljevega doma. šefi tujih drža^". kraljevi namestniki, posebna odposlanstva tujih držav in dvorov, vlada, predsednika senata in Narodne skupščine, šefi diplomatskih odposlanstev in niihovi, vojaški atašeji. bivši predsedniki ministrskih svetov, dvorski dostojanstveniki. častni adjutanti. vojvoda, gemeraliteta in admiraliteta. predseduištvi senata in Narodne sk.ipšč'ne. mestni načelniki iz inozemstva, mesta Beograda. Zagreba. Ljubljane Otinia. Novega Sada. Skop-lta. Sarajeva. Banjaluke. Splita in Niša. upravnik mesita Beograda, predsedniki drž. sveta, glavne kontrole, kasicij. in apelacij-eodišč. njim enakopravnih sodišč, predsedniki akademij, pomočniki ministrov, rektorji vseučilišč, guverner Narodne banke, upravnik državnih monopolov in voditelji odposlanstev Žalni sprevod se bo vršil v nasledmein vrstnem redu: Križ in koljivo, godba in glasniki, poveljnik pogreba e štabom, oddelek vojske, zastave polkov z odposlanstvi vojske, oddelek vojske, oddelki t a ji b vojsk, imej i t olji Kara-djordjeve zvezde; kraljev konj (vodila ga bosta dva gard na oficirja), venci na tovornih avtomobilih, ki iih spremljajo Sokoli; sokolske zastave, venci, ki jih nosijo na rokah, pevska društva, duhovščina vseh veroizpovedi po določenem vrstnem redu; znamenja kraljevska oblasti: krona, žezlo, jabolko, prapor in meč. ki jih nosijo najvišji dostojanstveniki vojske in mornarice; lafeta s krsto Ni Vel. kralja; vodijo io vojaki k i ulje ve garde; okrog lafete ordonančni oficirji in častno osobie civdne hiše Ni. Vel. kralja; člani kraljevskega doma; šefi tujih držav, posebna odposlanstva tjjih dvorov in držav e svojim; spremstvi; kraljevi namestniki, kraljevska vlade, diplomalski zbor, senat in Narodna skupščina, bivši predsedniki ministrskih svetov Ln bivši ministri; načelnik mesta Beograda, mestni načelniki iz inozemstva in sedežev banskih uprav; bivši bani. predse^viki državne?? sveta, glavne kontrole, kasači j6kih in ape-laeijskib sodišč, višjih sodišč, predsedniki akademij, rektorji vseučilišč, pomočniki mi-nistrov._ guverner Narodne banke in upravnik državnih monopolov; generaliteta in admiraliteta; člani državnega eveta in glavne kontrole, kasarijskih in apelacijskih sodišč, višjih sodišč in člani akademij; Sokolstvo, Rdeči križ. Narodna odbrana. Udruženje vojnih invalidov. Udruženje dobro-voljcev, upokojeni oficirji, rodbine padlih v vojni, branilci Beograda. Jadranska straža, skavti; bivši kr. poslaniki, bivši rektorji vseučilišč in predsedniki gospodarskih zbornic; mesrtnj načelniki, načelniki ministrstev, predsedniki prvostopnih sodišč, višje uradništvo in uradništ-vo mesta Beograda; predsedniki uradniških organizacij, voditelji odposlanstev in korporac.ij; oficirski zbor, aktivni in rezervni oficirji in koneno oddelek vojske. Svečanosti v Oplencu Beograd, 16. oktobra. AA. Prenos posmrtnih ostankov Viteškega kralja Aleksandra f. Zedinitelja iz Beograda na Opienac bo po naslednjem redu: Po pogrebnih svečanostih v Beogradu krene vlak z železniške postaje v Mladeno-vac. Na vmesnih postajah ee prebivalstvo pokloni pozemeliskim ostankom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vlak prispe v Mladenovac ob 1. popoldne. Krsto prenesejo v avtomobil. Sprevod avtomobilov krene na Opienac. Prihod na Opienac ob 14. Posmrtne ostanke Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja sprejmejo pred eta.ro cerkvijo duhovščina in prebivalstvo. Krsto Viteškega kralja prenesejo domačini v kraljevo za-dužbino. v cerkev sv. Jurija. Polaganje Dosmrtnih ostankov v kripto. Poslednje vojaške časti ob 15. Med polaganjem posmrtnih ostankov Viteškega kralja zazvone zvonovi v vseh cerkvah v državi. V prestolnici in na sedežih banekih uprav zadnji častni topovski streli. S tem bodo pogrebne svečanosti končane. Nova odkritja o sokrivcih marseilleskega atentata Zasledovanje Evgena Kvaternika — Izpovedbe skrivnostnega Malnyja — Kelemen in Georgijev identična Lausanne. 16. oktobra, r. Agenti lausann-ske kantonske varnostne oblasti so pod poveljstvom polkovnika Jacquillarda včeraj in danes ves dan nadaljevali preiskavo o atentatorjih, ki so ob koncu septembra potovali skozi Švico v Marseille. Oblasti se zlasti trudijo, da bi rekonstruirale potovanje teroristov skozi Curih in Lausanne. Navedbe nekaterih francoskih listov, po katerih naj bi :meJi teroristi v Lausanni kar celo taborišče, niso točne. Ugotovljeno je namreč, da so atentatorji odpotovali iz Cu-riha 28. septembra zjutraj, prenočili v Lausanni in naslednjega dne takoj nadalievali svojo pot Snoči so v garderobnem oddelku na pi>-staii našli kovčeg, ki je bil deponiran 2S. «eptembra. V njem so našli nekaj oblač 1 in več drugih predmetov. V nekih hlačah so našli avtomatični revolver znamke Wal-ther, Parabellum znamke Mauser, nekaj bomb in 33 nabojev. Policija je ugotovila, da sta deponirala kovčeg Novak in Pospišil ki sta bila aretirana v Thononu Snoči je lausannska policija rzvrtila tudi izredno strogo racijo po vsej okolici, da bi izsledila zlogasnega »delegata« Evgena Kvaternika, ki so ga baje včeraj opazili v Ženevi, O Kvaterniku so listi poročali, da je 28. septembra »prejel v Curihu teror ste in jim dal vsa potrebna navodila za nadali-njo pot v Francijo Kaj pravi zarotnik Mio Kralj Pariz, 16. oktobra, p. Zasliševanje sokrivca pri marseilleskem atentatu Malnyja alias Chalnyja), ki so ga včeraj aretirali v gozdovih okrog Fontamebleauja blizu Merlu-na, je trajalo vso noč in je bilo končano šele davi ob 7. Malnyjeve izjave se popolnoma strinjajo z izpovedbami Rajč ča (K«j-tiča) odnosno PospiSila Malnv je med drugim izpovedal: Pripadam že dalje ča^4 teroristični organizaciji dr Antc Pavelica. Ob koncu septembra je prišel neki ensiaar k meni v Bu-d mpešto. kjer sem bil zaposlen. V majhni kavarni mi je Paveličev odposlanec »poročil, da bo organizacija sedaj potrebovala mojo službo Dogovorila sva se za »eatanek v Monakovem. kjer sem »e tn dni pozneje v neki zakotni kavarni sestal s tremi osebami, med katerimi sta bila tudi Rajčič n Pospišil Tretja oseba jt bil Paveličev odposlanec, ki ae je nazivaI Kramer in ki nag je obvestil, da nas je vrhovni svet organizacije določil za Izvršitev nekega atentata. Nato smo se dogovorili za nov sestanek v Curihu. Od tod »mo potovali dalje v Lausanne, kjer smo se nastanili v hotelu »Pal-miere« Tamkaj smo zamenjali obleke in osebne izkaze ter se vpisali v knj'go tujcev kot Madžari, ki smo prispeli z Budimpešte. V Lausanni smo dobili tud; ponarejene češkoslovaške potne liste Kramer nas te za pot v Francijo razdelil v dve skupini, da ne bi zbujali suma Jaz sem se vozil z enim izmed zarotnikov v Thonon. ostali pa so stop li na francoska tla pri Eviansu. V pa- riškem brzem vlaku smo se zopet znašli vsi. V Fontainebeauju smo zapustili vlak ter se od tam z avtobusom odpeljali v Pariz. V Parizu se je Kramer nastanil v hotelu »Commodore«. ostali pa smo se zooet razdelili v dve skupini ter odšli deloma v hotel »Terminus«, deloma pa v hotel »Pa-lais d' Orsav« Malny je izpovedal nadalje, da je njegovo pravo ime Miro Kralj. Po niegovem pripovedovanju se zdi, da ga je v zadnjih trenutkih pred atentatom na kralja Aleksandra prevzel velik strah »n da sploh ni sodeloval pri zadnjih pripravah. Trdi. da se ie vrnil potem v Pariz, nato pa zopet odpeljal v Fontainebleau. V hotelski sobi v Aixu en Provence, kjer so prenočevali, so imeli pod posteljo skr te bombe in orozie. Policija je danes dejansko ugotovila, da sta bili v dotični sobi pod posteljo skriti dve bombi in Mauserjeva pištola. Iz vseh Mal-nyjevih izjav se lahko sklepa, da zarotnikov ni bilo samo pet, temveč sedem. Pariz, 16. oktobra, r. Aretirani terorist Mio Kralj, imenovan Malny. je priznal, da je bil v Marseilleu pomešan med množico, ie preden je prispel slavnostni izprevod. Dejal je, da se je potem skesal in povedal Kelemenu, da ne bo napravil atentata. Ker se je pa bal, da ga ne bi Kelemen zato ubil te je izgubil v množico. Prstni odtisi izdali Kelemena Beograd, 16, oktobra. Z uradne strani mo dobili tale pojasnila: Ker ao ae izražali dvomi, da bi marsefi-le»W atentator glede na objavljene fotografije mogel biti Vlada Georgijev Oerno. zem®ki mani terorist makedonske teroristične organizacije VMRO Iz Bolgarije, je dobilo notranje ministrstvo tako od sofijske policije kakor tudi z drugih strani stvarna pojasnila, fe katerih se je moglo a veliko gotovostjo sklepati, da je marSeil-le*k| atentator n* ta Georgijev. Danes s« Je te ugotovilo a popolno gotovostjo. Razen osebnega popiaa atentatorja in opisa Vladimirja Vlade Georgijeva, ki se domala v vsem ujemata; razen tetoviranega emblema VMRO na levi roki atentatorjev:, kar je sofijska policija uradno potrdila o Vladi Georgijevi; razen tega, da je protokol o obdukciji atentatorjevega trupla ugotovil, da se nahaja na spodnjem životu trupla brazgotina, ki priča o operaciji — kar je potrdila tudi žena Vlade Georgijeva s protokolarno izjavo na sofijski policiji, da je bil Georgijev namreč operiran na slepiču — je sedaj prišel še nepobi-trn dokaz v obliki pr*tnih odtisov atenta. torja. ki Jih Je poslala mar*ellle*ka policija v Sofijo, sofijska policija ima pa prav tako uradno kartotekirane prstne o^ttjSg \1s«le GOorHf*™ '» tMI.. ko le Ml tam v zaporu. Ohoje odtis« so *»eda| pregledali In uerotovlis r ahSoIntno gotovostjo, da "o Identični, da Izviralo od ene In i»t* osebe ter da je torej mai^eilleski atentator de- NJ. VeL kraljica Marija in knez Pavle Poincarejevi vdovi Beograd, 16. oktobra AA. Nj. Vel. kraljica-mati Marija je poslala Poincarejevi vdovi tole sožalno brzojavko: Sprejmite moje iskrene simpatije v svoji veliki bolesti. — Marija. Nj. Vis. knez namestnik Pavle pa: Sprejmite, gospa, moje globoko aoia&je ob nenadomestljivi izgubi, ki je prišla tako naglo po tragični smrti mojega dragega kralja, zvestega in vdanega prijatelja vašega slavnega soproga. — Pavle, knez-namestnik Jugoslavije. jansko Vlada Georgijev CernozemSk|, manj terorist makedonske teroristične Organizacije. Tako po uradnih poročilih iz Sofije, kakor tudi po podatkih, s katerimi razpolagajo jugoslovenske ohlasti, je Georgijev L 1932. zapustil Bolgarijo in odšel v Budimpešto, kjer je bil pomočnik predsednika VMRO za Madžarsko Kirila Drangova. Ko se je le-ta vrnil v Bolgarijo, je Georgijev ostal še dalje v zvezi z razbojniško organizacijo ter služil hkratu za inštruktorja te organizacije na Madžarskem in v drugih sosednih državah. Sofijska policija: Kelemen je Vlada Georgijev Beograd, 16. oktobra AA. Notranje ministrstvo je dobilo danes od ravnatelja sofijske policije to-le brzojavko: Prstni odtisi Kelemena s« popolnoma strinjajo s prstnimi odtisi "Vladimirja Vlade Georgijeva Cernozemskega. Tako s« daktiloskopska dognanja i sofijske i beo. grajske policije o identičnosti marSeilleSke. ga atentatorja z Vladimirjem Georgijevim Cernozemskim popolnoma, ujemajo. Kramer — organizator atentata Pariz, 16. oktobra, r. r. Izpovedi terorista Malnvja-Kralja, ki je bil včeraj aretiran se v bistvu strinjajo z izjavami ostalih doslej aretiranih članov teroristična družbe. Novo je samo. da je Malnvia skupno s Kelemenom določil za izvršitev atentata Kramer kot posebni odposlanec morilske organizacije. V Aixu en Provence je oba terorista v jutru usodnega dneva zbudil Kramer osebno in jima rekel: »Vesta, da kralj prispe danes, in vesta tudi, kaj vama je storiti. Pojdita v Marseille In ga ustrelita.« Kramer je obema moril-cela izročil še po 1500 frankov nI nato izginil. Kakor znano, ga doslej še niso mo. gli najti. Oba morilca sta zapustila Aix en Provence in odpotovala ob 1. pop. z avtomobilom v Marseille, kamor sta pri-61a ob 14.30. OdSla sta takoj na trg pred borzo in si ogledala najprimernejši prostor za izvršitev atentata. Malny je danes izjavil, da se ga je tik pred atentatom polotil strah in je skušal tudi svojega pajdaša pregovoriti, da bi ne Izvršil svojega načrta, ker se je bal, da b1 zadel nedolžnega. Kelemen pa mu je zagrozil, da ga pri priči ustreli, nakar se je Ma!ny izgubil v množici. Kmalu nato s« je vrnil v Pariz, naslednjega dne pa potoval v Fontainebleau. Cheronov naslednik Pariz, 16. oktobra, k. Včeraj popoldne je vlada na svoji sejli sklenila predlagati predsedniku republike, naj imenuje za naslednika dosedanjega pravosodnega ministra Cherona, ki je v soboto odstop 1, senatorja Henrvja Lemcryja. Predlog je bil sprejet in je novi pravosodni minister davi že prevzel svoie dolžnosti. Novi pravosodni minister Henrv Lemerv je pripadnik ene izmed polit čnih skupin francoskega centra Kakor omenjajo listi, bo njegovo imenovanje znatno pripomoglo fcudi k nadaljnim preiskavam zaradi škandala St3jviskega in smrti sodnika Princea Lemery je bil pod Clemenceauicm državni pod tajnik v trgovnskem ministrstvu. Znan je kot politik Poincarejeve tradicije ter predvsem kot član zunanje-političnega odbora senata kjer je ostro nastopal proti Briandovi politiki Masaryk okreval Praga, 16. oktobra. AA. Danes je izšel zdravniški bulletin, ':i pravi, da se zdravstveno stanje predsednika republike dr. Masarvka neprestano popravlja. Vi;d desnega očesa je malone popolnoma normalen, normalna je tudi hoja. Predsednik republike se je žc vrnil k svojemu vsakdanjemu delu. Požar v tiskarni pariškega »Journalacc Pariz, 16. oktobra. AA. Včeraj je nastal ogenj v kleteh pariškega »Journala«, ki se je hitro razširil in objel tudi tiskarno, kjer je bila spravljena velika zaloga olja. Zaradi gostega dima, ki je udarjal iz prizadetih prostorov, so morali vso palačo izprazniti. Okoli 90 ljudi je bilo ranjenih in so jih takoj odpeljali v bolaico. Gasilci so imeli dela vso noč, preden se jim je posrečilo ogenj zadušiti. En stavec se je zadu§il. »Journal« se sedaj začasno tiska v drugi tiskarni. Bolgarsko prijateljstvo in Mala antanta Sofija, 14 oktobra, p. Sofijski listi pripisujejo beograjski konferenci Male antante ved i ko važnost 'n naglašajo, da se bo ob tej priliki še prav posebno manifestirala enodušnost držav Male antante v mednarodni politiki. S posebnim zadovoljstvom naglašajo, da se bo na tej konferenc, še posebej podčrtalo prijateljstvo med Bolgarijo m Jugoslavijo ter vso Malo antanto in da se bo na tej konferenci Male antante Bolgarija prvič obravnavala kot prijateli-država. Iz zdravniške službe Beograd 16. oktobra, p. Za sekundarnega zdravnika v ljubljanski spofini bolnici je imenovan dr. Slavko Rakovec, doslej uradniški pripravnik. Vrftm*w«lf«» nanoved Dunajska vremenska napoved za sredo; Manj oblačno. Hladno, ponoči slana. >JUTRCk-št. :ZSS ----- - ^J > i, i -Sreda, IT. X. 1934 ZADNJE BIVANJE VELIKEGA KRALJA MED HRVATI Med špalir Jem ogromne množice, ki je napolnila ves prostrani peron zagrebške postaje, nosijo Sokoli vence na dvorni vlak Nad kilometer daleč se je vila v Zagrebu izpred kolodvora procesija ljudi iz vseh slojev, ki so se uvrščali, da so mogli defilirati pred mrtvim kraljem Francija nam je poslala svoje napilllčnejše sinove Na čela velikega odposlanstva za pogreb Viteškega kralja stojita državn! poglavar Lebrun in ljubljenec Srastsoskega naroda maršal Petain je po trinajstih letih svojega neprekinjenega mandata 1. 1913 dosegel čast podpredsednika zbornice, že leta 1911 pa je bil prvič minister, ki mu je bil v Caillau-xovi vladi poverjen portfelj za kolonije. Da je bil ta važni resort v pravih rokah, svedoči dejstvo, da je g. Lebrun ostai na istem mestu tudi pod Poincarejevo in Doumergueovo vlado vse do začetka svetovne vojne. Med svetovno vojno je Clemenceau spoznal, da mora biti v njegovi vladi pred vsem osebnost prvovrstnih tehničnim sposobnosti, zato je g. Lebruna poveril z novo osnovanim ministrstvom sa blokado. Tu je imel novi minister ogromno polje za svojo delavnost in je tudi učinkovito podpiral napore kopne vojske ter s smo-treno organizacijo obrezuspešil vse napore naspotniške poostrene podmorniške vojne. Ko je bil s skupnimi napori poražen skupni sovražnik, je g. Lebrun u kot možu, ki je bil v polni meri kos težki nalogi, sam po sebi pripadal resort ministra za osvobojeno ozemlje, kjer je Francija hitela prevažne radarske in industrijske interese. I«. 192s0. je bil g. Lebrun izvoljen v senat, kjer je kot poročevalec za vojsko in kolonije učinkovito podpiral težnje Poin-carčja. čegar pristaš je bil vso dobo svojega političnega ndejstvovanja. V predsedstvu senata je potem nasledil m predsednika republike izvoljenega Doumerja ter nm je po tradiciji sledil tndi na stolen predsednika republike, ko je Doumer podlegel atentatu L 19®2. G. Lebrun vživa v Franciji neomejeno spoštovanje moža izrednih sposobnosti, k* so združene tudi z dalekovidnostjo in vztrajno pridnostjo. Uspehi, ki Jih je dosegal pri opravljanju vsakega resorta, samo še povečujejo zaupanje m spoštovanje frameosega ljudstva do njegovega sedanjega državnega poglavarja. Zelo redki so primeri, da državni poglavar velike Francije službeno potuje v inozemstvo. Zato s tem večjim zadoščenjem pozdravljamo prihod predsednika Lebruna. ki prihaja k nam v imenu vsega francoskega naroda, da nam da utehe v teh dnevih najtežje preizkušnje. Njegov prihod nam je jamstvo, da bo postala še bolj čvrsta in trajno po nsodi sami dana medsebojna povezanost med Jugoslavijo in Francijo, na novo posvečena s skupno prelito dragoceno krvjo v Marseilleu. Obisk francoskega državnega glavarja štejemo njemu in vsemu francoskemu narodu tem bolj v dobro, ker je nepreračim-ljiva usoda hotela, da je v ponedeljek, komaj par dni po mučeniški smrti zunanjega ministra Barthouja, izgubila še drugega svojega duševnega velikana, bivšega predsednika republike Raymonda Poinca-reja. Da je g. Lebrun. kljub temu odpotoval v Jugoslavijo in da to njegovo plemenito gesto odobrava ves francoski narod, je dokaz, kako globoko sočustvuje Francija z nami v naši nesreči m kako zelo se čuti z nami eno. Iz srca smo ji hvaležni za to uteho in bodrilo. * Ob strani državnega poglavarja Lebruna bo zastopal zavezniško Francijo in posebej še njeno armado pri pogrebu našega Velikega kralja vojni minister maršal H. Philippe Petain, najslavnejši med še živečimi francoskimi vojskovodji iz svetovne vojne in ljubljenec vsega francoskega naroda. Tudi njegovo poslanstvo je dokaz, kako čuti vsa Francija srčno potrebo, da nam izkaže svojo prijateljstvo in zvestobo v naši nesreči. Maršal Petain je star že skoro 80 let, pa se kljub temu ni ustrašil naporne poti iz Pariza v Beograd. Rojen je bil 1. 1856. Njegova oficirska kariera'je bila skoro šablon-ska; dospel je do polkovnika in bi moral biti 1. 1914 upokojen. Svetovna vojna pa je upokojitev preprečila in obenem razkrila Francozom, kako velikega duha imajo žalne svečanosti v četrtek v Ljubljani Predstavniki uradov, deputacije društev, korporacij itd. m šolska vodstva se naprošajo, da se pri žalnih svečanostih v četrtek, dne 18. oktobra ravnajo točno po naslednjih sklopih sestanka predstavnikov glede razporeda. Razpored je naslednji: I. Pri žalnem cerkvenem opravilu v stolni cerkvi velja za vse predstavnike razpored sedežev, ki jc bil objavljen v razpisu banske uprave dravske banovine z dne 24. maja 1933. V kolikor ostanejo mesta po tem razporedu v spodnjem delu cerkve še nezasedena, se tam razporede kulturna, prosvetna, gospodarska, strokovna in druga društva ter vse ostale korporacije po vrstnem in časovnem redu prihoda v cerkev. Zaradi omejenega prostora se morejo odeležiti cerkvenega opravila v stolnici le delegati, ki dobe za to legitimaci jo na mestnem poglavarstvu soba št 21/1 (nasproti mestne posvetovalnice) Mestni trg 2 med 9. in 14. uro. Sokolstvo, gasilstvo in vsa ostala društva so postrojena pred cerkvijo. Zastave in prapori se razvrste v cerkvi vzdolž sedežev v gornjem delu cerkve — ravno tako po časovnem redu prihoda. II. Pri žalnem cerkvenem opravilu in ,po-Monitvi na Kongresnem trgu ob pol 10. uri velja naslednji razpored — od nunske cerkve navzdol: 1. Predstavniki oblastev rn uradov, desno od katafallka; dohod iz Šelenburgove ulice in Gradišča. 2. Oficirski zbor desno in levo od spomenika sv. Trojice — dohod iz Šelenbur^o-ve ulice in Gradišča. 3. Pevci na stopnjiScu pred nunsko cerkvijo — dohod iz Šelenburgove ulice. 4. Sokoli in gasilci tvorijo špalir od ka-tafalka do Filharmonije. Med špalirjem je 5 m prazen prostor; levo se razvrsti šolsika mladina, in sčer v gornji polovici osnovne šole, v dolnji polovici srednje šole; desno se razvrste društva, korporacije itd. po vrstnem in časovnem redu pr hoda, tako da se prvi razvrste najbližje katafalku, in sicer ženska druStva v gornji polovici (pred trgovino Novak), ostala društva pa v spodnji polovici. Vse zastave in prapori se razvrste ne glede na njih društva, med špalirjem Sokolov in gasilcev po navodilih rediteljev. Dohod za vse te udeležence edino is Wolfove ulice. ^f'] Opozarjamo vse šole. društva, korporacije itd., da prihajajo korporat-vno, ker sc posameznilki ne bodo puščali na prostor, ki je rezerviran ter se v vsem pokoravajo navodilom rediteljev. Vsi voditelji šol in deiputacrj na i skrbe za točen in reden prihod, posebno pa tudi za miren in reden razhod, ki se mora izvršiti prav tako pod vodstvom njih voditeljev. III. Za primer slabega vremena bo žalna svečanost v veliki dvorani hotela Uniona. Dostop na to svečanost pa imajo zaradi omejenega prostora poleg uradov in predstavnikov le delegacije društev in korporacij z istimi legitimacijami, ki veljajo za udeležbo cerkvenega opravila v stolnici. Šole pošljejo v Union le deputacije, ki se razvrste na galeriji IV. Pri popoldanski svečanosti ob pol 15. uri pred mestnim poglavarstvom je rezerviran le prostor za pevce, ostali udslež-niki se razvrste poljubno Odbor za prireditev žalnih svečanosti v Ljubljani. čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" S Slovenci, ki so se s posebnim vlakom peljali v Zagreb poklonit se Viteškemu kralju, je bila tudi močna delegacija slušateljev univerze kralja Aleksandra v Ljubljani; položila je na krste lep venec Sinoči je stopil na tla Jugoslavije najvišji predstavnik velike francoske nacije, predsednik republike g. Albert Lebrun. Visoki poset prvega dostojanstvenika zavezniške Francije je naklonila naši državi nemilri usoda v trenutku globoke vsena- rodne žalosti, ko z zemskimi ostanki blagopokojnega ViteSkega Zedinitelja polagamo v grob tudi marsikako bledečo sanjo za bližnjo bodočnost našega naroda. Prihod odličnega gosta as ni je v uteho v težkih dnevih, ker nam priča, da zavezniška Francija žalnie z nami, globoko pojmuj-.ič veličino nesreče, k' se je zruši'a na i našo osirotelo domjvino. Visoki poset pa tuli dokazuje, da zavezniška Francija smatra našo nesrečo za svojo, čemur daje pouiar-ka s tem, .-Ia je samemu svojemu najvišjemu predstavitelju naložila tu? i o misijo, da se v imenu vsega francoskega naroda oddolži spoštovanju do tragično umrlega Viteškega Gospodarja Jugoslavije. G. Albert Lebrui, ki stopa prvič na naša tla z žalno nalogo, da izkaže našemu Kra-Iju-mučeniku zadnjo čast, je ena izmed-najodličnejših osebnosti v vrstah sodobnih francoskih državnikov, politikov in javnih delavcev. Rodil se ie 29. avg 1. 1S73 v malem mestecu Mercy-le-Haut tik bivše francosko nemške mtje, skoro v dosegu topov nekdanje nemške trdnjave Metza. Po svojem ploflonosnem delovanju spada me;! plejado onih znamenitih mož. ki iili je imela Francija na čelu, ko jo je zadela strahotna preizkušnja svetovne vojne. Ob železnem politiku Clemenceauju. ob temeljitem finančnem znanstveniku Poincareju, zunanje politični spretnosti Barthouja in ob navdušujoči besedi Brianda, je Lebrunu pripadla velevažna vloga moža, ki do dovršenosti obvlada vse panoge tehnike. Za to prevažno nalogo se je g. Lebrun pripravljal že iz najzgodnejše mladosti. Po svoji pretežno tehnični nadarjenosti se je sin lotarinškega kmetovalca z vso vnemo posvetil poklicu inženjerja in je s svojim 2<5. letom dovršil tako politehniko, kakor še posebej rudarsko akademijo. Kmalu nato si je z odličnimi strokovnimi del! o rudarstvu in železnicah Francije in sosednih držav priboril priznanje in nagrado Akademije znanosti. Njegovo ogromno strokovno znanje mu Se odprlo pot do poslanske zbornice, kjer mrtvega Viteškega kralja že vso pot po morju od Marseillea do Splita, in zrako-plovni minister Denain, ki prispe v Beograd danes. Francija nam Je v teh črnih dneh poslala v tolažbo in vzpodbudo največje in naj-ocHičnejše sinove svojega velikega naroda. Žalna komemoracija v Šenčurju Šenčur, 16. oktobra. V nedeljo se je razvpiti Šenčur na naj-veličanstneiši način poklonil spominu velikega kralja. V dvorani »Prosvetnega doma« so se zbrala vsa društva, občinski odbor ter vse korporacije iz Šenčurja poleg kakih 400 vaiSčamov. Predsednik občine g. Umnik Anton je ofcvoril s prav lepim nagovorom žalno sejo. Spominjal se je blagopokojnega kralja predvsem kot mirotvorca. Godba iz Šenčurja je zaigrala nato žalostinko, fci so se pri njej vsem zarosile oči Nato je povzel besedo šolski upravitelj Rape Vlado, ki j« dejal med drugim: — Gledaš nas sedajl Ti, veliki naš oče, gledaš na sirote, ouiješ naše srčne vzkrike. Vidiš našo bol. Naj nas ščiti Tvoj dwh tudi še poslej, dasi Ti je nehalo biti srce, ki je tako globoko čutilo za nas vse. Kdo bi nas mogel tako ljubiti, kakor si nas Ijiibil Ti? Gledamo Te poveljnika junaški armadi, gledamo Te na Golgoti Tvojega žirvljenia. na albanskih gorah, gledamo Te zmagovalca na pohodu v našo prelepo prestolnico Beograd. Koliko si trpel, koliko deilal za ljubljeno .domovino, vemo. Le ena misel je bila v Tvoji notranjosti: sreča in blagostanje ljubljene domovine! Svoje delo in svoje želje si zapečatil oh zadnjim dihu z veliko oporoko, ki je izraz vsega Tvojega jaza: »Čuvajte Jugoslavijo!« — Ko se vrača v teh dneh Tvoje mrtvo truplo materi domovini, se Ti ne moremo oddolžiti drugače nego z obljubo: Oče noš dobri, mučenik naš, čuvali bomo Jugoslavijo, Id si jo ustvaril, jo varno vodil v naj- ' težjih dineh, Ti največji in najblažjg miro-tvorec. Ouvali jo borno! Slava Tvojemu nesmrtnemu spominu! r poprej skoro neznanem oficirju. V prvih mesecih vojne je bil komandant brigade, a se je tako izkazal, zlasti v bitki ob Marni, da je že pozimi 1914 postal divizionar, naslednje leto pa že komandant 3X armije. V tem svojstvu je zaslovel po vsem svetu s svojo junaško in genialno obrambo Ver-duna L 1916. še istega leta je zato postal poveljnik vseh francoskih armad v centru fronte, naslednje leto pa poveljnik vseh zavezniških bojnih sil na severnem in vzhodnem francoskem bojišču. Njegovi uspem so bili toliki, da mu je bila podeljena čast maršala, ki je v Franciji enako izredna in redka kakor v naši vojski čast vojvode. Skupno z maršalom Petainom tvorita častno spremstvo državnega predsednika Se mornariški minister Pietri, ki je spremljal — In ko se klanjamo manom Tvojega velikega genija, obljubljamo ljubezen in neomajno zvestobo Tvojemu nasledniku kralju Petru II. ter mu kličemo s Sofokle-jevimi besedami: »Sin, bodi srečnejši od svojega očeta, v vsem drugem pa mu bodi enak!« Živel kralj Peter II., živela kra-Ijica-mati, živel ves kraljevski dom! Nato so pevci zapeli državno himno. Predsednik občine je z občinskimi odborniki vpričo vseh zbranih položil prisego neomajne zvestobe kralju Petru II. Godba je spet zaigrala žalno koračnico, fci je globo- ko pretresla vse navzoče. Po komemora.-ciji se je množica m rno razSia. Nove poštne znamka Beograd, 16. oktobra. AA. Med šestmesečno državno žalostjo bodo v prometu poštne znamke z likom blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v črnem okvirju. Dne 17. t. m. pridejo te znamke najprej v promet samo v Beogradu, Zemunu in Pančevu, kasneje pa jih bo državna tiskarna dobavila še vsem drugim poštam v državi. JUNAŠKI KRALJ MUČENIK V JUNAŠKEM BEOGRADU Tragedija, kakršne v borbah preizkušeni Beograd še ni doživel — Kleče in ihte je nad stotisoč ljudi izročalo solzne pozdrave Kralju, ki je izkrvavel na žrtveniku svojega naroda in domovine Iz včerajšnje drage izdaje »Jutra«, ki je bila zaradi pozne ure prirejena samo za Ljubljano, ponatiskujemo za ostale naročnike poročilo o tužnem sprejemu žalnega vlaka z mrtvim Viteškem kraljem Zediniteljem v Beogradu. Noč, kakršne Beograd še ni doživel... Noč. ko pride pokojni Viteški kralj Zedinitelj zadnjič v svojo prestolnico... Nepremično stoje nepregledne množice, črne in mrke, gledajo na vrata dvorske čakalnice, skozi katera bodo čez uro, dve, prinesli Njega, ki je padel kot žrtev za ideje svojega naroda. Tužno izgleda danes ta sprejem, povsod se vidi samo črnina, črnina na zunaj, črnina v dušah. Ali so se ti oficirji, ti strumni vojaki, ki so prišli, da pozdravijo svojega vrhovnega komandanta, ki jih je vodil v vse večjo slavo, kdaj nadejali, ga da bodo dočakali tako? Kje ,-e sedaj kralj - heroi. kralj - vojak in poveljnik, kje je sedaj On, ki je b'3 vedno vzor, oče rn tovariš? V krsti počiva in stiiva večni sen. V kršiti, ki jo vozi najža-lostnejši Vlak, ki je kdajkoli vozil po naši . državi. Usoda je hotela, da vodi zadnja pot kralja - junaka skozi vso našo državo, Ki jo je On teko vroče ljubil, od enega konca do drugega. Zdj se, da ie proga od Splita preko Zagreba in Beograda zadnji opomin mrtveca kralja, ki pravi: Jugoslo-veni, glejte, za vedno vas vežem s to zvezo, s svoio poslednjo potjo preko ljubljene Jugoslavije! Ura se pomika proti polnoči Užaloščena prestolnica čaka svojega kralja. Beograd je videl in doživel že dosti nesreč. Odkar se Beograd spominja, .ie doživel težke dni. Bil ie porušen, pa ponovno pozidan. in zopet porušen in znova smo ga zgrad li. Pogazile so ga neprijateljske vojske in Beograd je bil nesrečen. Toda te raz teh nesreč je bil silen, buren, dajal si je duška svoji bolj. A danes? Bol za izgubljenim kraljem ga je tako potrla, da je docela miren, popolnoma miren, a vsak v sebi nosj breme ogromne boli naše Nacije. To bol povečuje še neizmerno dejstvo, da je bila ta smrt ljubljenega vladarja nasilna, neprirodna, ne-pričakovan-a, smrt, ki je prekinila dragoceno življenje v času, ko nam je bil naiboli potreben tako silen in dalekoviden duh. V nepojmljivi in neizmerni boli, zavedajoč se, da tega življenja ničesar več ne more vrniti, so Beograjčani onemeli in nos>iio v sebi vso težko tugo. Onemeli od tuge in bolesti .Ne samo na obrazih, tudi na domovih se izraža ta velika bol za izgubljenim, brezkrvni o mil m in dragim, čegar smrt je povzročila nezaceljeno rano v dušah in srcih vsega naroda. Vse. mesto je v črnih zastavah, a lriše- ob poti, koder vodi poslednja pot s kolodvora do starega dvora, so od strehe do tal odete v črnino. Kraljeva slika se vidi vsepovsod. Vsakdo je hotel na ta način opomniti mimohodnike na sveti kraljev lik. Skoro pred vsako sliko ie prižgano kadilo. Celo oni, ki si niso mogli nabaviti dragocenih slik, so poiskali vsatj stare sličice, ki predstavljajo kralja v raznih dobah, počenši od zgodnje mladosti pa do poslednjih dni, da se tako od-dolže kralju Mučeniku. Te slike kot da bi govorile: Eto, to je Vaš kralj, ki je tudi življenje svoje dal, da bo vam dobro! Pozno je že, bliža se konec... Zbrani so vsi oni nešteti, ki so prihiteli, da mrtvega kralja še enkrat spremijo na njegov dom- Tu je kraljevska vojska, ki jo je vodil od zmage do zmage, tu je Narodno predstavništvo, senatorji in narodni poslanci, tu ie kraljevska vlada, tu je nepregledna množica ljudstva, ki je zagrnila ves Wilsonov trg in vse ulice, ki vodijo na železniško postajo. Mnogo jih je, ne vidi se jim ne konca ne kraja, gube se v temno noč. Beograd pa odseva v temno noč v jasnih konturah neštetih svetilk. Beograd izgleda v te i mračni noči kakor skala, ki kljubuje najhujšim udarcem. Ljudje stoje nepremično, a pogled je uperjen na eno samo točko, na železniško postajo, na vrata dvorske čakalnice, skozi katere mora poslednjič priti On. Vse se zdi kakor sMka z drugega sveta. Tu stoje ljudje, ki so morda videli vse strahote, ki jih je mogoče doživeti na tem svetu, ljudje, ki jim ni bilo prihranjenega ničesar, ne albanska Golgota, ljudje, ki so gledali smrti v oči, a niso trenili z očesom. A sedaj stoje tu sklonjen h glav in plakajo. Njihov kralj sniva večni sen, ni več Ornega, ki jih je v najtežjih trenutkih vodil in bil zanesljiv krmar državne ladje, mi pa smo lahko mirno spali, dobro vedoč, da je krmar *.edno na straži. MarseMIeski streli so nas opomnili, da strnemo svoje vrste. In res, naše vrste so danes bolj goste in čvrstejSe kot kdaj poprej. Umrl je Viteški kralj Zedinitelj, toda tu je njegov Sin. Sin velikega očeta, mladi kralj Peter H., pod čegar vodstvom bomo dokazali, da je sedaj jugoslovenska zavest zasidrana še globlje v naših srcih in naših dušah. Skrbel je za nas, Veliki kralj, kakor za svoje tri sinove, z ljubeznijo in ni delal razlik med vero in narodnostjo. Za vsakogar je imel lepo. dobro besedo. Ta nocojšnji trenutek bo ostal večno v spominu vSlavjanekega družestva« je globoko pretresla vest o tragični smrti velikega Jugoslovena in kralia Aleksandra. Upravni odbor in jaz osebno izražamo najgloblje sožalie za izgubo slavnega kralja, ki eo ga Bolgari smatrali za iskrenega in prepričanega poboniika bratskega zbližanja med Bolgari in Jugosloveni- Nai Bog da. da bodo njegov naslednik mladi kralj in njegovi svetovalci nadaljevali v visokem duhu zgodovinsko delo velikega pobom ika zbližanja med obema narodoma. — Predsednik J-Slavjanskog družestva« veučiliški profesor Bobčev. V žalno kniigo jugoslovenskega poslaništva v Sofiji so ee vpisali mnogi bolg/"*iki iržavniki. javni delavci, politiki in veliko število višjih oficirjev sofijske garnizije. ki so z globokim spoštovanjem izrazili svojo žalost nad tragično smrtjo blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sofija. 15. oktobra. AA Pooblaščeni minister kraljevine Jugoslavije v Sofiji Aleksander Cincar - Markovič je obiskal kr. svetnika Grujeva in ga prosil, naj se v imenu kr. jugoslovenske vlade zahvali Nj. Vel. kralju Borisu za izraze sožalja nad tragično smrtjo blagoookojnega Viteškega kralja Aleksandia I. Zedinitelja. Pooblaščeni minister Cincar - Markovič je nato obiskal predsednika vlade Kimona Georgijeva in zunanjega ministra Koeto Batolova. ki ee jima je zahvalil v imenu jugoslovenske vlade za izjave sožalja ob tragični smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Vatikan Rim. 15. oktobra. AA. Na vest o atentatu na Nj. Vel. kralja Aleksandra, so jugoslovenskega poslanika pri Sv. stolici v Vatikanu obiskali kardinal Paccell. msgr. Picar-do. pod tajnik Otaviani in lef protokola, da mu izrazijo globoko^sožalje Sv. etoliee nad oetjdnim umorom N]. Vel kralja Aleksandra in njene simpatije za vee jugosloven-eki narod. Dne 10. in 11. t. m. so po .fugoeloven-6kem poslaniku v Vatikanu izrazili sožalje kraljevskemu domu in kraljevski .vladi doJ'en kardinalov Belmonte. protektor za« voda sv. Jeroninia Fumazoni, bivši državni tajnik Gaspari in kardinal Sincero, v imenu vzhodne kongregacije vatikanski guverner Serafini. poveljnik papeževe straže ia več prelatov, med temi general Jezusove družbe Ledechowski in vsi predstavniki tujih poslanstev pri Sv. stolici. Rektor zavoda sv. Jeronima in člani upravnega odbora globoko žalujejo zaradi udarca, ki je zadel jugoslovenski narod. Argentina Beograd, 15. oktobra AA. Zunanji mi-nister je prejel tole sožalno brzojavko: Buenos Aires. — Globoko presunjen o<} marseilleskega dogodka izražam iskreno sožalje nad izgubo vašega vzvišenega kra. lja Aleksandra. — Carios S aa vedra La-mas, zunanji minister. Mednarodna unija za Društvo narodov Beograd, 15. otobra. AA. Generalni tajnik mednarodne unije združenj za Društvo narodov je poslal tajniku našega združenja za DN tole sožalnico: Ženeva. — Izražam vam grozo in gnus nad atentatom, čigar žrtev je Postal vladar Jugoslavije v trenutku, ko je stopil na tla Francije. V Imenu našega tajništva in — prepričan sem — v imenu vse naše unije vam izrekam naše globoko sožalje. Hvaležen vam bom, če to sporočite jugoslovenskemu združenju. Slovanska mesta Beograd, 15. oktobra- AA. Uprava Zveze mest kraljevine Jjgo6lavije je dobila od večine slovanskih mest brzojavne sožalnice. V Pragi se je vršila tudi komemorativna seja uprave češkoslovaške Zveze mest, s katere eo poslali to-le brzojavno sožalnico V6eh češkoslovaških mest in občin: Presunjeni in globoko ganjeni od vesti o tragični smrti velikega kralja Aleksandra, prosimo Zvezo mest bratske Jugoslavije, naj bo prepričana, da češkoslovaška mesta deie z njimi brezmejno žalost ob izgubš iskrenega boritelja za mir in sodelovanje obeh bratskih narodov. Rumunski znanstveniki Beograd, 15. oktobra AA. Predsednik vlade Uzunovič je prejel iz Cluja nasled, njo brzojavko: Profesorji vseučilišča »Kralja Ferdinanda I.«, ki jih je ostudni atentat na velikega in junaškega kralja Aleksandra, zvestega prijatelja našega naroda globoko presunii, vam zagotavljajo, da sočustvujejo z vami v tej veliki žalosti, proseč vas, da sprejmete njihovo iskreno sožalje. —• Rektor Stefanescu. Bivši ruski oficirji Beograd, 15. oktobra. AA. Predsednik vlade je prejel sožalno izjavo: Ruski rezervni častniki in bojevniki, ki so dobili gostoljubje v kraljevini Jugoslaviji, prosijo, globoko presunjeni nad mučeniško smrtjo Viteškega kralja Aleksandra, da sprejme te izraze najiskrenejšega sožalja in sočutja v splošni narodni bolesti. Letalstvo Novi Sad, 15. oktobra AA. Poveljništvo letalske vojske je prejelo sožalnice od romunskega podtajnika za letalstvo, od francoske letalske tvornice »Breguet«, od fran. co?ke tvornice za motorje s>Hispano Suiza«, od nemške družbe za letalski promet »LuftI hanse« in od ravnatelja tvornice v Kra-ljevu. "Postani in ostani član »Vodnikove družbe" / BILA ŽALOST SREDI OKTOBRA Skoro vso dravsko banovino je včeraj zjutraj pobelil sneg Včeraj dopoldne je Ljubljano pobelil prvi sneg, ki pa je do večera domala že izginil LJubljana, 16. ofct Na svetu (Je že od parati veka tako, ida se človeku v dneh žalosti in tegobe v dvojini meri vcepijo v srce vnanji rvplivi življenja in nehanja neposredne okolice. Zato ni prav nič čudno, da je davi večjemu delu Slovencem, pa daleč v podnožje gora v Hrvatskem Za-goniu in Bosni, sredi oktobra sicer že umljiva, pa vendar neobičajna, mala senzacija bele snežne odeje sprožila pietetno prispodobo. Na tragični dan sprejema mrtvega Viteškega kralja Aleksandra v jugoslovenski prestolnici se je razjokalo celo nebo in v gostih kosmičih pobelilo težko preizkušeno Kemijo s kristalnimi solzami svojega globokega sočutja... Letošnja jesen, nasmejana in blago-darna s toplim solncem je državljanom Jugoslavije v dvojni meri pospešila utrip ikrvi v neprecenljivi radosti, ko £do ostali v državno političnem razvoju Balkana lepi in solnčni uesenski tkievi na prehodu kimavca v vinotok, ko se je po brezoblačnem nebu vozilo solne e nad slehernim domom Južnih Slovanov in tako blagoslovljeno pobrati mi jo dveh bratskih narodov niso motili niti ne zmerom sitni in hladni Jesenski vetrovi... In ko se je po kratkem odmoru naš "Viteški kralj vedrega čela in poln najlepših nad podal na zmagoslavno pot na obal južnega Jadrana in preko morja na solnčni jug zavezniške Francije, da s pogumom in občudovanja vredno voljo svoje brezmejne ljubezni do Jugoslavije pred licem vse Evrope manifestira za sveto Idejo miru, jc po nekai deževnih dneh spet nebo s solnč-nim in razigranim liccm blagoslovilo pot našega nesmrtnega Apostola notranjega sporazuma, miru in bratstva med naro-di. Po usodnem dnevu, ko so smrtonosni streli ugasnili življenje največjemu Sinu Jugoslavije, se je v ranem jutru v žalostni pesmi zvonov po vsej državi spet zaobkčilo prej tako oasno nebo in dež je mnogokje s solzami državljanov močil ranjeno zenVjo. Ali ko se je naš mrtvi kralj Zedinitelj povrnil na obal Jadrana, ni moglo nebo drugače ko spet z zlato ko-p r eno solnca blagosloviti truplo in obraz Domovine, aa v ža-iostnih srcih nas vseh dvigne pogum m svetlo vero v srečno bodočnost težko preizkušene zemlije. Jn minulo nedeljo, ki je bila tako lepa v svojem pri.rodnem jesenskem obeležju, so bila naša srca uprta na obal Jadrana, kjer je mrtvi kralj Vitez sprejemal v neizmerni bolesti in sobah podanikov zakovano sveto prisego, da •bomo čuvali večno lepo, Njemu tako nad vse drago Jugoslavijo. Lepa pa ■tako žalostna minula nedelja je bila dan zaprisege trajne zvestobe Ideji nesmrtnega kralja, ki bo čuvala Jugoslavijo na njeni nadaljnji poti. Kakor je silovit in mogočen oslon države na gorah našega severa, kakor je mogočna gorska hrbtenica Domovine na jugovzhod, ki se ogleduje v večno lepem, sinjemodrem Jadranu, prav tako je klena zaprisega zvestobe in lju-bezn vseh Jugoslovanov, skrita in porojena v tegobi src in potokih solza. In včerajšnji dan? Nesmrtni kralj se je dvignil, poslovil od tako dragega Mu morja. Za oblačilo se ie spet nebo, vso Evropo je zatjel sivi plašč. Sinji Jadran in širne vode Oceana so zaplakale. Dvignili so se valovi, sprostili soliz in pod sinje nebo brez prestanka poganjali temne oblake nad razžaloščeno zemljo, kamor sami, kljub svoji mogočnosti ne morejo. Zabučali so vetrovi in ves včerajšnji dan z orjaško močjo podili po nebu temnosivi plašč. Žalostno so plapolali v silovitem vetru simboli velike tuge, črne zastave. Na grajskem, šentjakobskem stolpu, nebotičniku in drugod visoko in mogočno, z vseh nižjih hiš pa skromneje, a tem žalostneje so plapolale zastave kakor mogočne, skeleče osti, gnane od vetrov iz smeri, odkoder je prišla žalostna vest, in kažoč v smer, kamor so hitele naše misli za mrtvim vladarjem, na poti z morja v notranjost. Krog oglov so se zdržema podili zračni vrtinci z ovenelim listjem, bolestjo umirajoče prirode, ki ga je veter pobiral po Rožniku ... In snoči, ko se je Nesmrtni kralj po slavonski ravnini bližal prestolnici, odkoder je Nijegovo veliko srce sleherni dan z očetovsko skrbjo objemalo v duhu vse kotičke prostrane naše Domovine, se je utrgala celo ma nebu zadržana bolest. Votlo je zagrmelo in iz vznemirjenega ozračja je davi nastlalo na zemljo hladno snežno odejo. Bolest, žalost je legla na zemljo in dosegla danes višek v srcih prestolnice. Vrh Triglava, v Kamniških planinah, v debelem novem snegu, pa globoko v dolinah so se umirile zastave. Ni več vetra, vrnil se je Kralj v svoj dom, v žalostni jesenski dan presunljivo pojo zvonovi, votlo odmevajo topovi... ★ Sneg sredi oktobra, ki sicer v dolinah ne bo obležal, je iz trenutnega vremenskega stanja razumljiv. Po v primeri z lanskim oktobrom prav lepih jesenskih dneh je pred dnevi močan ciklon z jedrom nad Baltikom pooblačil nebo Evrope. Čez naše kraje, nekako na robu ciklona, so zaradi kroženja zemlije, v smeri iz zapada ves včerajšnji dan gnali topli morski vetrovi temne oblake. Temperature, iki so bile v minulih nočeh v višjih, zaprtih legah ponekod že prav blizu ničle, so se ponoči z vpadom hladnega severnega zraka znatno ohladile. Tako se je dež, ki je zajel domala vso Evropo, davi v alpskem in predalpskem svetu pre-kvasil v sneg, ki je s tanko kopreno pogrnil tudi doline. Slični nagli vremenski preokreti niso nič nenavadnega. Lani n. pr. smo na enak način dobili sneg že prvi teden, prav tako tudi zadnji teden oktobra.. Letos so enaki primeri posetili le najvišje naše planine v Alpah in Bosni, pa v Turčiui in Maroku celo že v avgustu. Kratkotrajen sneg pa našim kmetom v višjih legah četo sredi poletja ni senzacija. Dozorevajoče žito je bilo v poletju n. pr. v Bohinju že večkrat deležno bežnega belega gosta. Trenutno stanje vremena pa nikakor ne sme izzivati domneve, da je zima že tu. Zaradi precejšnjega snega v planinah bodo seveda še posebej v jasnih nočeh temperature prav hladne. Pogosti nevarnosti slane pa smemo priključiti vero, da bodo jesensko cvetje, pred vsem pa naše mamice in prilet-niki ter vsi solnca željni do zime deležni, kljub trenutnim vremenskim te» gobam še toplih solnčnh dni. I. L. Zakaj v oktobru sneg? Prva polovica letošnjega oktobra, v kateri smo imeli z malo izjemami lepe jesenske dneve, se je zaključ la z mrzlim vpadom vzhodnih vetrov. V dolino je dospel sneg in pobelil še vso zeleno pokrajino. To hladno vreme je posledica tipičnega južnega širokalnega vremena, ki se je pojavilo v naših krajih dva dni pred nastopom snežnih padavin. V nedeljo 14. t. m. smo imeli v Ljubljani zjutraj meglo. Že ob 8. je ta izginila in nam tako omogočila pogled na višje oblake, ki so nepremično viseli v višini kakih 3000 m nad nami. Začelo se je hitro jas-niti, ob enem pa se je začel nekako ob 10. dopoldne barometer nižati. Padanje barometra je bilo neverjetno stalno in močno, tako da ni čuda, da smo že v dopoldanskih urah opazovali v nižjih oblakih južne vetrove. Nebo je bilo le deloma pokrito z oblaki in to večinoma z najvišjimi, ki so nam v tem primeru naznanjali, da je v bližini na severu področje z nizkim zračnim pritiskom. Kraji na severu so srkali iz naših in še južnejših krajev zrak vase ter povzročali iužnozapadne vetrove. V noči na ponedeljek" se je nebo pooblačilo in iug je pritisnil tudi pri tleh. Barometer je padal naprej, moč vetra se je stopnjevala in zrak se je občutno segrel. V ponedeljek so že silile preko naiših kra-iev ogromne zračne mase na sever. V višini so gnale s seboj težke deževne oblaka, pri tleh pa so dvigale listje in prah ter ss zaganjale s hitrostjo 14 metrov na sekundo v človeka. Vmes so padale tudi kaplje dežja in proti večeru, ko je veter pri tleh najbolj divjal, se je začelo na več kraiih bliskati. Zvečer ie dosegel barometer najnižje stanje 715 mm, kakršnega nismo v Ljubljani beležili že od marca leta 1931. Vsem tem pojavom je moral slediti nujno vpad mrzlih vetrov. In res že ob 11. zvečer je gorki južni veter ponehal in nadomestil ga je hladen vzhodnik ter v kratkem času od 23. do 3.30 zjutraj včerajšnjega dne (16. X.) znižal temperaturo za 15' Celt&ija tex dvignil kazalec na barometru do jutra za 10 milimetrov. Močni nalivi, ki so ponoči zajeli naše kraje, so prešli v zgodnjem jutru v sneg in tako prenašali prvnešeno vlago iz juga od oblakov na tla. M. C. Kamniški okra] zasnežen Kamnik. 16. oktobra Po velikem viharju, ki je divjal včeraj zvečer nad Kamnikom in lomil veje z dreves ter povzročil ponekod precej škode, je pričelo proti jutru močno snežiti. Zjutra* je pokrivala tla 6 cm debela snežena odeja. Potniki, iz Tuhinjske doline javljajo, da je padlo na Kozjaku 12 cm snega, ki ob mrazu ne topi. Zanimivo je pri vsem dejstvo, da v Domžalah ni snega in da so le med dežjem naletavale posamezne snežinke. V Domžalah prevladuje topla struja Moravške doline. Vihar in sneg v Zasavju Litija, 16. oktobra Tako zgodnje zime pri nas še ne pomnimo. V ponedeljek smo imeli izredno toplo, oblačno vreme. Proti večeru je pričela prevladovati jugovina. S temo je pričel razsajati veter, ki je vso noč naraščal. V hišah ob gozdu je tako vriščalo vejevje, da prebivalci skoro niso mogli zaspati. Na mnogih krajih so se lomile veje ali pa je vihar celo izdrl drevesa. Vso noč je močno lilo. Proti jutru pa se je dež sprevrgel v sneg. Dopoldne je bila vsa narava pokrita z mokrim snegom. V dolinah je snežna plast sicer tanka, v višj h legah pa je zapadlo snega do 25 centimetrov in še več Že v dolini sta vihar in južni sneg lomila drevje, zlasti sadno. Še več škode pa je napravilo nocojšnje neurje okrog Janč, ter v smeri proti Kumu. Prebivalci iz okolice Dol, ki so dospeli davi po poslih preko Sv. Križa v Litijo, so morali pota gaziti, ker je snega zapadlo precej nad gležnje. Za radi nagle zime so udarjeni naši kmetje, ki imajo na njivah še precejšen del svoiih pridelkov, zlasti korenja in pese. Ozračje se je zelo ohladilo. Vihar, sneg in poplava v celjski kotlini Celje. 16. oktobra V ponedeljek med 21. in 22. je divjal v Celju in okolici med močnim grmenjem hud vihar, ki je lomil veje in manjša drevesa ter povzročil veliko škodo. Danes proti jutru je začelo močno snežiti. Kmalu sta bila mesto in okolica pokrita s pet centimetrov debelo snežno odejo, vendar pa se sneg v dolini ni mogel ustaliti. Savinja s pritoki je dopoldne narasla za 1 in pol metra. Voda je zalila cesto pod Starim gradom ob športnem igrišču pri Skalni kleti ter pod drugim železniškim mostom ter travnike ob Sušnici na »Otoku«. Opoldne pa je začela voda upadati in se je popoldne zopet vrnila v strugo. Težki, mokri sneg je potrgal mnogo telefonskih in brzojavnih žic ter anten. Celje in okolica sta bila skoro ves dan brez električnega toka, ker se je pretrgala žica na daljnovodu med Mariborom in Celjem 3 dobre reči ne smejo nikdar majkati v hiši: ADRIA SLADO ječmenova sladna kava, ADRIA META ržena sladna kava in ADRIA MEŠANICA prave in sladne žitne kave. Vsa Dolenjska zasnežena Novo mesto, 16. oktobra Vsa Dolenjska je pod snežno odejo. Po ponedeljskem oblačnem in vetrovnem vremenu je preko noči nastal naenkrat nagel vremenski preokret Okrog 22. ure se je vsul dež, nato pa je nastala silovita nočna nevihta z bliskom in gromom. Med viharjem je temperatura naglo padla pod ničlo, kar je davi prineslo Dolenjski prvi sneg. Snežiti je začelo okrog 2. zjutraj in je snežilo vse do 11. dopoldne. Na Gorjancih je snega do 30 cm, po dolinah 10, ponekod tudi do 20 cm. Veliko škodo je sneg napravil na sadnem drevju, ponekod so se lomile tudi veje. Zaradi zgodnjega elementarnega pojava so zlasti prizadeti kmetje, ki imajo na polju še svoje pozne jesenske pridelke. Pa tudi ljudje v mestu so iznenaueni, ker si mnogi še niso preskrbeli kuriva za zimo. Kako gosto je naletaval sneg, priča tudi to, da so se pod težo snega ponekod utrgale telefonske žice. Zato je bila brzojavna in telefonska zveza med Ljubljano vse dopoldne prekin jena. Konec zapoznelih malin in trobentic Ptuj, 16. oktobra Vnedeljo je prinesla neka kmetica iz Maclja pri Novi cerkvi v lekarno Behrbalk v Ptuj poln škaf lepih rdečih, popolnoma zrelih malin. Kmetica je dejala, da jih doma cvete še vse polno in upa, da jih prinese 5e en škaf, če bo ostalo vreme tako, žal se je čez noč obrnilo. Mag. ph Behrbalk ima doma na dvorišču še cel cvetoč vrt zgodnih znanilk pomladi, trobentic, ki so se sedaj razcvetele. Ali pri nedavnem vremenskem preobratu, ki je seveda zadel tudi tudi Dravsko polje, je odklenkalo i malinam i trobenticam. Pri tem pa seveda nič ne dvomimO, da bomo imeli še nekaj lepih jesenskih dni In tudi hrošči ne letajo več • • • Še pred dvema dnevoma je lepo jesensko vreme zmotilo hrošče, da so nekateri prilezli iz zemlje in začeli letati po rumenem drevju. Bila je to manjša vrsta, tako zvani junijski hrošči. V noči od ponedeljka na torek pa je nastopil popoln vremenski prevrat Včerajšnje vremensko stanje in napoved za danes Meteorološko poročilo iz Novega Sada javlja: Močan ciklon nad sevemovzhodno • sekundarni nad južno Evropo, zlasti nad Jadranom. Visok pritisk nad Atlantskim Oceanom. Oblačno, deževno, nad večjim delom vzhodne Evrope. Na zapadu bolj vedro. — V Jugoslaviji je bilo oblačno in dsževno v vsej državi. Nekoliko vedro v primorskih in drugih južnih krajih. V drav- ZCati vek $daj pericam našim pride ko je iznašen »SAMO-RAD« pralni prašek, ki vsako nesnago, ne da bi količkaj trpelo perilo, razkroji. Z malo mencanja in splakova-nja je perilo čisto in belo. da je kaj. Perice, zahtevajte vedno »SAMORAD« pralni prašek! &ki in savski banovini je snežilo. Ozračje se je znatno ohladilo v severni polovici države. Temperatura je dosegla zjutraj minimum v Zagrebu — 1, maksimum v Krušev-cu 21 C. Za sredo napoveduje Novi Sad: oblačno in deževno, mestoma viharno vreme. Ozračje se bo še bolj ohladilo. Sneg v planinskih predelih. Sonce vzide ob 5.55, zaide ob 16.52. štiri življenja — za las ubegla smrti Lokomotiva je treščila pri Drenovem griču v tovarni avto Ljubljana, 16. oktobra Po Ljubljani so prifieli davi trositi razburljive novice o strašni nesreči, ki da se je pripetila na Drenovem griču. Govorilo 6e je o treh mrtvih, ki jih je razmesarila lokomotiva vrhniškega vlaka. K sreči se je kmalu izkazalo, da so govorice več ko pretirane. O človeških žrtvah sploh ni govora, pač pa gre za dokajšnio materialno škodo. Zadeva je bila naslednja: Šofer Ivan Ciuha, uslužben pri Pečnikar-Jevem avtoprevozništvu, je vozil davi s tovornim avtom znamke Chevrolet na Vrhniko tovor jabolk. Zaradi hudega snežnega meteža je imel z voza le slab razgled. Tudi šipe na avtomobilu so bile motne. Ko je avto privozil do znanega železniškega križišča na Drenovem griču, šofer ni opazil, da vozi v smeri iz Ljubljane vrhniški vlak. Le s skrajno prisotnostjo duha je šofer rešil situacijo in s tem svoje ter življenje še treh sopotnikov. Pognal je avto z vso brzino in prevozil progo, tako da je lokomotiva odbila samo zadnji del voza tn sa razbila. šofer je takoj ustavil motor ter je voz obstal tik ceste. Potniki s šoferjem vred so prestali nemalo strahu, vendar so se globoko oddahnili, videč, da so ušli smrtni nevarnosti. Velik del jabolk se je sesul po tleh, kjer so jih pobirali ljudje, ki so takoj prihiteli iz bližnjih hiš in okolice. Poškodovani avto so popoldne odpeljali nazaj v Ljubljano, kjer so ga izročili v popravilo. Pečnikar ima zaradi nesreče okrod 5000 Din škode. še enkrat: ne bo vojne! Že ponovno smo opozorili na čenče in na bujne izrastke fantazije v teh tožnih dneh. Objavljamo v naslednjem še nekaj primerov, kaj se v Ljubljani spravi na dan in kako daleč so ljudske govorice od resnice. Kaj vse se potem šele čenča in ugiba na deželi, kjer ni mogoče sproti kontrolirati »novic«! Apeliramo na zdravo presojo intelektualcev, da dosledno pobijajo izrodke vnete fantazije ali pa — zlobe plačanih hujskačev, ki jih med nami ne manjka. Na meji smo! Razumemo globoko tugo in bojazen, ki je presunila ves narod ob izgubi Njega, v čigar rokah je bila usoda domovine. Toda iz žalosti ne smemo v ne-spamet in preveč bi bilo, če bi resnični bolesti, ki je že sama neizmerna, dodajali še strah in skrb, ki ju nerazumen človek lahko po mili volji zajema iz praznega, »Jutro« je v svoji ponedelj-ski izdaji že zabeležilo in demantiralo nekaj plahih govoric o grozeči vojni, ki so vstale med ljudstvom v prvem paničnem vznemirjenju po marseille-skem atentatu, in je obenem pozvalo vse trezne in razumne ljudi, naj sproti pobijajo te iz trte zvite alarmantne vesti, ki se pojavljajo kakor gobe po dežju. Te vesti imajo med občinstvom toliko več vernih poslušalcev, ker njih raznašalci radi zatrjujejo, da časopisje noče poročati vse resnice. In vendar mora biti vsakemu človeku na dlani, da niti »Jutro« niti noben drug list ne more zamolčati ničesar, kar bi kakorkoli pomagalo spraviti na dati vso resnico o marseilleskem grozodejstvu in obenem pomagalo spraviti do pravične, a najstrožje kazni vse, ki so z dejanjem ali moralno odgovorni zanj. Če je katerakoli podrobnost o atentatu prišla v javnost s kakšno zamudo, je treba vedeti, da se je to zgodilo samo v interesu preiskave proti storilcem, ki so se s pravo atentatorsko spretnostjo odeli spočetka v skoraj neprebojno kopreno skrivnosti. Zato pa prosimo vljudno vse ljudi, naj si ne jemljejo za mentorje o tem strašnem zločinu pouličnih in zakotnih čenč, temveč naj rajši zmerom počakajo poročil časopisja, ki mora v svojem interesu in v interesu naroda tn države pod vso odgovornostjo prinašati samo resnico. Poleg govoric, ki jih je zabeležilo ponedeljsko »Jutro«, moramo danes odločno dematitirati še nekaj senzacij, ki se s strahom po knivem šepetajo , okrog. Brez dvoma so to iznašle samo dobre žene in mamice: Nj. Vel. kraljici, da se je na poti v domovino zgodila huda nesreča in da je umrla. 2e sam način, kako ženski svet pripoveduje to novico, je razumnemu človeku zadosti jasen dokaz, da je zvita iz trte. No, upajmo, da se bodo tudi najbolj goreči privrženci te senzacije izpreobrnili, ko bodo te dni videli v »Jutru« in drugod najnovejše fotografije Nj. Vel. kraljice. V mednarodno politiko posega in z. vojno grozi neka druga čenča, ki ve povedati: Naša voa'ska je včeraj zasedla Janka-puszto. Ah, to so politiki svetovnega formata! Ali je treba narodu, na čigar strani je vse človeško pravo in vse simpatije sveta, kakor je na strani jugoslovenskega naroda vse pravo in vse simpatije ob umoru njegovega kralja, da bi si na takšen način iskal pravice in zadoščenja? Ne, Jan-ka-puszta je nedotaknjena ostala na Madžarskem. Najbolj drastičen primer, kako v teh težkih dneh deluje ljudska fantazija, pa vsekakor podaja tale pripovedka: V. Ljubljani se je na ulici pojavil kapu-cin, ki ga.nihče ni poznal. Pa pride mimo neki ljubljanski kapucin in se začudi: Nikoli še ni videl tega sobrata, in vendar pozna vse kapucine iz Ljubljane in še od drugod. To je brez dvoma eden izmed marseilleskih atentatorjev. Opozoril je stražnika na sum- , Ijivega meniha, in ko so ga preiskali, kaj mislite, kaj so našli? Pod kuto je v resnici nosi' civilno obleko, a v kapuci je imel spravljene glace rokavice. Nobenega dvoma ni. da prihaja naravnost iz Marseillea. — Te zgodbe si seveda niso pripovedovale pobožne ženice. Pobožne ženice vedo, da v Ljubljani ni kapucinov. Da bf naše občinstvo v resnici ne hotelo verjeti vsaj tega, čemur se oa nosu bere laži Epopeja vrnitve Mrtvega kralja v domovino Levo: Rušiiec „Dubrovnik" je pristal v splitskem pristanišču — Desno: Naši pomorski častniki neso Najvišjega admirala na kopno Levo• Tako je mladina splitskih in okoliških šol de f Hirala mimo katafatka — Desno: Beograd v žalosti: pogled po ulici Kneza Mihajla. črne zastave plapolajo s streh, s pročelja in oken. Na levi strani dvort kjer v veliki dvorani, preurejeni v. žalno kapelo, počiva Viteški kral\ Naša žalost Prestolnica novemu kralju O. težka je žal osi naša srca zajela% se slednja vasica je v črno odela Nam v dno srci od blizu in iz dali sega jok zvonov: Umrl je kralj .. V žalosti nemi bridko bol prenašamo v težki tej uri svečano naglašnmo: Naj Tvoja mučeniška kri ljubav med brati poglobi! Zvesto vršili bomo Tvoje naročilo in čuvali, kar Tvoje je srce ljubilo. Martinka Bidovčeva Rudar o mučeniški smrti svojega kralja Bližal se je konec popoldanske tretjine. Delali srno par sto metrov pod Trbovljami. Okrog 8. ure nam prinese vodonosač sveže vode v rov. Bil je nenavadno bled in skoro z jokajočim glasom nam pove strašno vest: »Našega kralja so nam ubili«. Zastalo nam je srce, v grlu nas je - stiskalo. S težkim vzdihom me vpraša tovariš: »Kaj bo sedaj z nam'? Edino naše upanje smo izgjubili. Ali je to mogoče? I n kaj je storil komu zalega naš kralj, saj ga je bila sama dobrota. Izgubili smo ečeta!« Naglo se je širila strašna vest po rovih. Povsod je zbudila sočutje in ogorčenje. Globoka žalost je legla na naše duše in delo je zastalo. Potrti smo se vračali na I domove. Tam smo našli naše družine v solzah. Ko smo zagledali naše otročičke, smo se spomnili na osirotele kraljeviče. Še večja je bila naša bol. O.1 viteški naš kralj, telesno si umrl, ali v naših srcih boš živel večno! Zvesto bomo izpolnjevali Tvojo oporoko. Čuvali bomo Jugoslavijo do zadnjega diha. Slava Til Potuje narod v Beograd, da mrtvega še zadnjikrat, pozdravi Viteškega kralja... Drvi v daljavo črni vlak, v njem tožno resen potnik vsak. I z sela. mesta, širom domovine se zbral je narod dravske banovine. Beseda potnikom ne teče; preveč, preveč še bolečina peče: mrtev je On, ki bil nam je najdražji brat, oče, gospodar najblažji Pregrenka bol. — družica je na poti. obzirno potnik potnika ne moti. V vseh dušah naših, bolečina kljuje: Marše j, Marše j, zadel si nas najhuje!... Zdravko Vrtačnik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju Ti mučenik, miru nositeli. Ti oče. svoje dece zedinitelj! Telo je Tvoje zmučeno zaspalo... A Duh Tvoj, Duh največjega junaka bo vodit narod svoj, ki tužen plaka. Tvojemu nesmrtnemu Duhu se klanja Kolo jugoslovenskih sester v Celju. Beograd, 14. oktobra. Sobota je. Nad prestolnico je vstal lep, svetal dan. Solnce je posijalo in razsvetlilo sleherno ulico na beograjskih holmih. še osem ni ura in vendar je že vsa prestolnica na nogah in na ulici. Od Terazij se valijo množice sveta mimo dvora po Miloša Veli-koga ulici in proti kolodvoru. S hiš vihrajo žalne zastave in trobojnice; kralj je umrl, kralj prihaja! Tudi to pot nebo sočustvuje z narodom. Kakor je bilo v sredo žalostno in polno dežja, tako je sedaj ob jutru prihoda mladega kralja veselo in solnčno. Globoki boli, še nepozabljeni in nepreboljeni, sledi veselje nad prihodom novega kralja, ki se stopnjuje od časa do časa in ki doseže svoj višek, ko zagledajo množice naroda svojo novo nado. Pred beograjsko železniško postajo stojijo poslanci in senatorji. Tam naprej, pred dvorsko čakalnico, so postavljeni avtomobili, ki nosijo na hladilnikih kraljevo krono. V kareju je postavljena godba kraljeve garde. Pred Petrogradom, ob Nemanjini in tam ob Balkanski ulici stojijo tisoči in tisoči. Na peronu je v pričakovanju vlada, generalni štab, beograjski župan in novinarji. Ura je osem in tričetrt. Nad kolodvorom sepojavi jekleni ptič, ki opozarja s svojim brnenjem, da se bliža prestolnici novi kralj. Ponosna krila se srebre na zlatem solncu. Še trenutek, dva... Pred kolodvorom zaigra godb*- državno himno. Iz naroda se vzdigne vesel, srčen vzklik: »živeo kralj Petar II.!« Masa je kakor elektrizirana. Povsod odmevajo tisočeri pozdravi mlademu, tako nežno ljubljenemu vladarju. On sam stopi iz vagona in krene proti dostojanstvenikom. Peron odmeva od navdušenih vzklikov. Za njim stepi iz vagona mati kraljica, vsa v črnem, in potem babica, rumunska kraljica-mati. In še: stari stric Arzen, maršal dvora, zunanji minister in drugi spremljevalci. S soljo in kruhom ga počasti župan Petrovič. Kolikokrat so tako ponudili njegovemu velikemu Očetu! Sol in kruh, simbol naše slovanske gostoljubnosti! Kolikokrat v živjenju bo mladi kralj Peter II. še deležen te starodavne naše navade! Kralj se pozdravi z Uzunovičem, ki mu izreka dobrodošlico, poljubi roko Nj. Svetosti patrijarhu, se poljubi s prvim kraljevim namestnikom knezom Pavlom in kneginjo Olgo in poda roko starim, preizkušenim generalom. Potem stopa skozi dvorsko čakalnico do avtomobila. Množica, nepregledna množica, napeto pričakuje, čim se pojavi kralj ob svojem spremstvu, zavre med ljudmi: »živeo kralj!« »živeo kraljevski dom!« »Slava kralju Aleksandru mučenika!« Med narodom nastane pritajeno ihtenje. ženske in moški jokajo. Solze veselja, žalosti in pomilovanja. »Jadno dete! Bog te čuvao, siroče! Bog te blagoslovi!« In tisočera masa v duhu blagoslavlja mladega kralja, želi mu iz vsega srca sreče, uspehov in zadovoljstva v življenju, ki ga nastopa kot kralj. Limuzine odhajajo. Pred njimi se zvrsti konjenica kraljeve garde v slikovitih gard-nih uniformah. Vseskozi po Nemanjini ulici, po Miloša Velikog, prav do Dedinja, stojijo dolgi, črni, gosti špalirji. Vse Beograjčane vidiš tam: mlado, staro, moške, ženske. Predvsem pa mladino. Ta pozdravlja mladega kralja z neko svojo posebno pravico. Kako tudi ne: mladi kralj je vsem tem tovariš po letih. Bog bodi z mladim rodom! Kralj sedi ob oknu av tomobila in se zdi, kakor da išče predvsem to mladino. Maha ji z ročico, v bledem obrazu mu žarijo oči. »živeo kralj Petar!« »živeo naš kralj!« Kraljevemu avtomobilu sledijo drugi. Kdo je tisti, ki ga narod Še posebno pozdravlja ? Gospod V visokem cilindru, čokat in široko-pleč. »Živeo doktor Jevtič!« vpije narod. Zunanjemu ministru veljajo ti pozdravi. Masa instinktivno čuti, da je on tisti, ki je bil zadnja leta najbližji kralju, njegov najožji sodelavec, desna roka pri vseh velikih kraljevih zamislih. V njegove roke je omahnil največji sin našega naroda in iz njegovih ust, ki so vedno narekovala v blagor našemu narodu, je sprejel njegovo poslednjo, nepozabno oporoko: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Narod zna ceniti delo svojih velikih mož, zato ga sedaj pozdravlja in spoštuje. Jevtič odzdravlja z lahnim poklonom in tako se zdi, kakor da bi se branil spontane ljudske počastitve. Ljudstvo se počasi razhaja. Z mešanimi čustvi se vrača v svoje domove in po uradih. žaluje za svojim Očetom in se veseli nad prihodom njegovega Sina. Zvečer je... Sprehajam se po beograjskih ulicah. Ves Beograd je na ulici. V teh dnevih žalosti ne strpi človek doma, med stenami. Mora ven, da se porazgovori in vsaj malo sprosti. Beograjčani tekmujejo med seboj v plemeniti tekmi, kdo bo lepše okrasil sliko pokojnega kralja. Vsaka izložba je pre-tvorjena v žalni obtarček. Med črnimi d ra peri jami stojijo kraljeve slike. Pred njimi so postavljene lučke, oljnate, električne, in tudi sveče' Na Terazijah visijo raz hiše ogromni kosi črnine, portali so zadelani s črnim. Agrarna banka, katere ustanovitelj je bil veliki kralj, oficirski dom, oficirska zadmga in ministrstva so vsa v črnem od strehe do tal. Ob desetih se kavarne in gostilne pozapro, ulice izpraznijo. Beograjčani legajo s tiho žalostjo k počitku. Nad prestolnico se raz-pne črna noč in grobna tišina ... Kraljeva oporoka Sokolstvu Na Vidov dan dne 28. junija 1930 na vsesokolskem zletu Beogradu je pred pričetkom popoldanske javne telovadbe Nj. Ve', kralj Aleksander izročil Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, kc: svoje darilo, dragoceno zastava Ob tej priliki je imel na zbrano-Sokolstvo naslednji nagovor: za veličino domovine, to vam je moj kraljevski pozdrav! Zdravo! Belgijski meč Viteškem« kralju Aleksandru I. V svetovni vojni sta največ trpeli kraljevini Belgija in Srbija. Bratstvo, ognja in meča ju veže tudi po vojni. Zlasti vedo Belgijci ceniti junaštvo kralja Aleksandra. V novembru 1932 sta predsednik Zveze belgijskih bojevnikov iz svetovne vojne g. Van de V:lle in podpred- Sokoli in Sokolice! Od Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je bil osnovan pod starešinstvom mojega prvorojenega sina prestolonaslednika Petra, pričakujemo, da bo zdrav vzgojitelj mladine, pobornik bratstva in ljubezni, zaščitnik velike jugoslovenske misli in nositelj viteškega in nacionalnega duha. Pri vseh svojih pripadnikih naj razvija in krepi plamen rodoljubja tn plemenitega navdušenja; postane naj šola državljanskih vrlin. Hkratu naj tvori vez velike vseslovanske sokolske zajednice. V znak svoje vladarske pozornosti nasproti tem velikim nalogam in njihovi ostvaritvi poklanjam Sokolu kraljevine Jugoslavije ta prapor in ga razvijem z željo, da bi vsikdar ponosno vihral v čast in slavo kralja in domovine. V tem znamenju, Sokoli in Sokolice, krepite svoje mišice, oplemenjujte svoje duše, oborožite s sokolskum vrBnami svoja srca! Nikdar ne pozabite, da se morate za svoj sijajni polet in za svoje vrline zahvaliti veliki zedinjeni Jugoslavi^; pripadate ji z vsemi svojimi mislimi in z vsemi svojimi deli. Od zibelke do groba morate živeti samo za Jugoslavijo in za jugoslovensko idejo. Njene naj bodo vaše mišice, vaša srca, njene naj bodo vaše radosti in ideali, vsa vaša stremi jen,ja in vsi vaši napori. To zahtevajo od vas vaše sokolske tradicije, to je oporoka onih, ki so padli sednik Hes Dellile izročila našemu poslaniku v Bruslju krasno izdelan meč, dar belgijskih bojevnikov Nj. Vel. kralju Aleksandru kot dokaz občudovanja in spoštovanja do vladarja, vojščaka m zvestega zaveznika. Meč je mojstrsko delo belgijske umetnosti: ročaj je zlat, z alegoričnimi iiguranii zmage bi vojaških vrfin. — Belgijska Zveza šteje preko 100.000 članov. Domač« vesti • Vojaške veati. Med drugimi eo bili imenovani, odnosno prideljeni: za komandirja 3. eskadrona 2. konjeniškega polka konjeniški kapetan H. razreda PintariC Franjo, za vodnika voda oklopnih avtomobilov konjeniške šole konjeniški poročnik Klobu-čarlč Josip, za adjutanta šole konjeniški kapetan I. razrada Pintarič Vekoslav, v službovanje k vojnemu okrožju v Užice tnženjerski podporočnik Bartoi Peter, za vršilca dolžnosti komandirja pri 2. ponto-nirskem polku inž. kapetan n. razreda Košnjek Franc, za vršilca dolžnosti komandirja pri istem polku inž. kapetan IL razreda Božič Ivo, v štab komande inže-tijerije inž. poročnik Petrič Marko, za vršilca dolžnosti voditelja skladišča 2. pontonirskega polka inž. poročnik Korla Miloš, za vršilca dolžnosti nadzornika Izdelkov 4. oddelka vojno-tehničnega zavoda inž. poročnik Goleš Simon, v službovanje pri referentu inženjerije pri poveljstvu Jadranske divrzijske oblasti Inž. no. ročntk Zaje Franjo, za vodstvo skladišča stavbnega materiala v Boki Kotorski inž. podporočnika Kranjc Alojz in Kavčič Ivan, v službovanje pri referentu inženjerije pri poveljstvu Timoške divizijske oblasti inž. kapetan I. razreda Rupert Ljudevlt, na službo v poveljstvo bjelovarskega vojnega okrožja inž. poročnik Berginc Miroslav, za vršilca dolžnosti komandirja čete inže-njerskega bataljona v Boki Kotorski inž. kapetan II. razreda Merlini Rudolf, za ca vodnika I. pionirskega polka inž. podporočnik Despot Josip, za izvidnika 4. zrakoplovnega t>olka konjeniški podporočnik Levak Rudolf, za izvidnika 7. zrakoplov- SEDANJEMU ČASU PRIMERNA ZRCALNA FOTO KAMERA To kupite ali zamenjate z doplačilom z vašo rabljeno najceneje pri Foito Tourist — Lojze Šmuc Aleksandrova c. 8. Pega polka konjeniški poročnik Tavčar Anton, za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva Boke Kotorske nižji vojaški uradnik I. razreda ekonomske stroke Canjkn Franc, za vršilca (dolžnosti blagajnika poveljstva T. armijske oblasti nižji vojaški Uradnik I. razreda ekonomske stroke Vo. 'dušek Lovro, za vršilca dolžnosti blagajnika li*. artilerijskega polka nižji vojaški uradnik TI. razreda ekonomske stroke Lu. Vež Josip, za voditelja materiala nri zavodu za izdelavo vojaških oblek nižji vojaški uradnik TTT. razreda ekonomske stroke Stimec Josin, "a vršilca dolžnosti kontrolorja pri upravi zrakoolovno-tehničn". pa zavoda nižji voiašlci uradnik T. razreda ekonomska stroke Sajovic Joško. Za voditelja biblioteke intendantske akademije nižji vojaški uradn'k I. razreda ekonom-fVp st.roke Dolenc "FTvsen. za vršilca dolž. Oorti blagajnika F53. pešpolka intendant-Eki poročni Kirret. Boris, na službovanje v štab T. -pontonft-skeea polka Inž. kapetan ?T. razreda Rudolf, v štab nromet- ties-a poveljstva inž. poročnik Jemrič Ivan. V štab pionirskesra novelistva inž. porotnik Gornji Jos^n. v štab ?. prometnesa ba. taljona želeviišikesra polka inž. kapetan I. razreda Vrr-k-o P^hort. za vnrfniVa morav. ske^a žandarmerijskesra ^niVa pa žanda1*-merijski poročnik Čeh Egidij. Kdor boop svpž in zdrav ostati, nai no- piie '=n-do dvakrat na t»^en mitr- ]omin blaeonokojnpna Viteškega kralja Aleksandra T. Zedinitelja s svojo Udeležbo pri žalnih cerkvenih opravilih in €ru>or g'p>Je> do/bave sladkorja za pitam> čebel. Dodatno k trmu poročHn obveščamo rse s^oje člane, da je glavni odibor storil vee. kar ^e b?1o v njegovi "moči. da bi sTadkor čimprei nrisnel. Ako sladkor še do danes ni nrisnel. ni kr!vda glavn^a odbora, zato odklanja vso odgovornost. Prišlo je. česar smo se najbolj bali. to je nr-rlo vreme, ki bo povzročilo ("T^mnn šVodo. čebelarji, kunite za 3v->1a Čobpip v fro-ovini. da obrabit"* <*e. b-^le -nri ž'vljenbj. Društveni sladkor, ki bo pr:s-ip| proti kom-cu meseca oktobra, bo kom a i za nomlad. — CHbor. » Osrednje društvo juqoslovanskJh obrtnikov ra dravsko banovino poziva vse obrtnike, naj svoip obrate v četrtek na dan noereba blasronokobie^a kralia Aleksandra zaprejo ter se udeležijo v bl'žnjih cerkvah shi^b® božV 'i drugih žalnih svečan"-« t i — TT->rmra ODjn. • Ccrricje! V članku ^Tvoga^ska dolina ln b"keborba« Je t'«Varski škrat pustil v predzadnjem odstavku resumeja že po člankarjn samem črtana imena me* besedami: »Linhliana ... in sam dr. Glonar«. kar nf1 blagovolijo čitatelji oprostiti ln sami črtati! • Obledele obleke barva v r»»flSnth bar. vah In plisira tovarna JOS REICH. It f jiflfifiane n— Leno okrajna porotna d mrana. Dane^ v sredo ob 17-30 bo komemoracif« na podišP.i. Tehnični uradnik sodišča 2. Fran Miiav»r Je nekdanjo porotno dvorano lepo dekoriral. Nad kralien-im kipom ee dviea drž?vna zastava, pokata tako v ("mino. da se laVKere začetna rrk* A. Okoli kina je po«faviiea rože. Čez podnifeko tribuno i^1 razprostrta široka državna zastava. na kateri ie n«5it iVn trak z zlatim napisom: >Čnvaite Jucroslaviio!« Vee žarnice V dvoran? no OV?te v fm flor. ti— Uprava Hubadove župe JPS ponovno vabi vse ljubiians-ke pevce, da se v naj večjem številu udeleže skupne pevske vaje za moški zbor drevi ob 20 v Hubadovi dvorani Glasbene Matice Note prinesite seboj: »Usiiši nas, Gospod!« — »človek, glej«, »Zadnje slovo (Poljana toži)«. Orna. njene žalostin-ke se bodo pele pri žalnih svečanostih v četrtek IS. t m. dopoldne in popoldne... Zbirališče vseh pevskih zborov, moških In mešanih, bo v četrtek, IS. t- m. ob 9. dopoldne pred Glasbeno Matico! — Uprava Hubadove župe JPS! n— Obrtniško društvo v Ljubljani vabi članstvo, da pohioštevilno sodeluje pri žalnih svečanostih v četrtek 18. t. m. n— Združenje pekov sporoča, da bodo v četrtek 18. t m. na dan pogrebnih svečanosti ga doma. Prornmo, da se teh svečanosti po možnosti udeleže vv»i mojstri in moj^trinje ter vaiienci. Iz Ptuja j— Žalna manifestacija. Vsa društva in konporacije skupno s Sokolom prirede na dan pogreba viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja skupno žai.no manifestacijo na Tyrševem trgu. Ob 9. bo žalna služba božja, takoj nato pa žalna maniifestacja z nagovori, sviranjem ptujske mestne godbe in z žalostinkami pevskega zbora Glasbene Matice. Mestni župan g- Jerše vabi k tej žalni manifestaciji tudi ostalo meščanstvo, kakor tudi okoliško prebivalstvo. h— Odbor za splošno m strokovno izobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja v Ptuju priredi letos za svoj naraščaj bre.zip!ačni strojepisni tečaj. Vsi interesenti naj se zglasijo v torek ob 18. v uradnih prostorih Združenja trgovcev v Ptuju._ Pisarniški in konceptni papir pečatni vosek in kuverte v predpisani žalni obliki se dobi pri tvrdki V. Blanke, Ptuj. >— Ptujska gasilska četa je imela v soboto zvečer v svojem gasilskem domu žalno sejo za blagopokojnkn viitešk m kraljem Aleksandrom I Zediniteljem. Predsednik gasilske čete šolski nadzornik g. Ce-ptrder je imel na zbrane gasiJce lep spominski govor, ki so ga vsi prisotni pokušali i stoje. Žalni seji so prisostvovali tudi sreski načelnik dr. Bratina, mestni župan g. Jerše, komandant mesta major Manod-lovič, banski svetnik dr. Senčar in starosta Sokola dr. Šalamun. Gospodarstvo Sožalje slovenskega gospodarstva . Žalna seja uprav« Zveze industrijeev za dravsko banovino v Ljubljani. Včeraj se je vršila v veliki dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani ob pol 12. predpoldne žalna seja uprave Zveze industrijeev za dravsko banovino. Zborovanja so ee udeležili mnogi predstarvniki industrijskih podjetij iz vse Slovenije. Podpredsednik g. Janko Jovan je imel lep spominski govor, naka? so zboro-valci zaklicali blagopokojnemj Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju trikratno >Slava!« Po enominutnem molku je podpredsednik g. Janko Jovan v znak vdanosti zaklical: »Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. in slavni dom Karadjordjevičev!« Vzkliku podpredsednika eo se pridružili vsi narraoči. Z zborovanja je bila poslana na maršalat dvora sožalna brzojavka Žalna seja uprave ljubljanskega velesejma. Včeraj je imela uprava ljubljanskega velesejma žalno sejo za svojim najvišjim pokroviteljem, blago pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Žalni seji je predsedoval predsednik goer>. Fran Botiaž, ki ie imel ob te? priliki krasen spominski govor. S seje je bila poslana sožalna brzojavka maršalatu dvora. V noči od nedelje na ponedeljek sta ee v Zagreba poklonila zemskim ostankom Nj. Vel. kralja Aleksandra g. predsednik Fran Bonač in ravnatelj dr. Milan Dular, ki sta tudi položila lep venec. e— Odbor za cerkvene svečanosti v Celju razglaša, da bo Jutri ob 8. opravilo v župni cerkvi, nato pa parastos In liturgija v pravoslavni cerirrl. Te svečanosti se udeleže vsi zastopniki oblastev, uradov In vojaštva ter predstavniki vseh društev ln korporacij. šolska mladina bo Imela svoje cerkveno opravilo v za to določenih cerkvah Ob pol 15. bo na trgu pred mestnim poglavarstvom svečana komemoracija, katere se udeleže zastopniki oblastev« voja- Mednarodna lesna konferenca na Dunaja Kakor ie »Jutro< že nedavno poročalo, bo ob koncu tekočega meseca na Dunaju mednarodna lesna konferenca Na tej konferenci bodo zastopane vse evropeke države, ki izvažajo les. Določene bodo, kakor lani v Berlinu, izvozne količine za leto 1933. Nadaljnji namen konference ie ta, da se mednarodno sodelovanje pri organizaciji evropskega trga spravi za korak naprej. K sklicanju te konference objavlja »Beri i-ner Taeblatt« zanimiv članek, v katerem pravi med drugim: Nadprodukcija in nizke cene eo tudi v lesni industriji pojav gospodarske krize, čeprav bi bilo pričakovati ustalitev lesnih cen na kolikortoliiko primerni višini. Vzrok današnjega stanja na lesnem trgj pa ni samo skrčen konsum zaradi krize, temveč tudi okolnoet. da zlasti v gradbeni stroki druge vrste gradbenega materiala izpodrivajo les. Iz sedanjih težkoč, ki vladajo na evropskem lesnem trgu, more voditi le mednarodni sporazum, ki je tudi potreben za bodoči razvoi lesnega gospodarstva. Prizadevanja v tem smislu opažamo že nekaj let. S poostritvi k) krize so se ta prizadevanja znova pojavila in obstoja možnost, da se uresniči mednarodna lesna konvencija. 2e v aprilu 1932 je Dmžtvo narodov glede na poostritev krize sklicalo konferenco strokovnjakov najvažnejših izvoznih držav. Ker na tel konferenci ni prišlo do pravega tpo-razuma, je bila v juniju 1982 sklicana ns Dunai konferenca vladnih zastopnHkov. kjer so se eestall delegati 18 evropskih držav ter Zedinjenih držarv ameriških, da raz* previjajo o Mih problemih. Tudi na tej konferenci ni prišlo do soglasja, zabeležen pa je bil vendar korak naprej v tem, da so Jjgoslavija. Avstrija, Poljska, Rumunija in Češkoslovaška sklenile sporazum in ustanovile Stalni mednarodni urtd za les tCo-mitč^ Permament International du Bois) 6 sedežem na Dunaju- Čeprav k tei organizaciji niso pristopile severne evropske države z Rusijo, pomeni vendar '.ustanovitev CIB prvi korak na polju mednarodne ureditve lesnega trga. Francija je od decembra 1933 članica CIB. V Berlinu se je lani v decembru vršila konferenca lesnega gospodarstva evropskih držav, ki jo je vodil grof Ostrow-eki, predsednik CIB. Na tej konferenci je bil dosežen privatni sporazum glede omejitve izvoza rezanega mehkesa lesa. Švedska in Francija k temu sporazjmu nista pristopili. Slična konferenca ee bo sedaj v drugi polovici oktobra vršila na Dunaju. Prisostvovali bodo tej konferenci zastopniki vseh važnejših držav, ki izvažajo les, skupaj z Rusijo. Kanado, ameriškimi Zedinie-nimi državami tpr skandinavskimi in baltskimi državami zaradi določitve izvoznih količin posameznih držav za leto 1935. Gospodarske vesti = Češkoslovaški Izvoz narašča. Češkoslovaški državni statistični urad je objavH podatke o zunanji trgovini za september, ki zaznamujejo prav znatno povečanje Izvoza, ki je v tem mesecu dosegel 733 m li.jo-nov Kč, to je za 204 millijone Kč več nego lani v istem mesecu. Ker je znašal v tem mesecu izvoz le 502 milijona Kč, je bila v septembru češkoslovaška zunanja trgovina aktivna za rekordno višino 251 milijonov Kč (lani je znašala v septembru aktvnost le 58 milijonov). Pcuvečanie češkoslovaškega. izvoza, ki ga opažamo že odkar je Češkoslovaška izvedla devalvacijo valute, nam kaže, da ie češkoslovaško blago znova dotfilo na zunanjih tržiščih popodno konkurenčno sposobnost. Seveda pa je precejšen del septembrskega povečanja izvoza pripisati izvozu v Nomč jo, kar je imelo za posledico, da se je saldo češkoslo-vaško-nemškega kliringa povzpel že na preko 200 milijonov Kč in je bia češkoslovaška vlada primorana izdati ukrepe za omejitev izvoza v Nemč jo, da se prepreči nadaljnje naraščanje salda. V prvih treh Četrtletjih letošnjega leta je znašal češkoslovaški izvoz 518 milijonov Kč, t. j. za skoro 1 milijardo več nego lanf v istem razdobju. Za razdobje januar - september znaša aktivnost češkoslovaške zunanje trgovine 506 milijonov Kč, doč m je lani v istem razdobju zna sad a aktivnost le 12 milijonov. — Kakor poročajo iz Prage je bil te dni pri ministrskem predsedništvu u-stanovljen posebni narodno-gospodarskl oddelek. Za ravnateMa tega oddelka je bij postavljen znan: gospodarski publicist arh. Bittermam. Naloga novo ustanovljenega aa rodno eo-spodarskega oddelka bo. da proučuje in ocenjuje s stališča »ploSnfli državnUi lnte<» resov in interesov narodnega gospodarstva razvojne tendence ki nasprotja med posa» mezrmnj gospodarskimi panogami in da gospodarsko življenje dirgira ia usmeria k določenim ciiljean. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Kranjca, trgovca in posestnika v Borovnici (poravnalni upravnik Marolt Marjan, odvetnik na Vrhniki; prijava terjatev do 10. novembra pri sodišču na Vrhniki; poravnalni narok 16. novembra ob 9 ). Borze 16. oktobra. Na ljubljanski borzi sta se danee devici Ne\vyork in London v skladu z zunanjimi notacijami nekoliko popravili. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nadalje nespremenjeno 8.10 — 8.20, angleški funti pa 224.20 — 225-S0- Zagrebška in beograjska borza danes ni6ta poslovali in ostaneta zaprti tjdi jutri in pojutrišnjem. Tečaji državnih papirjev so na ljubljanski borzi danes ostali skoro nespremenjeni. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2303.74 _ 2315.10, Berlin 1365.69 _ 1376.49, Bruselj 793.57 do 797.51. Curih 1108.3") — 1113.85, London 165.19 — 163.79. Newvork 3343 — 3371.26, Pariz 224.07 — 225.19. Praga 141.90 do 142.76. Trst 290-46 — 292.86 (vse s premijo 28.5*/«). Privatni kliring: avstrijski šilingi 8.10 — 8.20, angleški funti 224.20 — 225.80. Curih- Pariz 20.21375. London 14.93. New-vork 304. Bruselj 71.5750. Mi Jan 26-25. Madrid 41.8750. Amsterdam 207.80. Berlin 123.35, Dunaj 57.15. Stockholm 76.95. Oslo 74.95. Kobenhavn 66.60. Praga 12.81, Varšava 57.95, Atene 2.92. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaii v priv. kliringu) Beograd 12.30. London 26.28. Milan 46-05. Ne^york 533.36, Pariz 35.56. Praga 21.86, Curih 175.57. 100 S v zJata i28 S pap. Efekti. Ljubljana. 7% investieiisko 71 den., 8"<« Blair 67 — 68. 7«<'» Blair 57 — 58, 7% Drž. hipotekama banka 65 _ 67, 4"/o agrarne 41 _ 42, 6V0 begluške 60 den. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12, Državne železnice 15.10. Trboveljska 11.85, AIpine» Montan. 9.16. Šečerana 13.75. Blagovna tržišča HMELJ + Žatec. 16. oktobra. Živahnejše povpraševanje. ki je na storilo že ob koncu prejšnjega tedna se opaža tudi v tekočem tednu. V Žatcu samem kakor tudi na dežeU beležijo nadaljnje nakupe pri čvrstih cenah od 1600 do 2000 Kč. ŽITO. 4- Chicago, 16. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 100. za maj 99.75; koruza: za december 76.50. + Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi ee (vse za slovensko pota jo. plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 160—162.50; baška, 80 kg po 162.50—165; koruza (po navadni tarifi): stara suha za oktober po 147.50 — 150; nova umetno sušena s kvalitetno garancijo po 117.50 do 120; moka; baška >0« po 260 — 265; banatska >0« po 265 — 270. + Budimpeštanska terminpka bor»a (16. t tn.1 Tendenca slaba. Plenica: za oktober 15.58 — 15.65. za marc 16.63 — 16.65, za maj 16.92 — 16.93; koruza; za maj 10.71 do 10.72. BOMBAŽ , + Lfverpool, 15. oktobra. Tendenca mirna in stalna. Zaključni tečaji: za oktober 6.66 (prejšnji teden 6.68), za december 6.63 (6.66). + Newyork, 15. oktobra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: loko 12.50 (12.55), za december 12.28 (12-32). Finančni uslužbenci ob sedmini kraljeve smrti Ljubljana, 16. oktobra. Na sedmino mučeniške smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so prired li finančni uslužbenci vseh panog popoldne v dvorani Mesenega doma pie-tetno kor-erno-racijo. V žalobno okrašeni dvorani, kjer ie bila na odru nameščena med črnino lepa Vav-potičeva slika kralia-mučenika, obdana z zelenjem, se je zbralo vse uslužbenstvo finančne direkcije, obeh davčnih uprav, ca-r narnice, katastr. uprave in katastrskega mapnega arhiva ter obeh glavnih oddelkov finančne kontrole, brez razlike čina. Žalne svečanosti, ki se je vršila pod pokroviteljstvom g. fn. direktorja dr. Ljudevit a Va-Uavca, so se v izredno častnem številu udeležili tudi upokojeni finainčni uslužbenci, tako, da je bila prostrana dvorana tesno zasedena. Ob petih, torej ob času, ko se ie pred tednom zgodil gnusni «1 strašni zločin, ki je Jugoslavijo oropal njetjega junaškega, modrega in predobrega vladarja, je spregovoril žalne besede pomočnik finančnega direktorja g. Avgust Sedlar. V globoko občutenem govoru se je vidno ginjeni govornik z veliko p eteto spomnil vseh vladarskih vrtin bfaigopokojnega kraKa, orisa! njegove nevenljive zasluge za državo in narod in v iimenu vsega finančnega usluž-benstva dravske banovine dal izraza globok? žalosti hkrati z zagotov lcmi neomajne zvestobe in vdanosti kralju Petru II. Z vzklikom »Slava kralju Aleksandru!« se je turobni zbor končal Radio Sreda. 17. oktobra LJUBLJANA 12: Predavanje o pokojnem kralju. — 12.20: Poročila. — 12.30: Prenos i7. Beograda: reportaža iz starega dvora. — 20: Reportaža iz Beograda- — 20.20: Predavanje o pokojnem kralju. — 20.45: Instrumentalni dueti: klavir in harmonij (gg. Svetel in Nefat). — 21-30: Resna glasba na ploščah. — 22: Cas. poročila. _ 24: Reportaža o prenosu posmrtnih ostankov blagopokojnega kralia v sa-borno cerkev. Četrtek. 18. oktobra LJUBLJANA, BEOGRAD in ZAGREB oddajajo program po napovedi. PRAGA 20.10- Celo. - 20.43: Koncertni večer. - BRNO 20.10: Sl.išna igra. — 21-27: Prenos fz Prage. — VARŠAVA 20: Orkester. — 2035: PloSče. — DUNAJ 12: Plošče. _ 17.30: Klavirski koncert. _ 20.40: Operni večer. — BERLIN 20.10: Mešan program. — K6NIGSBERG 21.15: Pesmi. Najboljša policija na svetu Neizprosnost angleške justice ji je najboljša zaveznica Vsak boljši kriminalni roman se odigrava v Londonu, a njegov junak je na koncr vedno spretni detektiv iz Scotland Yaraa. Pri tem pa je statistično dokazana resni, ca, da se zgodi v Londonu veliko manj umorov nego v drugih velemestih. V zadnjih dvajsetih letih so našteli v angleški prestolnici n. pr. okrog 400 umorov. Na mesec bi padla tedaj povprečno dva, ozir. še manj, dočim se lahko ponašajo Pariz, Berlin, New York ali celo Chicago z mnogokratnikom tega števila, čeprav so to manjša mesta nego London. L. 1933. je bilo tu 21 umorov, a vse je policija lahko pojasnila. V 11 primerih so storilci izvršili samomor, v ostalih desetih primerih so jih prijeli, šest med njimi so obsodili, tri so kot neodgovorne internirali, enega so oprostili. Ni dvoma, da je baš na Scotland Yardu največja zasluga, da so v Londonu najtežji »ločini razmeroma tako redki. A tudi pri drugih vrstah zločinov je statistika za London ugodnejša nego za ostala svetovna ve. lemesta. Cestnih ropov je tu na leto na primer okrog sto, tatvin se zgodi sicer še vedno 80.000, a med njimi je vlomov manj nego 500. Seveda ni samo strah pred sigurnostjo, s katero deluju Scotland Yard, ki zavira zločinsko delovanje; omeniti je treba tudi brzino in neizprosnost, s katero deluje an. gleška justica. Najpozneje v dveh tednih po aretaciji se hudodelec že zagovarja pred sodiščem in prejme svojo sodbo. A za redno delovanje sodišč mora skrbeti najprvo policija. In to je pri angleški policiji urejeno na vzoren način. Ni čudno, da pošiljajo policijske oblasti vsega sveta svoje najboljše uradnike v London, da se tam do konca izobrazijo v svoji stroki. »Vse videti in vse vedeti« je najvišje geslo Scotland Yarda. Njegov uradnik se ne ženira stopiti v katerokoli hišo in po-zvedeti pri služkinjah in vratarjih, kar hoče vedeti. Ta sistem je primitiven, a vendar uspešen. »Odpri oči in zapri usta,« to je drugo važno geslo. V Londonu ni prijavnega sistema, ki je v navadi po vsem svetu, a vendar so vsi prebivalci pod nevidno in stalno kontrolo policije. Največjo pažnjo posvečajo vzgoji bodočega detektiva. Začeti mora kot preprost policist na cesti in v prometu, kjer naj se izvežba v lastnostih, ki delajo pravega mojstra v njegovi stroki, v pogumu, hladnokrvnosti in prisebnosti. Tretja prednost Scotland Yarda je v njegovi izgradnji. Vse skupine policije so or-ganizatorično zvezane in podrejene enemu samemu vodji. Ce se zgodi kakšen zločin, se delo Scotland Yarda ne omeji samo na njegovo pojasnitev, temveč gre še dalje, do obtožbe pred sodiščem. Scotland Yard nadomešča tožilca in preiskovalnega sodnika. šele potem se ločita justična in ekse-kutivna oblast. Na teh temeljih, ki so ce že v desetletjih izkazali, stoji Scotland Yard. Umljivo je, da se pri svojem delu poslužuje vseh pridobitev moderne tehnike. Policijski avtomobili in celo šlemi so opremljeni z brezžičnimi aparati, ki omogočajo vsak čas zvezo s centralo z vsakega kraja. V zadnjem času ima ta policija na razjfolago tudi prosluli novi tip letala, avtogire, ki se dvignejo lahko z vsakega mesta in pristanejo lahko kjerkoli Zločincem je življenje na Angleškem čedalje težje in morda ni daleč čas. ko bodo tam praktično izumrli. =========== Sreda, 17. X. 1934 - Zadnja pot Louisa Barthouja Aitdreejeva zadnja pot Epilog polarne tragedije Te dni bodo v Stookholmu pokopali zemeljske ostanke švedskih polarn h raziskovalcev *\ndreeja, Nilsa Strindberga ie Knuda Fraenkla. S tem bo padel zaistor preko tragedije, ki se je odigrala pred 37 leti in ki je svet še potem opetova.no razburjala. V julij-u 1897. so imenovani • raziskovalci nastopili svoj prosluli balonski polet proti severnemu tečaju. Še za današnje dni bi bilo to noro podjetje, a tedaj je pomenilo v primeru prisilnega pristanka v ledeni puščavi neizbežen pogin. Talko se je tudi zgodilo. Nihče ni mogel več ugotoviti, kakšna je bila usock teh polarnih junakov. Razumni ljudje so že od vsega početka trdili, da jih je zadela neznana, toda sigurna smrt. Nekateri pa v to niso hoteli verjeti in so vedno znova skušali zvedeti kaj določnega o Andreejevi ekspediciji ter ji prinesti rešitev. Toda polarno ozemlje je preogromno, da bi bilo mogoče imeti vsaj majhen pojm, kje naj bi bil balon pristal. Priznane kapacitete v polarnih zadevah so izrekale najbolj nasprotujoče si domneve. Ameriški viri so n. pr. trd li, da so postali An dre e in njegovi žrtev divjega eskimskega rodu, ki prebiva severno od Porta Churchilla ob Hudsonoveim zalivu. Neki gronlandski r bič je trdil, da je našel nekoliko boj, ki naj bi jih Andree vrgel iz balona: kapitan nekega ribiškega pamika je baje v gronlandskih vodah videl balonski plašč, ki je plaval po morju; nekoliko let pozneje je neiki drugi kapitan lansiral vest, da je našel v morju steklenico z Andreejevim pismom. Potem so spet izračunali, da je moral balon 4. ali 5. dan po vzletu pasti v Barentsovo morje med Grumanti in Deželo Franca Jožefa (ali po novem Nansenovo deželo). Dokazano pa je bilo le to, da je zaneslo balon proti vzhodu in da bi mogel ostati kvečjemu pet dni v zraku. Talko so minila desetletja, ne da bi prinesla jasnost v to tragedijo. Pred štirimi leti pa je nekim raziskovalcem na arktičnem otoku vzhodno od Grumantov nepričakovano uspelo odlkriti zadnje taboršče nesrečnih letalcev. Balon je tu po sili pristal m njegovi potniki so umrli v grozoviti zapuščenosti od gladu in mraza. Našli so tudi dnevnilk, ki ga je pisal Andree v teh poslednjih dneh in njegove fotografske posnetke, ki so se bili za čudo ohranili v takšnem stanju, da jih je bilo mogoče razviti. Tako je Arktida končno pojasnila eno svojih največjih skrivnosti. A šele danes je bilo mogoče misliti na to, da bi nesrečno troj co pokopali v domačo zemljo, v grob, ki ga je izsekala narava sama v skalo in kti ga je Strindbergov pravnuk, znani švedski kipar Tore Strind-berg, okrasil z lepim in pomembnim apo-m en kom. V soboto popoldne so v Parizu položili k zadnjemu počitku telesne ostanke druge žrtve marše jske tragedije, Louisa Barthouja. Zgornja slika prikazuje katafalk z Barthoujevim truplom na esplanadi Doma invalidov v Parizu. Na spodnji sliki vidimo mrtvaški sprevod na poti proti pokopališču Pere Lachaise, kjer so Barthou-jevo rakev položili v rodbinsko grobnico. Krsto so peljali na lafeti, za, njo so korakali častniki z državnikovimi odlikovanji na blazinah Aitiundsenova koča Posmrtni maski blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja Zdravnik odgovoren za pacientovo življenje Angleški zdravniki so zelo razburjeni nad novim zakonom, ki je stopil v veljavo 1. t. m, Ce je doslej kakšen pacient tudi po zdravnikovi krivdi umri, ni mogel nihče od tega zahtevati odškodnine. Po novem zakonu pa bo v nekih primerih dedičem umrlega možno zdravnika tožiti. V zadnjem zvezku piše British Medical Journal o tem in pravi, da se bo v bodoče vsak zdravnik premislil izvršiti kakšno tvegano operacijo, tudi če od nje zavisi pacien. tovo življenje, čeprav ga bo pacient sam zanjo prosil. Zakoni o priseljevanju v Francijo Francoska javnost je bila že dalj časa nezadovoljna z zakoni, ki so urejevali priseljevanje v to deželo, v zvezi z ogabnim zločinom v Marseillu pa zahteva sedaj njih temeljito spremembo. Ti zakoni so se poostrili, in sicer že ob priliki umora, ki ga je izvršil neki Rus nad državnim predsednikom Doumerjem, a ta poostritev ni zadostovala. Ves francoski tisk se bavi v zadnjih dneh s tem vprašanjem in ugotavlja, da vodi nezadostnost zakonov v zvezi s popustljivostjo policije do narodnih nesreč. Na Francoskem živi veliko število inozemcev neprijavljenih, deportirani tujci se pa vračajo zaradi nezadostne čuječnosti policije znova v to deželo. Listi se tudi pritožujejo, da imajo deset tisoč inozemcev na Francoskem plačano delo, dočim med domačim delavstvom samim nezaposlenost tako narašča, kakor še nikoli. Teden dni živi pod zemljo Prošli torek se je primerila v St. Bolu pri Lyonu v ondotni jami, kjer kopljejo žvepleni kršeč, eksplozija, ki je zahtevala več človeških žrtev. Več delavcev je bilo zasutih in nekaj >ih je zaradi tega umrlo, drugi pa so bili zasuti ži-vi. Za temi je kopala posebna reševalna kolona in res so te dni, skoro teden dni po katastrofi, prišli do šest rudarjev, ki so bili še živi. Odnesli so jih takoj na zrak, kjer pa je eden izmed njih, rodom Poljak, kmalu umrl. Stradanje pod zemljo ga je tako vzelo, da se m mogel upirati smrti potem, ko je bil rešen iz njenega sigurnega objema. Gospa Lupescu se Je omožila »United Press« poroča iz zanesljivega v<-ra. da se je ga. Lupescu pred dvema tednoma omožiila z nekim častnikom rumunske kraljeve garde. Piše se Urpareanu. Mož je osebni prijatelj romunskega kralja. Poroka je bila na romunskem poslaništvu na Dunaju m med pričami je bil celo po-lioKjsiki prefekt iz Bukarešte. Lord Cushendum umrl V 72. letu svoj dobe je preminul v severni Irski lord Cushendum, z meščanskim imenom Ronald I. Mac Neill. Lord Cushendum je bil večkrat minister in je podpisal za Anglijo znano locarnsko pogodbo. Poleg tega je zastopal več let Anglije pri Društvu narodov. V angleški javnosti je bil pokojnik najbolj znan po incidentu v poslanski zbornici, kjer je nekoč zabrusil Winstoou Churchillu v obraz debelo knjii-go. Ker se takšna reč v angleški zbornici redkokdaj primeri, so pisali o tem domači in tuji listi Latinščina v Turčiji Turška univerza v Carigradu je te dni osnovala posebno stolico za latinski jezik. ln francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja Smrt marsejskega filmskega operaterja Kakor poročajo z Paruza, je umrl zaradi izliva krvi v možgane filmski reporter Dascorobes, ki mu je ves svet dolžan hvalo za posnetek marsejske tragedije. Njegov film prikazuje tako natančno potek žalostnega dogodka, da je popolnoma jasno, kdo je storil premalo za varnost. Dascombes je pri atentatu srečno ušel dežju svinčenk, ki bi si bile tudi njega lahko izbrale za žrtev, toda duševni pretres, ki ga je pri tem doživel gotovo ni šel brez sledu mimo njega. V študiju ga je zadela možganska kap. Zaradi fitma, ki prikazuje marsejsko tragedijo, se vrše zdaj med Londonom in Ameriko važna pogajanja. Listi so že poročali, da je film posnel tudi neki ameriški kinematografski operater. Napravil je sedem kopij, ki pa niso mogle čez Ocean. Na ladji so filme zaplenili. Zdaj se je Amerika brzojavno obrnila na angleškega letalca Mollisona in njegovo ženo s prošnjo, na.j bi onadva z letalom prinesla film čez morje. Moilisonova sta baje pripravljena prevzeti nalogo in preleteti Atlantski ocean tja in nazaj v 48 urah, Ta filmski transport bo veljal 2 350.000 frankov, ki pa jih bo Amerika rada plačala, samo da dobi film, dokler je še aktualen. Menda ni treba dvomiti, da bo imel nesrečni film ogromne množice gledalcev in to kljub temu, da je ameriška verzna slabša od francoske. Več strahovalnih tolp pod enim vodstvom Iz Annemasseja poročajo, da so prišli ondotni pre skovalni organi do zaključka, da je izvršila atentat na blagopokojnega kralja Aleksandra v Marseilieu sicer samo ena oseba, ki je imela več sodelavcev. Poleg skupine, ki ji je pripadal Kelemen Georgijev, pa je še več drugih terorističnih skupin, ki so zasledovale isti cilj in njih član; niso niti vedeli drug za drugega Perčec in Pavelič sta imela angažiranih več tolp. ki se niso poznale med sabo in so imele vse isto nalogo: ubiti jugoslovenskega kralja Aleksandra I. Zima tudi v Ameriki V ogromnem delu ameriških Zedinjenih držav se je letos izredno zgodaj pnčela zima. Začetek je bil nepričakovano elementaren V državi Maine so n pr vsa polja pokrita z debelo snežno odejo, k- doseže mestoma pol metra Na tisoče telegrafskih drogov je sneg podrl ravno tako se lomijo veje drevesom, s katerih se še ni popolnoma osulo jesensko listje. Razrešena sta dolžnosti Zaradi marsejskega atentata je francoska vlada razrešila dolžnosti ravnatelja marsejske policije Berthoina (levo spodaj) in prefekta marsejskega ozemlja J o u h a n -nauda (desno zgoraj) Atentatorjev tovariš Tlhomir Nalts-Silan, moški, ki je obedoval z morilcem Kelemenom-Georgijevim nred atentatom v neki restavraciji na Bora> nem trga v Marseilieu Najdba prezimovališča, ki Je rabilo odpravi polarnega raziskovalca pred 15 leti Skupina ruskih polarnih raziskovalcev, ki so se po nevarnem prezimovanju v arktičnem morju vrnili domov, je napravila v Čeljuskinovem zalivu, 12 km od svojega taborišča, zanim vo odkritje. Rusi so zadeli na ostanke na pol razpadle koče, ki so jc morali dobesedno izkopati iz snega in ledu. V koči so našli še mizo, več krožnikov, številne konservne škatle n zarumenele liste beležnice. Veliko je bilo presenečenje, ko so ugotovili, da gTe za zapiske Amundsena ter dveh njegovih tovarišev. Knutsena in Gessena. ki so tu pre-zimili pred petnajstimi leti. Zadnjo stran z datumom 15. oktobra 1919. je izpolnil Gessen z besedami: »Vsi trije se počutimo prav dobro. Danes se poslovimo od tu. Kočo moramo Ostra zima pred vrati Norveški meteorologi napovedujejo za letos prav takšno zimo, kakršno smo imeli 1. 1928-29. Vročinski val letošnjega maja je stalil ogromne mase ledu in snega v severni Skandinaviji in na Islandu, mrzla voda iz teh mas je občutno znižala vodno temperaturo ob zapadnih evropskih oba lah. Do podobnih rezultatov je prišel švedski meteorolog Sandstrom, ki je vse poletje v bližini Narvika proučeval Zalivski tok. Ta tok se je vedel letos kaj čudno. Najvišje plasti so bile zelo tople merile so v avgustu do 22 stopinj Celzija. A že v globini 10 m sc imele temperaturo 10 stopinj, v globini 20 m pa 7 stopinj. Sandstr8m pravi, da je ohladitev po vsej priliki posledica pomladne talitve Nova odprava učenjaka Frobeniusa Znani nemški raziskovalec dr. Leo Fro-benius je te dni odrinil na novo ekspedi-cijo v Afriko. Po številu je to njegov 12. raziskovalni pohod katerega je finančno podprla nemška industrijska zveza Frobe-nius bo potoval iz Kaire v notranjo Afriko in bo proučil med drugim Saharo in Libijsko puščavo. Z učenjakom potuje spremstvo, ki šteje 15 oseb. 600.000 vreč kave • •. V Braz liji zažigajo še vedno milijone vreč dobre kave. »Dailv Express« poroča, da je sanno zadnji mesec postalo 600.000 vreč plen ognja. Doslej so uničili že 30 milijonov 516.949 vreč. Navzlic temu se zaloge v santoških skladiščih množe. Pridelovalci kave upajo, da bo suša, ki vlada ta čas v notranjosti dežele avtomat;čno poskrbela za manjšo letino n s tem za porast cen. ostavitl Naše zaloge zadostujejo še za petnajst dni. Bog nam pomagaj. Raziskovalcem Arktide, ki bi kdaj obiskali našo kočo. želimo toliko sreča, kolikor smo je mi občutili med njenimi bornimi deskami.« Gessen in Knutsen pa n:sta več osftaHočemo!« so zag imele tisočglave množice. Najverneie pa ee bomo oddolžili velikem i pokojniku, ako se bomo z največjo ljubeznijo oklenili mladega kralja Petra II., ki bo izvrševalec svete oporoke velikega očeta. G. župan Klenovšek je ietotako dal duška ogorčenju in fe prečital eožalno brzojavko. Združeni pevski zbori so zapeli pod vodstvom g. Oskarja Molla Foereterjevo »Umrl je može, nakar je prosvetar Sokola br. inž. Štefe orisal življenjepis velikega kralja- Sokolska godba je zaigrala državno himno, nakar je br. starešina zaključil dostojanstveno uspelo žalno manifestacijo z vzklikom: >Čjvai,mo Jugoslavijo!« — Mala dvorana Sokolskega doma je izpremenjena v žalno dvorano. Stene eo odete v črno in zelenje. Sredi dvorane stoji katafalk, nad njim kraljeva slika, obdana e trnjevim vencem, v vznožju katafalka pa je zlat lovorjev venec. ačstno stražo tvorijo Sokoli, rezervni oficirji, gasilci, lovci, železničarji in rudarji v krojih. Izložena je žalna knjiga, v katero ee vpisujejo številne množice ljudi, ki iz- kazujejo zadnjo čast svojemu nepozabnemu veliikema kralju. P. * Zagorje, 16. oktobra Strašna vest, da je postal naš vladar Nj. Vel. kralj Aleksander žrtev podlega zločina je v največji meri pretresla vse prebivalstvo v revirju. Vest o strašni tragediji je vse presunila do dna in ko so naposled došle žalostne potrditve grozne resnee, proti kateri se je borilo toliko nad, so vsi z vsem svojim bistvom doumeli zadnje besede velikega pokojnika ter močnejše kakor kedaj poprej občutili željo po najtesnejši vzajemnosti. Ko je po vseh cerkvah zvonilo in ko so zaplapolale črne zastave, so plakali stari in mladi. Sokol in druga društva so sklicali žalne seje. Najpomembnejša med njimi je bila žalna seja občinskega odbora v nedeljo ob 11. v Sokolskem domu, ki se je pretvorila ob prisotnosti zastopnikov uradov, društev in mnogoštevilnega občinstva v vel ko žalno zborovanje. Sejo je otvoril in vodil predsednik občine g. Ivan Drnovšek, ki ie a pretresljivimi besedami očrtal tragično smrt in zgodovinsko poslanstvo pokojnega vladarja, junaka in narodnega voditelja. Njegov govor je bil zaključen v duhu poslednjih besed velikega pokojn ka, ki so vsem Jugoslovenom najsvetejša zaobljuba Množica je pokojnikov spomin počastila s trikratnim vzklikom: »Slava mu«, združeni pevci so zapeli žalostinko, rudniška godba pa je zaigrala žalno koračnico. Potem so zborovalci pozdravili naslednika vel kega pokojnika, kralja Petra II.. pevci so zapeli narodne himne, predsednik pa je prečital himno ».Bože pravde«, godba je zaigrala brzojavko, naslovljeno na predsednika vlade. Po govoru banovinskega svetnika g. Bi-rolle so člani občinskega odbora prisegli Nj. Vel. kralju Petru IL Po prsegi so zastopniki uradov, društev In k/-poracij podpisali naslednjo žalno izjavo: Tragična smrt našega vzvišenega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je bolestno odjeknila v naših srcih. V nemi tugi se poklanjamo ma-nom kralja-mučenika, ki je žrtvoval svojo, nam predrago srčno kri v Doveličanie mile domovine Jugoslavije. Najdragocenejšo dedščino voditelja Jugoslavije: Čuvajte Jugoslavijo! bomo izpolnili v zvestobi in vdanosti prvorojenemu sinu kralja-mučenika, Nj. Vel. kralju Petru II. Slava Viteškemu -kralju Zedinitelju Aleksandru I.! Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Živela Jugoslavija! — Žalno spomenico je podpisalo 88 društev in korporacij. Žalne svečanosti v osrčju Savinjske doline Žalec, 16. oktobra Savinjska dolina molči in žaluje... V počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja smo imeli v Žalcu tri žalne seje. Prva je bila v petek v občinski posvetovalnici, kamor je sklical župan g. Rudolf Lorber ob 9. dopoldne občinski odbor, ki je bil ob tej pri- JCdo Kom jamči, da kupujete, phaver kavo B*ie& kofeina? - KAVA H A G, katere izborno kakovost in zdravstvene odlike temelje na 30 letnih tovarniških izkušnjah in svetovni organizaciji. DOBIVA SE SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH mmmmmmmmammiammmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmammmmaaammmmmmmammaa^m Tuga v samotnih zadrečkih krajih Sožalje nadškofa dr. Jegliča — Žalost v zadnji planinski koči — Venec planik na kraljevo krsto — Sožalje iz Monakovega Gornji grad, 16. oktobra V teh naših krajih, ki so skoro odrezani od sveta, gotovo še bolj čutimo tugo ob veliki narodni nesreči. Skoraj ne vidite kmetov pri delu na polju, opravljajo se le najnujnejša dela, gostilne so prazne, pred občinami ali pred cerkvijo se zbirajo v malih ah večj h gručah ljudje in se tiho raz-govarjajo. Vse je skoro kakor izumrlo, ni videti nikakega življenja in živahnosti na naših cestah. Splavarji so odšli še pred nesrečo proti Beogradu in gotovo ne bodo opustili obiskati Beograda, da se poslovijo od ljubljenega kralja. In potem nam bodo doma pripovedovali. Trgovci so lepo opremili svoje izložbe s kraljevo sliko in s planinskim cvetjem, po kmetskih hišah je videti vsaj kako razglednico s kraljevo sliko in pod njo sveže cvetje. Baš ob usodnih prilikah, kakor je sedania, se pokaže, kako je ljudstvo vdano svojemu kralju in kako ljubi svojo drago, zdaj tako nesrečno Jugoslavijo. t'radi pogrešajo ob:ske strank, tako tudi na uradni dan preteikli petek skoro ni bilo stranke na sodišču in na sreskem na-čelstvu, za dan kraljevega pogreba je sodišče preklicalo že razpisane razprave. V Gornjem gradu je priljubljen! župnik Šlan-der Maks dal 10. t. m. v župni cerkvi od 6. do 18. vsako uro po 5 minut zvoniti, prevzvišeni nadškof Jegl č je že zgodaj zjutraj 10 t. m. molil v cerkvi za dušo blagopokojnega kralja in se prvi javil na sreskem načelstvu, da izrazi svoje sožalje. Zato ne moremo razumeti nekaterih drugih gospodov duhovnikov v naši dekaniji, ki oblastni naredbi glede zvonjenja niso sledili, še najmanj pa onega gospoda, ki je celo zahteval izjavo glede plačila za zvo-njenje. Ljudstvo z ogorčenjem obsoja tako vedenje, prizadeti gospodje pa bodo morali nositi posledice takega, narodnega duhovnika nevrednega dejanja. Sokolsko društvo v Gornjem gradu je imelo 10. t. m. zvečer žalni sestanek vsega članstva in je po govoru starešine dr. Raka počastilo spomin blagopokojnega kralja s triminutnim molkom. Gornjegrajski občinski odbor je sklical 13. t. m. žalno sejo, na kateri je predsednik Mermal Franc v iskrenih besedah opisal na kratko ogromne zasluge blagopokojnega kralja za našo domovino, sreski načelnik KandriS Matko pa je pozval v prisrčnih besedah polnoštevilno navzoče občinske odbornike k složne- mu delu v bodočnosti za dobrobit naše domovine. Občinski odborniki so s predsednikom vred položili prisego in nato počastili s triminutnim molkom spomin blagopokojnega kralja. Sklonile so se sivolase glave občinskih odbornikov, očesa niso mogla zadržati solz, bil je svečan, globoko v srce segajoč trenutek .. . Sestavil se je odbor, s sreskim načelnikom Kandričem na čelu, ki vodi po točnem programu žalne svečanosti v Gornjem gradu. Pogreba v Beogradu se udeleži 10 oseb kot zastopniki občine in raznih društev. Občinska delegacija ponese na kraljevo krsto venec iz planik in planinskega cvetja z napisom na trobojnici: »Gornle-grajski srez kralju Zedinitellu • Žalna manifestacija za Gornji grad se bo vršila v četrtek opoldne v dvorani Sokolskega doma in se je bodo udeležili zastopniki oblastev, uradov, društev in ostalo občinstvo. Velika žalna manifestaciia za ves srez pa bo v nedeljo 28. L m. v Rečici ob Savinji v dvorani Čuieševe gostilne ali pa kar na prostem Zanimiv in značilen je v sedanjem času naslednji dogodek. V letošnjem poletju je pribežala skupina hitlerjevcev iz Avstrije preko meje v Gornji grad, kjer so jim domačini dali prehrano in sredstva za nadaljnje potovanje. Dne 14. t. m. je gostilničar-ka ga- Trobeieva prejela od enega izmed beguncev iz Monakovega dopisnico od 12 t m., na kateri piše: »Naše najgloblje sožalje k vaši nesreči v Jugoslaviji. Vsa Nemčija kloni meč pred vašim velikim kraliem in iunakom-« Zadnje kraljeve besede »Čuvajmo Jugoslavijo«. bomo sveto spoštovali seveda tudi v našem srezu in sledili Njegovi oporoki l Debeli ljudje dosežejo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. liki tudi zaprisežen. V daljšem govoru je orisal g. župan tragedijo v Marseilleu. V soboto ob 19. pa je bila komemoracija v šolski telovadnici, kjer se je zbrala vsa sokolska družina trga Žalca. Žalni govor Je imel prosvetar brat Pivc. Občinski odbor za prireditev žalne svečanosti naroda pa je imel svečano žalno sejo v nedeljo ob 15. v šolski telovadnici. Te svečanosti so se udeležila vsa druga nacionalna, kulturna, humanitarna in strokovna društva iu zadrufle kakor tudi ostalo prebivalstvo upravne občine Žalec. Gasilska četa je prišla korpo-rativno v uniformi s praporom, enako gasilci iz G. Ločnice v uniformi. Predsednik Lorber je dal besedo šolskemu upravitelju g. Rajku Vrečerju, ki je naglašal vse vrline in dela blagopokojnega kralja za razvoj in procvit mogočne kraljevine. Posebno je še poudarjal, kako srečno in svobodno se je počutil viteški kralj med Slovenci pod Triglavskimi jezeri, kamor je tako rad pr -šel s svojo rodbino na oddih po napornem delu v prestolnici. Govoru je sledil enomi-nutni molk. — potem so klici »Slava!« doneli po nabito polni dvorani. Kralju Petru II. in kraljici Mariji smo priredili viharne ovacije. Občinski odbor je odposlal brzojavki maršalatu dvora in predsedniku vlade. * Upravni odl>or gasilske čete »Savica« v Bohinju je imel 14. t. m. ob 14. v gasilskem domu svojo žalno sejo, s katere je poslal sožalno in vdanostno brzojavko Nj. Vis. knezu Pavlu z izrazom globoke tuge oP smrti kralja Aleksandra ter z zagotovilom zvestobe v duhu njegove oporoke kralju Petru n. Zidani most Sokolsko društvo je v soboto ob 20. sklicalo žalni zbor vsega članstva. naraščaja in dece, na katerem pa se je zbralo okrog 300 ljudi, da jih je moralo mnogo stati pred vrati, ker ni bilo prostora žalnega zborovanja so se namreč udeležili poleg Sokolov tudi zastopniki oblastev, uradov, šol in vseh narodnih društev. Za toliko množico je bila prostorna telovadnica premajhna. Starešina Sokola Srečko Razpotnik, je s pretresljivimi besedami označil izgubo, ki je zadela narod in državo, potem pa predlagal sožalni in udanostni' brzojavki Nj. Vel. kralju Petru H. in Nj. Vel. kraljici Mariji. V imenu Strelske družine je govoril njen predsednik Prvanovič. Sožalni brzojavki so podpisali predstavniki naslednjih društev: Sokola. Jadranske straže, Strelske družine, Združenja železniških uradnikov, Združenja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, Slovenskega planinskega društva, Rdečega križa, Družbe sv. Cirila in Metoda, osnovne šole, skavti, JNS. gasilske čete, krajevnega šolskega odbora, občine, Glasbenega društva, Jugoslovenske akcije in Lovskega društva. N«vo mesto, javna žalna komemoracija bo v četrtek ob 13.30 na trgu Kralja Petra n. Vsa društva, korporacije, vojska, šole, uradi in ostalo občinstvo se zberejo na Kr-žinovi cesti, od koder odidejo v sprevodu na Trg kralja Petra I. Zjutraj ob 8. bo v kapiteljski cerkvi žalna maša. Kostanjevica na Krki. Pretragična vest o smrti največjega Jugoslovena Nj. Vel. kralja Aleksandra je turobno odjeknila po vsej občini in okolici. Prve vesti o strašni nesreči za ves narod in državo so dospele ~že pozno zvečer 9. t" m., v polni meri pa so bile potrjene naslednje jutro z žalobnim zvonjenjem. V globoki žalosti je prebivalstvu edina uteha oporoka blagopokojnega kralja ter prepričanje, da ni nikogar, ki je ne bi doumel ter posvetil vseh svojih moči njeni izvršitvi. V občinski dvorani se je 12. t. m. ob 8. zjutraj vršila žalna seja, ki jo je vodil predsednik občine Lavoslav Bučar. Med njegovim govorom so se orosile oči vseh navzočnih. Med sejo je bil ves odbor občine zaprisežen Nj. Vel. kralju Petru II. Pozneje so se vržile žalne seje Sokola, gasilcev in vseh ostalih društev. Na pogrebne svečanosti v Beograd bo odšla več članska deputacija občine in narodnih društev. Rajhenburg. — 13. t. m. ob 11. je imel občinski odbor občine Rajhenburg v šolski telovadnici na Senovem žalno sejo. Predsednik dr. Benedičič je imel nagovor v počastitev spomina blagopokojnega Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, nato se je izvršila zaprisega občinskega odibora Nj. Vel. kralju Petru II. — Občina pošlje na pogrebne svečanosti svojo delegacijo z vencem. Ministru dvora v Beograd je odbor poslal sožalno brzojavko. — Isti dan ob 18. je bila žalna spominska svečanost v telovadnici osnovne šole na Senovem, za članstvo Sokola na Senovem. JNS, NSZ, Narodne Odbrane, gasilske čete Senovo in Veliki Kamen in lovskega društva Bohor. Predsednik občine Rajhenburg. NO, JNS, gasilske čete Senovo in starosta Sokola Senovo je v svojem govoru orisal neprecenljive zasluge in delo umrlega viteškega kralja Aleksandra I. za našo Jugoslavijo. Pozval je vse navzoče, da vestno izpopolnjujejo njegove zadnje besede, ki so bile njegova oporoka za nas: Čuvajte Jugoslavijo! — Nj. VeL viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju trikrat: »Slava!« Nato je sledila daklamacija učenke Čer-netave Magde: »Ob smrti kralja Aleksandra!« Po deklamaciji je predsednik prečital spominske poslanice posameznih društev in organizacij. Zaključek svečanosti je bil ob 19. uri. V nedeljo se je vršila seja zastopnikov vseh društev, organizacij in koiporacLj v Sokolskem domu v RaijhenbuT-gu. Na tei seji se ie določil program pogrebnih žalnih svečanosti v cerkvi in pred cerkvijo ter žalnega sprevoda za četrtek, v sporazumu z navzočim predstavnikom cerkve. Slovenska Bistrica. Mesto in okolico je o strašni nesreči že 9. t. m. zvečer obvestil radio, prestrašeno prebivalstvo pa nikakor ni moglo verjeti, da junaškega kralja Aleksandra ni več med živimi. Žalostna vest pa je bila v mestu kmalu potrjena in ko so jo naslednje jutro potrdili tru Ji zvonovi, je res okoliš objela globoka tmga. Mestni oibčinski odbor, občinski odbor okolice, Sokolsko društvo, gasilci in vse druge organizacije so imele žalne seje, katerih se je poleg odbornikov udeležilo tudi mnogo članov ter počastilo spomin blagopokojnega kralja. V nedeljo Pa se je vršil žalni zibor vseh društev in ustanov, katerega so se korporatlvno udeležile vse šole, gasilstvo. Sokoli, vsp druga društva, uradništvo ter velike množice meščanov in okoličanov, žalni zibor je otvoril predsednik mestne občine dT. Pučnik ter po izrazu sožalja podelil besedo dr. Schau-baehu. ki je v obširnem govoru očrtal ve. ličino blagopokojnega kralja Zedinitelja, najvztrajnejšega delavca za ureditev dr- C i CIKORIJA FAVORIT TVORNICA ZEMUN žave ter najod.kritosrčnejšega borca za svetovni mir. Njegov govor jt bil zaključen v duhu zadnjih nesmrtnih besed velikega vladarja. Za dr. Schaubachom je govoril ravnatelj meščanske šole Rismal o življenju blagopokojnega kralja ter zaključil svoj govor s pozivom k brezpogojnemu izpolnjevanju vladarjeve oporoke. Spomin Velikega kralja je poveličeval tudi mestni župnik Soline ter zaključil svoj govor z molitvijo za. pokoj njegove duše. Po vrsti so podali žalne izjave zastopniki vseh društev, nakar je 'bil žalni zbor zaključen. Ob zaključku zbora so zborovalci pozdravljali novega vladarja kralja Petra -H. ter s temi pozdravi izrazili svoje trdno zaupanje v srečno bodočnost naše domovine. Solčava, žalna seja odbora občine je bila 14. t. m. ob 9. Predsednik Ošep Franc se je z lepim govorom spominjal velikega dela in mučeniške smrti pokojnega vladarja. Odbor je soglasno sklenil odposlati dopis na kr. bansko upravo, v katerem izreka v imenu vsega prebivalstva Solčave globoko sožalje Nj. Vel. kralju Petru H. in Nj. Vel. kraljici Mariji in obenem izraža novemu kralju Nj. Vel. kralju Petru n. svojo neomajno vdanost in zvestobo. Po žalni svečanosti je predsednik zaprisegel ves občinski odbor. Ljubno v Gornji Savinjski dolini. Občinski odbor je imel 10. oktobra t. 1. ob 14. žalno sejo. Otvoril jo je predsednik Kolenc Franc, nakar je njegov namestnik g. Tevž Ante z lepim govorom predočil ne-venliivo delo in neprecenljive zasluge za svoj narod in domovino in končno mučeni-6ko smrt blagopokojnega vladarja. Sožalni brzojavki so poslali ministrskemu predsedniku in kr. banski upravi. Nato se je Izvršila prisega občinskega odibora novemu kralju Nj. Vel. Petru II. Sestavil se je takoj tudi poseben od&or za pripravo in izvedbo komemoracije na dan pogreba velikega pokojnika. Tužna vest o prežalost-nem dogodku se je raznesla v Ljubnem že T noči od 9. na 10. t. m. ter se naglo razširila .po vsej občini. Trg Ljubno je zavit, v globoko žalost, prebivalcem se vidi, kako jih je pretresla grozna vest in kako sleherni občuti globoko srčno bol. V Šmartnem ob Paki je imel občinski odbor žalno sejo za Nj. Vel. Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v nedeljo 14. t. m. ob pol 9. dopoldne. Predsednik občine g. Drev je imel lep nagovor pred v žalno zastavo ovito podobo velikega pokojnika^ potem pa so občinski o.Jbor. niki prisegli'Nj. Vel. kralju Petru II. Na merodajno mesto je bila odposlana žalna izjava. Ob 8. isti dan pa se je vršila v šo li komemoracija vseh društev in korporacij, ki se je je udeležilo mnogoštevilno občinstvo. Ocfbor občine Mozirje okolica je imel 14. t. m. ob 10. žalno sejo, na kateri so se odlborniki spominjali blagopokojnega kralja Aleksandra v duhu njegove svete oporoke ter pozdravili novega vladarja kralja Petra IL, kateremu so na seji položi'i tudi prisego. Nj. Vis. knezu Pavlu je bila odposlana brzojavka. Na seji je bil določen tudi zastopnik občine pri pogrebnih svečanostih v Beogradu. Voličina. V nedeljo 14. t m. se je vršila žalna svečanost v šoli pri Sv. Rupert« v Slovenskih goricah, kjer je bilo zbrano prebivalstvo vse fare in zastopana vsa društva. V uvodnem govoru je šolski upravitelj g. Jaut Radovan opisal turobno mar. seillesko tragedijo in predočil nepojmljivo izgubo za hlagopokojnim vitezom. Grogl Feliks, učitelj, pa je orisal nebrojna in neusahljiva dela velikega pokojnika, ki je v delu za konsolidacijo svetovnega miru pa del kot žrtev podlega atentatorja. Ob 9. se je na povabilo župana g. Murska Janeza zbral občinski odbor občine Volifiine k žalni seji. Predsednik je s svojimi lepimi besedami podal sliko pokojnega vladarja kot državnika in voditelja naše drage domovine, kakor tudi druga njegova nevenljiva dela za zbližan je vseh slovanskih narodov. V svojem govoru je posebno poudaril Njegovo sveto oporoko: »čuvajte Jugoslavijo!« Nato je g. župan zaprisegel občinski odbor novemu kralju Petru II. Sožalne in vda-nostne brzojavke so bile odposlane maršalatu dvora in Nj. Vis. knezu Pavlu. Murska Sobota. Kakor smo poročali, se je zbral občinski svet velike občine Murske Sobote v četrtek zvečer k žalni seji, na katero je povabil tudi zastopnike uradov, društev in korporacij. Predsednik g-Hartner je imel žalni govor, na kar so položili vsi občinski odlborniki prisego kralju Petru II. Vsa društva in korporacije pa so priredila pod okriljem Sokola svojo žalno manifestacijo v soboto v gimnazijski telovadnici, ker je dvorana v Sokolskem domu že pripravljena za odgoceno kmetijsko razstavo. Sokolska manifestacija za naraščaj je bila ob 9. url? udeležila se je je vsa šolska mladina, tako osnovne šole kakor gimnazije. Ob 11. uri pa je bila manifestacija za člane Sokola in društev ter korporacij. Najprej Je izrazil globoko žalost prekmurskega prebivalstva narodni poslanec g, ^enko, nato pa je govoril starosta g. Pertot. Udeležba }e bila zelo velika, saj so bila medtem zaprta vsa obratovališča v Murski Sofbotl :n tudi uradi so se manifestacije udeležili. Po manifestaciji po pa Sokoli podpisali izjavo absolutne vdanosti NJ. Vel. kralju Petiu -11. Sedaj se izbirajo ds?egacije, ki bodo šle Mursko Soboto zas'opat na pogrebne svečanosti za kraljem Aleksandrom y Beograd. Marcel le Tinajre: 32 Upornica Roman Jela se je slačiti. Vsakih pet minut je stopila h kamelijam in jih občudovala. Sklonjena nad temi cvetkami brez duha, je vdihavala daljni vonj in čarobno dišavo Italije. Vsa trudna je nazadnje zaspala. Sanjalo se ji je, da se gospodična Bonova moži z gospodom Bonnafousom in da je >gospa devet< pri auteuilskem cestovodu skočila v Seino. Drugo jutro je poslala Noelu Delvslu nekaj hvaležnih besed, spisala svoj članek v »Sinji hiši« in se potrudila, da bi premagala žalost, ki jo je morila. A burja v njeni -duši ni hotela prenehati; nič več se ni branila spominov, ki so se zgrinjali nanjo. Besnost, ljubosumje, strahopetnost — vse to je preživela. Da, ti dnevi so bili strašni! Zaman se je skušala okrepiti s tem. da se je peljala v Chartres, obiskat teto in sina. Claude ni bil več njen Claude, bil je otrok Mauricea Nattierja. Jozana je opažala pri njem črte, podobnosti obraza, ki jih ni še nikoli opazila in ki jih je odkrivala nemara eamo njena bolno razdražena domišljija... Mislila je na »gospo devet«, ki ji materinstvo ni zadostovalo. »Tudi jaz čutim sebično potrebo, biti ljubljena... Claude, ki je zdaj daleč od mene, me bo gotovo pozabil.« Ali bi ga bila morala vzeti s seboj? Tega ni mogla storiti. Manjkalo ji je sredstev, da bi imela služkinjo, in otrok je bi'1 še premajhen, da bi ga bila mogla pošiljati v šolo ali da bi mogel sam ostajati doma. V Chartresu se je Claude dobro počutil in uspeval pod varnim okriljem gospodične Miraclove. Obupana in ma-lodušna se je Jozana vrnila v Pariz, in ves teden jo je preganjalo kakor strah: povsod, na ulici, v omnibusu, pri Marietti je videla nezvestega ljubega... Nekega večera, ko se je vračala iz uredništva, se ji je zazdelo, da je spoznala Mauricea. Zasledoval jo je. Nekajkrat ga je videla, kako se je pokazal iz množice. »Blaznim.. .< si je dejala. »Halucinacije že imam.< Toda pred Louvrom, na Karuseljskem trgu, ga je začutila tako blizu sebe, da jo je izpreletel trepet in so se ji zašibila kolena. Došel jo je bil; res je bil on... Zaprosil je: * Jozana, govoriti moram z vami!... Jozana !...< »Ne, idite!« Ljudje, ki so prihajali mimo, so se ozirali. Krenila je dalje, in Maurice je stopal zraven nje. Oba sta gledala naravnost predse, noben izmed njiju se ni upal opaziti muke drugega. — »Moram, moram govoriti z vami... Samo trenutek ... Nikar ne mislite ... Karkoli sem storil, podlež vendarle nisem ...« »Nočem vas poslušati, ne poznam vas več.« »Jozana, to ni mogoče... Preveč sva skupaj doživela!-.. Ne sme in ne sme ostati pri tem, da me zaničujete in da moram prenašati vaše zaničevanje... Odkar sem vas videl na parniku, vas povsod iščem... Pri uredništvu oprezam za vami, pisma vam pišem, ki jih potem raztrgam... Moj Bog, verjemite mi; verjemite mi!« »Kaj?« mu je segla v besedo. »Kaj hočete? Kaj mi imate povedati?« Videl je, da ga bo poslušala, zato je opustil proseči ton in odvrnil: »Sami sebi ste dolžni, da me poslušate — Vem, da sem vam storil krivico. Mrzite me, nu dobro!... A moja krivda... če sem kaj zakrivil... moja krivda ne sme omadeževati vse najine preteklosti v vaših očeh...c »Najine preteklosti? V čem pa obstoji? Iz vsega mojega trpljenja, vseh mojih ponižanj... Oh! Ta vaša previdnost... da valite vso odgovornost name! O, nikar ne mislite, da ste bili viteški in hrabri... Najina preteklost.. .< »Ponavljam, Jozana, krivico sem vam storil... a ljubil sem vas...« »Ljubili ste me!...« Njen srd je iznova vzplamenel-' »Ljubili! Kakšna ironija!... In tudi če bi bilo res?... Vaša ljubezen, moja ljubezen, najina preteklost — vse to je mrtvo! Nič nisem jokada za vami. Niti ne sovražim vas več... In tisto, kar se upira v meni, ni zapuščena ljubica, o ne, to je mati...« Umolknila je. V prsih jo je dušilo. Maurice jo je hotel prijeti za komolec in jo potegniti s seboj; a s sovražnim zgibom telesa se ga je otresla. Tako sta krenila, Jozana spredaj, Maurice za njo, skozi obok vhoda v Louvre. Na nabrežju ju je zaskočil hrup omnibusov in voz. Veter je pihal s severa. Mrzli, ostri zrak je imel okus po ledu, ki se taja na ustnicah. Jozana si je držala krzneno boo na usta. Kar tresla se je od mraza. »Pojdiva na to stran,« je poprosil Maurice, »prosim vas.. .< Pogledala ga je... Ne, v tem trenutku ni lagal' Zdaj je bil res tisti, ki je prosil in se poniževal in trpel... Razburjenje je bilo vzelo njegovim licem vso barvo, njegovim očem ves temnovišnjevi blesk in je delalo njegovo obličje skoraj manj zalo. Ta pogrdelost je ganila Jozano do živega. Prejšnje čase ni mogla prenesti na tem ljubljenem obrazu niti najmanjše senčiee žalosti. In zdaj se je spet borila s to staro, samoumevno navado, potolažiti ga z besedo ali vsaj s pogledom. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za Deseti o, Din 2.— davka za vsais oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ah dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20— V'si ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši mesek za enkratno ohjnvo oglasa Oln 17.—— MaUvgiasi Ponudbam na Šifre ne prilagaite znamk! Le. ee zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« QJn v ^mUah. odeovor priložite Vse pristojbine za male oglase le plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Zahtevajte v lastnem interesu samo Perma-Tex original ameriški gum... 5 letno jamstvo. ff Jiueda 1 Oln. davek 2 Oln sn 61'ro ali dajanj« na ilcrva 5 O tn. Najmanjši znesek 17 Oln Frizerko jMsrfefcta o v to dni in železni ondulaciji ter mani-kiiri, sprejme bo4jši talon v provinci. — Potfrad.be n-a o;r!e*. oddelek »Jutra« pod »I>»b:a tn zan-et-ijiva moč« 30736-1 Otroška vrtnarica ki bi obvladala perfekt-no nemščino ln obenem opravljala še drugo hišno delo se išče k dojenčku in k petletni deklici, predn06t Imajo gospodične z večletno prakso. Ponudbe na ogl, odd. »Jutra« pod šifro »Poštena«. 3C957-1 Gospodična dobra računarica. per-fektna v slovenski, nemški in Italijanski korespondenci se sprejme v večjem kraju na deželi ob železnici. Ponudbe z navedbo zahtevkov poslati na oglasni oddelek Jutra pod »nastopim 1. novembra.« 30817-1 Odgo.iitel.ficu wrŠMMj učiteljica. m p»r-fektnim poznavanjem br-vateko-srjifko-g. njeroačfkog te e-ventimino framcnekog j-eroika. te ko i a srlafovir ir-a. traži f e z« odmah. —-IVmnde &a preipiponi pvje-dodžbd i «Hko-m. plati na oddeiek »Jutra. r>od »Br. 1926«. 3108O-.1 Gospodično sprejmem čas med H 6. popoldne k otroku. Naslov v poft'ova!mš- eaili »Jutra«. 31081-1 Natakarici plačilno in začetnico sprejmem. Ponndbe na op'1-n-i oddelek »Jutra« pod 5:f-o »Natakarica«. 310P5-1 IKorespon d enti n »o mi&jšpo, g frnkPOu iščemo za takoj. Pomnihe ?ia p<=ntr 17 nin Prodaja drv Zao. državna uprav« rez-j la£čen>ih goado-v prodaja j potom pismeme dražbe iz I revirja 7.etfi'e v Rogatcu loco eozd 744 pran sirilih l.u-toovih dr-v. — Rra-žba ee vrši 3. Tmvenrrfvti 19ft4. Po-»«nHa, iKWX>»i in vzorec i ponudbe "na razipola^o pri j prov.dflrjiu v žetalah in pri Zač. državni upravi raz-'aščem'11 srozdov v L;'tibi;"a-ni. Stari trjr šteg^e-ški, italijaji&ki) se naučite brezhibno v 4—6 mesecih, stenografije v 2 mesecih potom dopisovanja. Mesečno 30 Din. Proepe&ti, potikusrae lekcije brezplačno. — Dopisna šola tujih jezikov »Perfekt«, pošt. pret. 557, Beograd. S4S-4 Angleščino poiiSnje M i«e Farler, Dvorak ova ulica 3/IU — poeameam> aH v &kaiipinah. Skupine od 3 in več učencev dobe zoižajie cene. 30651-4 Potniki Beseda 1 Din davek 3 Oln za Slfro ali dajanje na slova 5 Oln. Najmanjši mesek 17 Oin Zastopstvo nemvn.oet od tovarn« — tudi za m.rKvžiiMke predmete, er-entuelno z zalogo prevzamem, ponudbe na oo konkurenčni cenj Ve-epič, Ljubljana VII. Sv. Jerneja 35. 30706-6 Vabimo Vas k nakapn r najcecejSi o<>- iadilaiof A. Prefcker. Petra eeota 14- Sv 133 Pohištvo, slike in knjige po«erw nniproda.j. Vprašati na Miklošičevi ces4ji št. 6 evo, I. nadstropje. 3C06S-6 rfeseda 1 Din davek 2 D1d 3a šifre ali dajanje oa -lova 5 Oln Najmanis znesek 17 nin Fotoatelje dobro V[>eiljan, prodam ali oddam. Naslov v ogjasmem oddelku »Jutra«. 3105049 Spomenike is skladišč«, za hrcutttae knjižica dobrih ta vod w prodaja Pr. Ku.novar. kamnosek, Sv. Križ-LjmMjam«. 3-29-16 Ureditev dolgov iin terjatev, eodme in ia, veo&odne poravnave m vse fergoveko-obrbne ia-dev-e vam izvrši diskretno in zadovoljivo komeroijaJ-na pisarna: Zaje Lojae. Ljubljana, G-ledoiiška 7, telefon 38-1& 30666-16 Gostilno oddam pošfeitvi na taka.rici na račun. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31088-19 Naključje je hotelo, da je bil pes prive-:an za gugalnik svojega gospodarja, gospo, ia branjevca škrniclja. Gospod Škrnicelj je spal za živo mejo spanje pravičnega, med tem ko je sedela gospa škrnicljevka njemu nasproti in z dopadajenjem zrla na veliko torto^ ki je stala med njima na mi-žici. Ko je pes potegnil 7a vrv. se je gugalnik nevarno nagnil nazaj... Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova j Oln. Naj mani A' rrjpspjr IT nin Bančne vložne knjižice kupujemo, prodajamo na-j-ugodueje. Dajem« posojila najije ter vzamemo vloge v posojil« proti povišane mu tečaju in največji var nosa. Ravno tako vse •»tale rredn-oetne papirje. Iiplačfi« takoj t gotovini. Naročil« t dežele iavr šuj-emo najvestnejše. Poslovni tavod d. d., Zagreto, Praška t». MI^ telefon in ter. 36-36. 236-16 Bančne knjižice od 6—10.000 Din kupim proti meeečmeimiu odplačil!n Ponudbe na ogiae. oddelek »Juka« pod »»Sigtimo«. SKm-16 ILLL i eseda 1 Din. davek S Oln sa šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Dvosob. stanovati'"' e predsobo, primarno iJastl za pisarniške prostore, oddamo. Poizve se pri upravi palače Grafike, Masary-kova ceeta štere. 14/IV. 31063-31 Enosob. stanovanje e »hrambo, pritikldmaimii in vrtoim oddam s 1. novembrom. Podaljšek V-erovšfko-ve ulice 63. 31031-31 Vrednote Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjša enesek 17 Din Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišji cenah CERNE — juvelier Ljubljana, Wo!tova ulica 3 Srebrne krone staro zlato in srebro k i p a j • rafinerija dragii kovb v LjuteljaoL Direki aUcs i ter. 36 — vbod tt Vidovda.nek« eeste (prt »rti«1 UoiinaV 70 Sobo odda eseda I Din davek 2 Din ia Slfro ali dajanje na uova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Nasproti univerze oddam samo stalnemu gospodu lepo soibo i vhodom e stopnjic. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31083-33 Sobo 6 posebnim vhodom, v centru mesu oddam 2 gospodoma. R o c h. Mestni trg št. 5/11. 31063-23 Sobo i 2 posteljama takoj od-Naslov v vseh po- dam. eloratoicah »Jutra« 31073-23 Medic inec išče tovariša 6oatai>ovalM. Na Kodeljevo 18, naaarpti LeoiaiSčsr zastopstvo RADIO H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova cesta Stev. 6. Zahtevajte brezplačni cenik! Sprejemanje popravili Zahvala. Za vse izraze iskrenega sočutja povodom prerane in nenadomestljive izgube našega predobrega soproga, očeta, brata, starega očeta in strica, gospoda štivana Franca kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje ter za številne izraze sočutja, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, predvsem Gostilničarski zadrugi in Združbi trgovcev v Murski Soboti, njenemu govorniku za poslovilne besede in vsem, ki so nam na kateri način lajšali gorje, vsem bodi izrečena iskrena hvala. Murska Sobota—Gederovci, dne 17. oktobra 1934. Žalujoči ostali. 8737 -4 ^lav^v Urejuje Davorin fiavijen. izdaja » konzorcij »Jutra« Adoli Rihnifrar. Za Narodno tiskarno