Ka/ se godi đoma Poplave. NOVA KATASTROFA V CELJSKI OKOLICI. Is Celja nam poročajo: V sredo nekako ob treh popoldne se je nebo na severni strani za-temnilo s črnimi oblaki, iz katerib so dvigali bilaki In »e Je slišalo gromenje. ki nam Je obetalo, da ae v najkrajšem času razlije nad našim mestom huda nevihta. K sreči so se pa oblaki obrnili mimo mesta proti jugu in prizanesli našemu mestu. Tem huje so pa bili priiadetl kraji, nad katerimi so se oblaki raztrgali in izlili svoje vodne mase. Najhuje Jc trpi okolica nad Vitanjem, kjer je vihar najbolj divjal. V trenutku je bila cela okolica pod vodo. Vsa polja in travniki so bili preplavljeni in utrpela na at način velikansko škodo. Vsi pooki eo takoj prestopili svoje bregove, ki so pošiljali nato uničujočo vodo proti Vojniku, Spodnji in Gornji Hudinji, kateri kraii so ponovno največ trpeli. Vse imenovane vasi so bile takoj pod vodo. Nevarnost je »e povečalo dejstvo, da je voda v vi-tanjskem okraju zajela tudi lesna skladišča in pri-žela s svojim plenom drveli v nižavo proti Vojniku, Škof j i vasi in Hudinji. Proti peti uri popoldne so bile policijske oblasti v Celju opozorjene na pretečo nevarnost, posebno na drveče tramovje. Policija, polarna bramba ter delavci mestne občine eo zasedli s harpunami vse mostove, posebno onega Sex Voglajno pred pošto, in čakali, da ulovijo vse nevarne predmete, ki bi znali ogrožati različne mostove In brvi. Prebivalstva se Je lotila preeej-Enja nervoznost, ki pa ni bila upravičena, ker so se vode razlile po polju med Vojnikoni In Hudinjo, kje so pa, žal, uničile se ono, kar je ostalo nepoškodovano od torkove povodnji. Veliko so trpeli tudi prebivalci kmečkih domov, v katere je na Imenovanem prostoru udrla voda in poškodovala vse predmete, posebno pa živila. HRASTNIK. V torek popoldne je bila pri nas velika poplava. V Cečah je kmetom uničeno polje. G. Črne-tu je odneslo čebelnjak z več panji. Potok Loben je odnesel skoro vse male mostiče, ki so služili tudi voznemu prometu. Na okrajni cesti dela okr. eastop nov most poleg Blrtičeve gostilne, ker Je stari podrt in je bil postavljen zasilen most. Voda |e hitro narasla, tako da Je bil zasilni most v nevarnosti in so ga dclavci deloma razdrli, deloma ga je odnesla voda. Voda je vdrla v stanovanje Logerjevega mlina ln pokvarila pohištvo. Nadalje je vdrla voda v pekarijo in stanovanje pri gosp. Rfleklu in Je vsa moka, ki jo je imel pek g. Pra-protnik v zalogi, popolnoma pokvarjena Na Maj-Hčevl $gi je voda razdrla jez. V steklarni je voda podrla betonski zid in ogel skladišča. v katerem je bilo več gotovegu stekla, ki je popadalo v vodo. Okrajna cesta je na več krajih razdrta in (e promet nemogoč. V sredo zjutraj so pridno začeli s popravili. ZAGORJE OR SAVI. V torek je bil pri nas naliv, kakrinega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Medija je narastla in poplavila pot proti Lokam in vdrla v stanovanja, Kotredežca pa je bila Se silnejša. Drnovškova hiša je bila tako v vodi, da so morali otroke ln živino rešiti ognjegasci. V bližini Učakarja je pot popolnoma izjedla reka, tako da je promet z vozovi nemogoč. Plaz je napravil g. KorUarju znatno Škodo. Sr. Rupert nad Laškim. Naliv 12. julija je tukaj napravil ogromno škodo. Na neštetih krajih Je plazovje raztrgalo cele njive, po katerih so po B do 4 m globoke struge hudournikov; celi travniki ln vinogradi so zdrknili iz višjih krajev v ni-žave. Skoro vsaka cesta je poškodovana; okrajna cesta iz Laškega na Sv. Rupert je na petih mestih za več tednov zaprta, kr so plazovi navalili nanjo več tisoč kubičnih metrov prsti in kamenja. Ljudstvo je naravnost obupano: krma Je na mnogih krajih uničena, krompir gnije, žitna polja so pomendrana, koruza ob vedni mokroti ne more naprej; Škoda je ogromna. Kaj pa bo pozimi? Ljudstvo bo pa brez najpotrebnejše hrane! Is Zajaaovnika pri Trojanah se poroča: V torek zjutraj je vsled neprestanega deževja narastel potok Boljska v taki meri, da že dolgo vrsto let ne pomnijo atari ljudje take povodnji. Na posestvu Janeza Novaka se je utrgal plaz zemlje ln je z drevjem vrod obležal na državni cesti, tako da je ves promet za vozove In avtomobile ustavljen. Voda je nekoliko upadla, toda dežuje š« vedno in se je bati še kako večje katastrofe. SAVA PRI ZAGREBU VPADA. - V KOPRIV. NIČI 80 HIft V NEVARNOSTI. Zagreb. 15. julija. (Izv.) Sava je včeraj narastla na 373 cm nad normalo. Na obali ojačujejo vojaški oddelki nasipe, ki so se vsled trajnega dežja premočili in že na nekaterih krajih prepuščajo. Zvečer ob 6. uri je začel vodni nivo padati in se Jo do danes dopoldne znižal za 34 cm. P nagovor mestnega župana dr. Josipa Leskovarja. Nato »e vrti velika gasilska vaja na Glavnem trgu. Požarni objekt je mestni magistrat. Po 10. uri se vrši v kazinski dvorani zborovanje alotenske gasilske zveze. Oh pol 1. bo *kuj>vn obed vseh gostov v Narodnem domu. Polovična vožnja je dovoljena ui vm i «u. leience uod običajnimi pogoji. Duhovniki - jubilanti. čas novih maš je. j>a se ozrimo še na duhov-nike-jubilante po naših školijah! l-aitnlinokn škofija: PrtdeoNleuairo mašnišlva obhajata: Einspiele r Gr»-gor, prej. Inf. prošt v Tinjah na Koroškem, zdaj aktivni župnik pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah — Karb h Matija, akt. župnik v Zrečah. — Pred njima je 10 starejših mašnikov, najstarejša Jan Že k Edvard, župnik v ftmarjeti ln Lenart Janez, akt. župnik, dekan v femartnu pri Šlovenjgradcu, posvečena 1. 1W8. ftliridetetlrtniro obhajajo: Strausz Flori-Jan, č. kanonik in dekan v Dolnji Lendavi. — Bagäry Janez, župnik pri Sv. Heleni v Pertoči (Prekmurje). — R o 11 m a n Klarus, frančiškan v Mariboru. — Čl že k Jožef, častni kanonik in dekan v Jarenini. — Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. — Pečnik Franc, župnik v Podgorju. — U I č n i k Martin, župnik pri Sv. Florijanu v Doliču. — Zadravec Peter, župnik v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Petlndvajsetletniro obhajajo: P o v š e Franc, sal., ravnatelj »Marljanišča< v Veržeju. — Horn-bök Ivan, župnik v Mežici. — Serajnik Ivan. župnik v Kotljah. — Gorica r Maks, pri Sv. llju pri Velenju. — Gorjup Peter, župnik v Dolu pri Hrastniku. — Lončarič Jožef, župnik pri Sv Jederti nad Laškim — Pučnik Anton, župnik pri Sv. Petru na Medvedjem selu. — Ha bur. a Jakob, kaplan pri Sv. Ani na Krembergu. — Rauter Jakob, župnik v PilStanju. — Stergar Anton. dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — ft t u -hee Franc, župnik pri Sv. Juriju ob Sčavnici. — Vrabec Maks, stolni kanonik v Mariboru. — V r a č k o Evald, župnik v St. Ilju v Slov. gor. — Zaje Janez, kaplan v Majšpergu. — Zakošek Janez, župnik pri Sv. Venfeslu. 2. Ljubljanska škofija: Petdesetletnico obhajajo: K o rit ni k Jakob, vpokojenec v Blokah. — M a j a r Valentin, vpokojenec v MedijalIzlake. — Bizjan Janez, dekan v Moravčah. — B o rš t n a r Jožef, vpokojenec v št Vidu nad Ljubljano. — Starejših od teh živi v akofiij 28 duhovnikov, najstarejši monsignor Tomo Zupan, posvečen 1. 1869. Petindvajsetletni™ obhajajo: Cuderman Jožef, upravitelj v št. Lambertu. — L o m š e k Janez, vpokojenec v Mengšu. — Pavlin Andrej, župnik pri Sv. Katarini. — Vidmar Franc, župnik pri Sv. Trojici v Tržišču. — Vole Alojzij, župnik v Soteski. — Z a p 1 o t n i k Ignacij, kate-het v Ljubljani. — Dr. Arneic Janez, mestni župnik v ökofji Loki. — Dr. Grivec Franc, vse-učillški profesor v Ljubljani. — P e r k o Pavel, župnik v češnjicah. — P o d 11 p n i k Jožef, župnik v Selah pri Sumberku. — T o m e 1 j Anton, župnik v Črnučah. — Z o v n I k Mihael, župnik v Begunjah. — O. Kunstelj Vinko, frančiškan v Ljubljani. — Ponikvar Jakob, lazarist v Ljubljani. Slovenska Krajina je in mora biti slovenska. Mi smo ie večkrat pribili dejstvo, da se je začela indirektna in direktna propaganda za priključitev Slovenske Krajine Hrvatski. Naposled je izpregovoril tudi Zagreb, ki bi nas rad dobil pod se. Od merodajne strani je dobil za odgovor, da do Slovenske Krajine nima pravice, ker je ona — slovenska. Naj izpregovorimo ob tej priliki še mi, ki smo v prvi vrsti prizadeti. Kot sinovi Krajine, za katero gre, smo ob vsaki priliki izjavili, da najodločneje obsojamo vsako prizadevanje, ki gre za tem, da bi nas odtrgali od telesa matere Slovenijo in nas priključili Hrvatski, ker smo bili, smo iu hočemo biti Slovenci. Isto ponavljamo tudi sedaj in izjavljamo Zagrebu, da ga nočemo za svojega gospodarja! Poglejmo v preteklost in na podlagi gotovih dejstev, ki se ne dajo zatajiti, dnženimo, ali ima Hrvatska prav, ko nas hoče dobiti zase. češ da smo prej Hrvati ko Slovenci, ali pa jo upravičena naša zahteva, da ostanemo sinovi Slovenije'/1 Bili smo tnadjarski državljani. Ista je bila tudi usoda Hrvatske. Kako ugodna prilika je bila lo, da bi se bili mi desettisočl pojwlnoma vtopili v milijone Hrvatov! Vsi pogoji so bili podani: bili smo pod isto najvišjo upravo, družilo nas je neposredno sosedstvo in v gotovi uteri tudi medsebojni stik. Pri vsem tem pa smo ostali »Vcndk in nikomur ni prišlo na misel, da bi nas prišteval Hrvatom. Drugo dejstvo, ki govori za Slovenijo, je sto-in stoletni stik s Slovenijo. Dasi smo bili pod madjarsko upravo, Slovenija pa je pripadala Avstriji, je naša pot vedno peljala preko Muro v Slovenijo, n« pa preko f'akovca v Zagreb. Ljutomer, Križevcl, Ormož, Ptuj, Maribor in druga mesta Slovenije so videla letno na stotine prekmurskih Slovencev, medjlmurski kraji pa »o jih videli kvečjemu ob priliki kakih večjih sejmov. In kake knjige smo rabili skozi vsa pretekla stoletja? Hrvatskih gotovo ne. Pač pa je bila doma v naših hišah slovenska knjiga. V kolikor nismo imeli molitveiiikov v prekmurskem narečju, smo rabili slovenske. In kar se tiče drugih knjig. -Mohorjeva družba lahko Izpriča z letnimi seznami članov, koliko je imela v naši krajini članov; mean dr. Leskovar. Dejansko pa bi se te govorice demontirale šele * javno objavo revizijskega poročila v občinski seji. Javnost jo zato nujno čakala toga drjanskrga de* mentiranja po svojih izvoljenih možeh. Kar naenkrat pa odredi veliki župan novo revizijo Mestne hranilnice, kakor da bi za dosedanje ničesar ne vedel. Ob tej priložnosti se pač moramo vprašati, zakaj? Ali mar delo občinsko revizijske komisije ni — zanesljivo? O tem še nihče ne more soditi, ker poročilo še ni objavljeno in se ne moro kar naprej reči, da je — nepopolno, ali pristransko, nezanesljivo. Vemo le toliko, da so poročilo podpisali za«tnjmiki vseh »trank in je sedaj ponovno revizijo veliki Župan odredil pmti celotnemu obč. svetu, celotni komisiji in vsem strankam, ki so zastopane v obč. svetu. Ne moromc razumeti, da bi vse stranko nu mariborskem magistratu zaslužile tako nezaupnico od strani velikega župana. Mislimo pa, da al stranke v občinskem svetu svojo komisije ne bodo pustile kar tako kratko malo deeauvlratl po novem revizorju Zveze Jugoslovanskih hranilnic, kot delo^uta mariborskega velikega župana. Ros, da si ie zlepa ni kak upravni uradnik proti kakemu mestnemu občinskemu svetu dovolil kaj takega kot nam kaže ta slučaj. Mariborski občani pa seveda tudi no moremo kar mirno gledati, da se občinski svet in njegova komisija tako brezobzirno ponižuje, kakor da ni v tem slučaju vršila revizije korektno. Poleg tega' pa pride po tej novi reviziji tudi vladni komisar Marko Ipavic malo v zadrego. V svoji izjavi na zlohotno poročilo v inozemskih listih je podal dementi neresničnih poročil in dodal dejanske nedostatke, ki pa »n so že, oz. se bode popravili. Od vlad inn struni bi moralo to aoveon zadostovati. Zdaj pa tudi vladni komisar stoji pred Javnostjo, kakor da njegova uradna izjava ne drži in da je potrebna nova uradna revizija od uradnika, ki Jo nad njim. Tako postopanje, ki nima nikake podlaga se mora pač. z Jutrovimi besedami imono\at1 »lahkomiselno igranjo z narodnogospodarskimi interesi na narodni mejic. Edino, v kar naj bi ta ponovna revizija služila, je, da bi se vsa stvar zavlekla, kar pa bi bilo v korist le tistim krogom, ki so po reviziji prizadeli. Лко napišemo, dn ima pono\ na revizija ta namen, bomo aeveda dobil jiopravek, ki jih g. veliki župan jako rad pošilja Zato pa naj Ima |>onnvna revizija kakršen kol namen, toga nc sine imeti, da bi obč. svet ovirala na raziiXcnju ra^ner Zato naj obč. «vet in komisija storit*, kar je njuna dolžno«! in s tem odklonila nezaupnico, ki (ima jo jc idtazal veliki žuuan dr. Pirkmaje*.