ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NOVO ODKRITI SPOMENIK RIMSKEGA MATERINSKEGA BOŽANSTVA V PTUJU IVA MIKL Sredi poletja I960 so pripravljali v Ptuju na Titovem trgu (pare. 48 k. o. Ptuj) prostor za novo gradnjo. Ko so kopali za temelje, je bilo v zemeljskih plasteh možno tik ob cesti ugotoviti ruševinske in humozne plasti, ki so se stvorile ob srednjeveški in poznejši na- selitvi. Med njimi je bilo do globine nekako 3 m mogoče opaziti tudi temeljne zidove stavb iz tega časa in v ilovici okrog 4 m glo- boko tudi leseno oblogo okroglega vodnjaka. Proti vzhodu, to se pravi, v mestni jarek, ki ga je napajala Grajena, pa je izmed teh ruše- vin tekel delno ohranjen visok obokan kanal. Slika plasti je bila v vzhodnem delu par- cele znatno drugačna. Tu so ruševine in no- vejši sip segali samo 1 m globoko. Pod tem je bila mogočna, do 0,9 m debela plast steril- ne ilovice. Pod njo pa se je začenjal prod, kjer smo našli primešanih nekaj drobcev od vode povsem izlizanih tegul. Taka slika nam potrjuje, kar vemo o toku Grajene. Danes, ko je regulirana, teče znatno bolj južno. V antiki in pozneje ves srednji vek je tekla le nekaj metrov stran od vzhodnega roba naše parcele in napajala mestni jarek, ki ga še danes delno jasno vidimo. (Glej priloženo situacijsko skico!) Grajena je gotovo tudi poplavljala, zlasti kadar je poplavljala Drava in ji zapirala izliv. To je moralo biti na pre- delu, kjer je današnji južni del mesta, zelo občutno, če upoštevamo, da je Drava tekla tedaj vzliodneje in se je Grajena izlivala vanjo nekje tam, kjer je danes minoritski samostan. Pogled v plasti na pare. 48 nam torej zanimivo osvetljuje rob srednjeveškega mesta ob jarku. Rimski čas na tej parceli gradbenih sledov sicer ni zapustil, med srednjeveškimi ruše- vinami, ki smo o njih govorili, pa so našli nekaj rimskih marmornih spomenikov. Ene- mu izmed njih naj zaradi posebne zanimivosti velja glavna naša pozornost v tem članku. Ti marmorni spomeniki so morali biti pri- neseni od drugod in so bili uporabljeni kot gradivo za temelje poznejšim stavbam. Med njimi je bil razbit oltar iz I. stoletja, drobci nekaj kipov in razmeroma dobro ohranjen kip na prestolu sedeče žene (slika 2). Ta kip sedeče žene je bil najzanimivejša najdba. Glava in desnica sta postavi odbiti, poškodovan je tudi rob stola in podstavka. Delo je iz zrnatega, belega pohorskega mar- mora. Visoko je 0,76 m in do 0,45 m široko. Stol, na katerem žena sedi, ima še preko višine ramen segajoče naslonjalo, ki tvori v enotnem loku, le da se zniža, tudi oporo za roke. Iz česa naj bi stol bil, na površini ni videti, vendar oblika močno spominja na pletene naslanjače na reliefih iz rimske Ga- lije in Germanije.' Žena je oblečena v dolgo 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prepasano in nagubano obleko z rokavi do komolca, nosi ovratnico in dve okrogli plo- ščati fibuli na ramenu. Na stolu sedi spro- ščeno, le desno nogo je pomaknila malce na- zaj. Z obema rokama drži v naročju veliko, čisto plitvo košarico s hlebčki kruha ali ver- jetneje sadeži. Glava je žal odbita, vendar je jasno videti, da lasje ženi niso padali ne na ramena ne na hrbet. Kip je zelo dobro klesan, čeprav so gube na prsih in ob strani krila nekoliko nena- ravno shematizirane in robate. Mnogokatera pomanjkljivost gre gotovo na rovaš zrnatega marmora. Lepo pa so izklesane sprednje gube na krilu in laket ohranjene roke. Glede na stil z datiranih reliefov, zlasti posvetilnih reliefov Nutric, bi kip stavili nekako v polno II. stoletje. Vprašujemo se, koga naj kip predstavlja. V naših krajih kipu podobnega ni moč za- slediti, zato se je pri interpretaciji težko od- ločiti. Ce pa pogledamo plastične spomenike po rimskem imperiju, nam je takoj jasno, da atribut sedeče žene, košarica s sadjem, označuje kip kot upodobitev božanstva. Sa- deži so namreč pridatek raznih božanstev rodovitnosti in sreče, kakor so npr. Pomona, Priap, Epona, Fortuna, Matres ali Matronae itd.ä Da najdemo pridatke božanstva rodo- vitnosti ravno pri ženskem božanstvu, nas ne bo niti malo presenetilo, saj vemo, da je ča- ščenje rodovitnosti v ženskih božanstvih pra- staro in razširjeno po vsem svetu od davnine. Fotografija kipa materinskega božanstva Toda, če pregledamo upodobitve božanstev iz časa rimskega imperija, ugotovimo še dru- go zanimivost. Našemu kipu moremo najti presenetljivo podobne vzorce v zahodno- evropskih rimskih provincah (Galija, Ger- manija, zlasti provincia Belgica), še več, upo- dobitve porenskih materinskih božanstev so našemu kipu večkrat popolnoma enake.^ Med kraji, kjer so v upodobitvah sedečih žena častili domača keltska materinska bo- žanstva še v rimskem času, in Ptujem je ogromen prostor, kjer srečamo v bogočastju sicer sem in tja sorodne pojave, a enakih upodobitev ne moremo zaslediti. Zato bi bilo povsem zgrešeno, če bi naš kip zaradi po- dobnosti preprosto povezali z upodobitvami Matron, božanskih mater v Porenju in ga tako razlagali. A vendar je dejstvo, da smo našli kip, ki je povsem enak upodobitvam galskih materinskih božanstev, ravno v Ptu- ju, v starem Poetoviu, nenavadno zanimivo. Nekako od devetdesetih let prejšnjega sto- letja vemo po prvih Gurlittovih najdbah za izredno zanimiv kult v Poetoviu. Ta je častil, kot pričajo napisi, božanske dojnice, Nutrices Augustae, torej tudi materinska božanstva, ki se kot predrimska materinska božanstva v drugih provincah pojavljajo v množini, verjetno v trojici.^ V Ptuju so nato konec prejšnjega in v začetku tega stoletja pri iz- kopavanjih zbrali celo vrsto spomenikov tega kulta. Na Sp. Hajdini so med ruševinami rimskega mesta nedaleč med svetiščno četrt- jo, malim trgom in skladišči ilirske carine (na pare. 1078/1 k. o. Hajdina) odkrili ostanke majhnega svetišča, ki bi moglo biti posvečeno Nutricam. Zaradi množine gradiva je moglo biti podobno svetišče tudi na Zg. Bregu blizu 3. mitreja in gotovo tudi na Panorami.* Med ruševinami teh kultnih stavbic je zlasti dosti posvetilnih reliefov, ki nosijo vedno enako ali skoraj enako upodobitev in napis, ki go- vori v običajnih formulah o imenu darovavca in o njegovem namenu. Ob strani naj omeni- mo, da so reliefe običajno darovali moški in sicer za blagor svojih žena in otrok. Božanske dojnice so bile zaščitnice otrok in ob tem ver- jetno tudi porodnic. Na reliefih so običajno upodobljene tri žene. Ena sedi na prestolu in doji otroka, drugi dve pa ji prinašata otroke in darove na oltar pred njo. O verstvu so že precej pisali in razprav- ljali v podrobnostih o pomenu posameznih upodobljenih figur.' Razpravljali so pred- vsem o odnosu sedeče Nutrix do drugih dveh upodobljenih žena in o odnosu imena, ki je vedno v množini s številom upodobljenih žena na reliefih. Toda ta neskladja v mne- njih posameznih avtorjev ne spremenijo osnovnih ugotovitev v zvezi s kultom. Jasno 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je, da so pred nami neka materinska božan- stva izrazito krajevnega značaja, saj more- mo čaščenje v taki obliki med vsemi arheo- loškimi najdišči v nekdanji rimski državi zaslediti samo v Ptuju. Ker se na posvetilu pojavlja ime Nutrices vedno v množini, mo- remo po primerjavi z raznimi, a pretežno predrimskimi božanskimi skupinami po Ev- ropi, tudi pri Nutricah soditi, da je pred nami božanska trojica. Najvažnejša pa je ugotovitev, da je čaščenje te božanske ma- terinske trojice še predriniskega izvora. Kot rečeno, neposredne zveze z drugimi verstvi po rimski državi, ki smo jih v primerjavi omenili, nima, pa vendar so našim Nutricam vsa materinska božanstva, kakor se od Galije do severne Italije imenujejo, v osnovi le ne- kje sorodna. Ta pojav nam je pomagal še do enega sklepa: vsa omenjena materinska bo- žanstva se pojavljajo v pokrajinah, kjer je v sestavu prebivavstva močan keltski ele- ment. Ta pa je bil važen sestavni del pre- bivavstva na Dravskem polju in v Poetoviu, saj nam to pričajo latenske najdbe iz Skorbe, Formina, Brstja ter samega Ptuja, pa tudi razni pojavi v materialni in duhovni kulturi rimskega Poetovia.^ Ko smo tako povzeli vse, kar vemo o ča- ščenju domačih materinskih božanstev v Poe- toviu, vidimo, da je kip, ki je upodobitvam galskih materinskih božanstev tako podoben, med najdbami v Ptuju zelo zanimiv. Seveda se nam vsiljuje ob njegovem pojavu vrsta vprašanj, ki nanje ne moremo takoj odgovo- riti. Kako to, da je kip tako enak upodobi- tvam krajevnih božanstev zelo oddaljenih pokrajin? V kakšnem odnosu je do čaščenja Nutric? V kakšnem odnosu so potem Nutri- ces in Matres ali Matronae iz Poren ja? Na to zadnje vprašanje moremo odgovoriti, da di- rektne zveze ne more biti. Sicer pa bodo morda nekega dne le nove najdbe pomagale pojasniti ta zapletena vprašanja. Kot smo omenili, je naš kip zlasti upodo- bitvam iz Triera tako soroden, da ne rečemo enak (ženina obleka, naslanjač, celo ploščata fibula na ramenu, ki jih je v naše kraje raz- širila trgovina iz Poren ja), da bi bili skoraj te misli, da je klesar kipa sam poznal upo- dobitve Matron iz Porenja. To bi ne bilo iz- ključeno, saj je bilo II. stoletje čas, ko je trgovina s Porenjem cvetela in so bile sploh zveze med Panonijo, Germanijami in Galijo zelo žive. Enako pa najdemo pravkar ome- njene detajle tudi na ptujskih reliefih Nu- tric. Spremljevavka, ki nosi na teh reliefih košarico s sadjem, je ponavadi enako pre- pasana kot sedeča žena, naš kip; Nutrix, ki doji, pa pogosto sedi na enakem stolu, ki spominja na pletene naslanjače. Kot rečeno, te podobnosti na eni in drugi strani danes lahko samo opažamo, ne more- mo pa jim pripisati še nobenega pomena, čeprav si težko zamišljamo, da bi bile vse nastale čisto slučajno. Vsekakor pa moremo že sedaj reči, da je kip pred nami zelo ver- jetno spomenik domačih poetovijskih ma- terinskih božanstev in kot tak spomenik predrimskega predstavnega sveta, ki se je dedoval iz roda v rod. Plastično upodobitev je pa ta odsev predstavnega sveta dobil v času polnega razvoja rimske kulture pri nas in je dobil svojo dokončno podobo tudi pod vplivom raznih kulturnih zamenjav iz dru- gih, včasih zelo oddaljenih pokrajin. OPOMBE 1. E. Esperandieu, Recueil general des Bas- reUefs, statues et busies de la Gaule Romaine. Paris 1913. VI str. 345, VIT str. 154. — 2. S. Rei- nach, Repertoire, Tome I-II. Paris 1897, 1898 glej Pomona, Priap, Fortuna, Epona, Matres. — 3. Schleiermacher, Studien an Göttertypen der röm. Rheinprovinzen, BRGK 23, 1933, str. 109 sl. — Ihm, Der Mütter oder Matronenkultus, Jhbh. d. Vereins v. Altertumsfr. im Rheinl. LXXXIII. str. 1. sl. — Loeschke, Tempelbezirk im Altbach tale zu Trier, Berlin, 1928, str. 26. — Esperandieu, o. c. V Str. 368; XIII. supl. Poitiers str. 8148. — 4. W. Gurlitt, Pettauer Antike, AEM XIX str.l —25. — 5. W. Schmid, CZN XXX 1935, str. 136 sl. — Hoffiller-Saria AI] I, Zagreb 1938 str. 154. — M. Abramič Jahreshefte d. Oesterr. Archäol. Inst. XVII, Wien 1914, Beiblatt str. 37—133. — 6. M. Abramič, Poetovio, Ptuj 1925, str. 38. — W. Gur- litt 1. C. — Hoffiller-Saria 1. c. — K. Wigand, Oesterr. Jahrehefte XVIII 1915 Beibl. str. 189 sl. — 7. A. Smodič ČZN XXXV, 1—2, 1940 str. 14. — J. Korošec, Prazgodovinska naselbina na Ptuj- skem gradu. Dela SAZU 6, Ljubljana 1951 str. 17. — Varstvo spomenikov, poročilo za leto 1959. 189