Prve znanilke pomladi, ki nu stopa z današnjim dnem
----\
Veliko lavno nagradno ŽREBANJE
V soboto, 28. marca ob 17. uri bo v stranski dvorani Sindikalnega doma javno žrebanje nagrad, ki jih je raz-pisa'o uredništvo »Glasu Gorenjske«. Pravico do sodelovanja v žrebanju pridobi vsak naročnik (star ali nov), ki bo do srede, 25. marca do 14. ure poravnal naročnino za vse 1053. leto. Ker bi naštevanje vseh nagrad, ki jih je 115 v skupni vrednosti S20.C00 dinarjev, vzelo nreveč prostora, objavljamo samo nekaj največjih. Te s»: kuhinjska oprava, kompletni ključavničarski pribor, usnje za moški plašč, 10 kg krupona za podplite, vzmeti za postelje, žima, blago za obleke, jurilo, posteljnina itd.
Hkrati se ob tej priliki zahvaljujemo vsem tovarnam in podjetjem, ki so prispevali svoje izd.lke za nagradno žrebanje in to:
UP Kranj in »Roleta« Kranj, kuh. opravo; železarna Jesenice, za kO.GOO din posteljnih vzmeti; Industrij<ka-metalurška šola- Jesenice, kompletni ključavničarski pribor in dve plaketi; »Runo« Tržič, usnje */a moški plašč; Tovarna klobukov škcfja Loka, 6 mošk h klobukov in 6 tulcev za ženske klobuke; >:Standard« Kranj, 1-rupoi usnja za podplate; »liskanina« Kranj, ?.0 m blaga za predpasnike in ženske obleke; »Tkaninu« trgovsko podjetje Kranj, blago za moško suknjo; »Kokra« trgovsko podjetju Kranj, blago za moško obleko; »Sava« Kranj, blago za gumlrane plašče; Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, 16 m blaga za posteljno perilo; »žimopreja« Stražlsče, 15 kg žime; žimarska zadruga Stražišče, 15 kg žime; Tovarna mila Kranj, 20 kg »Oven« mila; Tovarna glasbil Mengeš, kitaro; »Titan« Kamnik, dve mesorezki in strojček 741 mletje orehov; Industrija bombažnih izdelkov Kranj, 20 m blaga za srajce in spodnje perilo; »In-teks« Kranj, 15 m Maga za srajce; »Vata« Domžale, kompletno hišno apoteko; »Triglav« Tržič, 2 pora čevljev; Elektrotehnično podjetje Kranj, lestenec; »Iskra« Kranj, eiektr. spajalnik in lestenec; »Svjlanlt« Kamnik, svileno garnituro (kravata, šal, rula, brisača); »Plamen« Kropa, kandahar vezi in 2 izdelka kroparskrga umetnega kova-štva; Tovarna čipk in vezenin Bled, klekljan prt; Tovarna gumbov Kamnik, 20 grosov gumlvov »biser«; Mestna klavnica Kranj, šunka in 40 klobas; Tovarna čokolade Lesce, 2 kg čokolade; Tekstilna tovarna Medvode, 5 m blaga za žensko obleko; »Induplati« Jarše, pregrinjalo za konja; Industrija sukna Zapuže, 5 m llaga za žensko obleko; »Pletenina« Kranj, žensko jopico (volneno); »Color« Medvode, 5 kg laka; Tovarna usnja Kamnik, aktovke: »Odeja« Škofja IiOka, otroško odejo; >:Kurivo« Kranj, tono premoga; Tovarna kos in sr)K>v Tržič, 5 kos In 2 hobliča; Trgovsko jMKljetje »Loka« (skofja Loka, par čevljev; Gorenjska oblačilnica Kranj, dvoje deških hlač in izdelava petih srajc; »Stol« Duplica, 2 stola; »Prehrana« Kranj, bon za tisoč dinarjev, »Toko« I>omžalo, kovček; »Keramika« Kamnik, majolko; Tovarna Mobukov in slamnikov Domžale, 2 čepici in slamnik; »Elan« Begunje," skirlco; »Rožen« trgovsko podjetje Jesenice, 2 ženski jopici; »Veriga« Leaoo, žeblje in verige; »Vino pivo« Kranj, 7 butciik Vina; »Merkur« trgovsko podjetje Kranj, vodni servis; Ifattna slašrvčarna Kranj, torto; Kmetijska zadruga Kranj, bon za tisoč dinarjev; »Pl:tstlka« Stražišče, lutko; »Testenina škofja Loka, 5 kg testenin; »Trak« Mengeš, naramnice in podveze; Usnjarski tehnlkum Domžale, I kg usnja £4 podplate; »Sadje« Kranj, 5 litrov žganja; »Delikatesa« Kranj, za G00 dinarjev blaga; Tovarna čevljev Kranj, usnje *a podplate; »1'ile« Mengeš, 2 komada fllca; Slavko Vell-■OOja, obrtnik, Kranj, ogledalo.
Isti dan bodo Izžrelmnl tudi tisti, ki so v mesecu »Gl'»-*'» Gorenjske« zbrali več kot 5 novih naročnikov. So je ^K**, da se tudi vi uvrstite mednje.
Pohitite, še je Čas! Nove naročnike, ki bi hoteli priti v poitev za to nagradno žrebanje, sprejemamo do vključ-110 25. marca!
**ohitJft? s poravnavo naročnine! Pridobile nove naročnike!
LETO VI. / ŠT. 12
KRANJ DNE 21. MARCA 1953
CENA 8— DIN
Od vseh sredstev, ki bodo po družbenem načrtu, nastala na področju OLO Radovljica bodo akumulacija in skladi državnih podjetij predstavljali kar 95 odstotkov. Ni težko razumeti, kako velik je prispevek delovnih kolektivov za razvoj radovljiškega okraja.
če sploh ne upoštevamo vseh tistih zneskov, ki jih bo letos prejel radovljiški okraj za svoj gospodarski razvoj po republiškem družbenem načrtu, bodo predvsem podjetja prispevala dodatnih 186 milijonov din, kar določa okrajni družbeni načrt. Ogljemo si samo najvažnejše investicije, ki jih bodo črpali iz tega zneska:
Investicije v načrtu OLO
Za gradnjo ceste z Gorjuš in Koprivnika v Bohinju na Pokljuko bo že letos porabljenih 14 milijonov dinarjev, za gradnjo nove gimnazije na Bledu in osnovne šole v Lipnici — 24 milijonov; letošnja dela pri razšiiiiitvi ceste Jesenice—Poljane bodo stala več kot 10 milijonov dinarjev, gradnja vodovoda v Mojstrani tudi 10 milijonov in obnova radovljiškega prav toliko. Mosti na Fortuni bodo letos zahtevali več kot 8 in pol milijona, republiškim 40 milijonom za regulacijo hudournikov pa bo okraj dodal še svojih 7 in pol. Stroške za zdrav-
stvo, kmetijstvo, elektrifikacijo in turizem pustimo na tem mestu ob strani!
To stoji v odloku o družbenem planu okraja Radovljica, ka ga je sprejel Okrajni ljudski odbor na zasedanju pred enim mesecem. Vse to snovanje bi bilo kmalu onemogočilo Navodilo o obračunavanju dohodkov in delitvi dohodka gospodarskih podjetij po evidenci Narodne banke, ki ga je izdal državni sekretar FLRJ za gospodarstvo, in ki bi okraj ptrdkrarjšal za vsa do«vinilna sredstva. Odbora za plan in proračun radovljiškega okraj-
nega ljudskega odbora sta — kakor tudi drugi kraji pri nas — v resolucijah sekretariatu za gospodarstvo in Svetu za zakonodajo protestirala proti temu navodilu. OLO je bil nato obveščen, da bo protizakonito navodilo preklicano, vendar pa bo delitev dohodka baje tako urejena, da bo obračunavanje za vsake tri mesece vnazaj. Dokončen odlok o tem predmetu še ni bil izdan. Vsa stvar se je slej ko prej nekje zataknila. To že precej ovira začetek pr-
vih letošnjih gradbenih del, ker okrajnemu ljudskemu odboru še niso na razpolago potrebna sredstva.
Kljub vsemu so priprave za gradbeno dejavnost že v teku. Zlasti v nekaterih občinah, kot je n. pr. Kropa, bodo lahko pričeli z gradnjo, takoj ko bodo razpolagali z deiiajrnimi sredstvi.
Tako je z investicijami, predvidenimi v načrtu. Razen tega pa so podjetja prispevala še pomembne dodatne zneske.
Dodatni zneski
/BORI VOLIVCEV V TRŽIŠKI OBČINI
PRVA SKRB - STANOVANJA
V preteklem tedrai so bil* p<~> vseh kvairtih in naseljih, v trži-ški mostni občini zbori volivcev, ki so pretehtali delo ljudske oblasti v preteklem letu in razpravljali o predlogu predračuna, družbenega plana in investicijskega programa za letos. Predlog družbenega plana, ki ga je 10. marca sprejel LO mestne občine, predvideva, da bodo letos v tržaški občini o-stvarjena precejšnja sredstva, od katerih bi Tržiču ostalo 82 milijonov za investicije. Te bi vložili predvsem v gradnjo .stanovanjskih stavb, v razširitev vodovodne mreže, gradnjo šole pri Sv. Ani, zboljšanje kanalizacije, ureditev zelene površine m igrišč, za kopališče in nekaj manjših gradbenih del.
Ti predlogi1 so bili razdeljeni podjetjem,  zadrugam in dru-
Hrrv javnim ustanovam dovolj zgodaj, da so bili pogovori na zborih volivcev tehtni in dokumentirani. Pokazali so, da je bil predlog realen in da ustreza željam tržiškega prebivalstva. Povsod je bilo najživahnejše zammanje za graditev stanovanjskih poslopij. Na vseh zborih so pozdravili misel o novem kopališču, zahteva po višji gimnaziji pa je bila najmočnejša. V nekaterih okoliških vaseh so iizrazili zadovoljstvo nad industrijo. Šele letošnji predlog družbenega načrta jim je nazorno pokazal, koliko vrednosti ustvarjajo industrijska podjetja in koliko koristi ima od njih podeželje.
Zbori volivcev so bili povsod dobro obiskani. (Izjema je V. kvart, kjer je bila udeležba pr-(iNadaljevanje na 2. strani.)
Delovni kolektivi nekaterih podjetij so pokazali razumevanje za skupne potrebe vsega radovljiškega okraja in prispevali iz lanskoletnih presežkov, ki so nastali zaradi spreminjanja stopenj akumulacije. Blejsko Lesnoindustrijsko podjetje je na račun letošnjega prispevka že nakazalo 15 milijonov. Tovarna »Veriga« je prispevala iz lanskih presežkov 3 milijone dinarjev, od katerih bosta 2 milijona uporabljena za graditev prosvetnega doma v Lescah, en milijon pa bo dodan znesku za obnovo radovljiškega vodovoda. Kroparski »Plamen« je dal na razpolago OLO 5.8 milijonov dinarjev. Od teh bo polovica uporabljena za zidavo prosvetnega doma v Kropi.
Omeniti je tudi pomembne količine, ki jih je že lani dala jeseniška železarna na razpolago okrajnemu svetu za presvetlo in kulturo za potrebe ljudskoprosvetnega in vzgojne-
ga življenja. Iz svojega sklada za samostojno razpolaganje je že lani nakazala 2 milijona dinarjev. Od teh so določili za knjižnice 300 tisoč dinarjev, za telesnovzgojne rekvizite pionirskih odredov 250 tisoč, za ureditev odrov in dvoran vseh ljudskoprosvetnih društev pa en milijon dinarjev, železarna je iz istih sredstev dala 2 milijona 500 diseč din za najnujnejša popravila na 17 šolskih poslopjih v 9 občinah radovljiškega okraja.
Upati je, da bodo tudi druga podjetja v radovljiškem o-kraju pokazala enako pripravljenost kakor gornji primeri in tqko pospešila gospodarsko rast svojega okraja.
Prav zdaj trajajo med OLO in jeseniško železarno razgovori o visokem znesku, ki naj bi služil za osnovo bodočemu okrajnemu skladu za dolgoročna posojila z nizko, triodstotno obrestno mero.
Obletnica Kokrškep odreda
Čeprav nas od proslave 11. obletnice ustanovitve Kokrške-ga odreda ločijo še skoraj trije meseci, so priprave že v polnem teku. Okrajni odbor ZB je ustanovil več različnih komisij in odborov, kar razodeva iskreno željo, pripraviti veličastno proslavo, ki jo slavni odred tudi zasluži.
PRED POPISOM PREBIVALSTVA
TOČNI PODATKI BODO OPRAVIČILI STROŠKE
Razen fluorografskega pregleda je pri nas pred durmi druga važna množična akcija. Težko je reči, katera je važnejša. Malo je ljudi, ki bi dvo-ndli, Itako velikega pomena jo popis prebivalstva. Ni toliko važno to, da bomo ugotovili, koliko prebivalcev ima Jugoslavija. Mnogo pomembnejše je to, da lM>mo s popisom dobili natančne podatke o nacionalnem, starostnem, poklicnem, intelektualnem sestavu prebi* valstva, njegovi razmestitvi po jugoslovanskem ozemlju Itd. itd. Ti In še mnogo drugih podatkov ima neprecenljivo vrednost /a našo državo, zlasti za gospodarstvo.
Tako Imenovani »kritični trenutek«, v popisu, t. j. čas, na katerega se bodo nanašali vsi podatki, ki jih bomo dali popisovalcem, bo ]m>lnoč med zadnjim marcem in 1. aprilom, čas, ki nas loči do tega dne, torej nI več dolg. Priprave so l>ovsod v polnem teku. Na kratko si jih oglejmo:
Kot prvi pogoj, da bi uspela ta največja jugoslovanska množična akcija, je bilo tretM najprej urediti za]m>vrstnost hišnih številk lu napraviti seznam naselij In zaselkov, z nabornimi skicami, na katerih so označe-
no vse hiše. Seznam naselij je koristen tudi zato, ker bo ohranil mnogo krajevnih Imen, ld bi sicer prišla v pozabo.
Šele sedaj so lahko vse ozemlje razdelili v popisne okoliše in zagotovili popisovalce. Teh bo samo v kranjskem okraju nad štiri sto. če njim prištejemo še petdeset rezervnih popisovalcev, vse popisne komisije in popisne inštruktorje, ld ImmIo skrbeli, da bo vse teklo kot po loju, če pomislimo, da že tedaj sodeluje v pripravah za popis na Gorenjskem nad pet sto oseb, — potem si šele lahko predstavljamo, kako obsežno podjetje je popis prebivalstva. In to še ni vse. Tudi gospodarska podjetja bodo sodelovala. Do 28. marca bodo za. vse svoje delavce in uslužbence izpolnila tako imenovane pomožne liste. Ti bodo koristili popisnim komisijam in precizirali odgovore na vprašanja o poklicu, položaju v poklicu, panogi dejavnosti In go-sjMHlarskem sektorju, kjer je zaposlen poplsanec.
Izvedba popisa je zamotana stvar. Do »kritičnega dne« bodo morali biti vsi popisni listi razdeljeni med prebivalce in potem zopet zbrani pri popisnih  komisijah. Tudi odgovar-
janje na vprašanja v popisnih Ustih bo v nekaterih primerih precej težavno, zlasti glede poklica, narodnosti in pod. Vsi, ki sodelujejo v akciji, bodo morali biti zategadelj temeljito poučeni o svojem predmetu. Zato sta bili za občinske popisne komisije že dve instruk-taži. Na njih se je vse angažirano osebje seznanilo z načinom popisa in zvedelo, kako naj rešuje nekatera zapletena vprašanja. Da bi bila vsa organizacija člmbrezhlbnejša, izdaja republiška komisija za popis prebivalstva celo poseben bilten. V njem je najti vsa navodila o sredstvih in načinu popisa, o delu občinskih in o-krajnih   popisnih  komisij Itd.
Poduka niso ]>otrebni samo popisovalci. Vsak državljan bi moral vedeti o popisu še marsikaj, kar ni mogoče vsiliti v ozek okvir enega samega članka. Vsem bralcem priporočamo, da posežejo tudi po republiških listih, kjer od časa do časa Izidejo članki, ki nas obveščajo, kako naj odgovorimo na posamezna vprašanja. Le pravilni in natančni podatki bodo dali točno sliko o našem prebivalstvu in upravičili velike stroške, ki jih dajemo za letošnji popis prebivalstva.
Slavnosti se bodo začele po številnih manjših, toda zgodovinsko pomembnih krajih z odkritjem spominsldh plošč ln spomenikov. Prirejene bodo manjše razstave zgodovinskega materiala in dokumentov. Pripravlja se celo tisk almanaha. Številne patrulje bodo osvežile sledove stopinj junaških borcev. Ves levi breg Save tja do Ljubljane bo počastil spomin svojih braniteljev in maščevalcev.
Osrednja slavnost bo 14. junija v Goricah, kjer se bodo zbrali vsi preživeli borci Ko-krškega odreda. Goričani se že danes mrzlično pripravljajo, kajti ta proslava sovpada tudi z njihovim občinskim praznikom. Izkopali bodo vse žrtve in jih položili v skupno grobnico, zraven katere bodo postavili lep spomenik. Njih slavnosti se bodo začele že 12. junija, zaključene pa bodo tretji dan, ko bodo dosegle višek z od redov o proslavo.
Ob tej priložnosti, ko se pripravljamo na to proslavo, bo tudi najprimernejši (čeprav že malo pozen!) čas, da začnemo z obsežnim zbiranjem zgodovinskega materiala — dokumentov, fotografij itd. — ter zapisovanjem dogodkov o junaški borbi vse Gorenjske. Vsak Gorenjec, zlasti pa aktivni borec, bi moral pomagati, da se ohrani živ spomin zanamcem. Zbrati je treba gradivo za zgodovino NOB na Gorenjskem in muzej.
»Glas Gorenjske« bo začel z aprilom objavljati gradivo, ki ga je zbral tovariš Franc šte-fe - Miško o Kokrškem odredu, dobrodošli pa bodo tudi vsi popravki in dopolnila ter drugi zapiski o dneh borbe proti okupatorju.
D76^
Naš komentar
TITO V LONDONU
ČLANSTVO PREKAŠA ODBORNIKE
Intenzivnejše delo SZDL v radovljiškem okraju
"<XT čeraj se je predsednik re-^ publike maršal Tito izkrcal na westminsterskem nabrežju v Londonu in s tem nastopil svoj prijateljski obisk pri narodu in deželi, s katero smo bili brez vsakršnih pismenih, pogodb in obvez zavezniki v dveh hudih svetovnih vojnah. Prav to dejstvo, da zavezništvo ni bilo plod kakih zapisanih obvez, najbolje priča, kako velika je bila skupnost interesov med obema državama. Tudi danes ni drugače. Velika Britanija in Jugoslavija sta se pred isto nevarnostjo spet našli v skupni obrambi miiru in svoje svobode.
Toda ni samo skupna nevarnost tista, ki zbližuje obe deželi. Vez, ki ju spaja, je širša in obsega celo vrsto vprašanj, v katerih imata skupne koristi in podobna naziranja. Pri čedalje večjem jačanju miro-
narodnih vprašanjih, bo brez dvoma našlo svoj odraz tudi v dejanjih, ki jih bosta storili obe državi. Vsekakor bo močno »prispevalo k jačanju prijateljstva in vzajemnega razumevanja med obema ljudstvoma in nadaljevalo tisto, k čemur se že več let prizadevajo odgovorni državniki obeh dežel«, kakor je dejal tovariš Tito v svojem angleškem nagovoru, ko je stopil na britanska tla in kjer so ga sprejeli vojvoda Edinburški, VVinston Churchill, predsednik vlade, in zunanji minister An-thony Eden.
Bivanje predsednika Tita v Angliji je prvi njegov obisk v eni od zahodnih držav. To je že samo po sebi dovolj za vzbujanje pozornosti. Vsa svetovna javnost zelo ugodno spremlja Titov obisk in ga pozdravlja. Obisk je povod za živahne komentarje o osebnosti našega
Stavba angleškega parlamenta
Ijubnih dežel dobivajo ti skupni interesi in podobna stališča še večji pomen in vrednost v naporih za utrditev miru.
Jugoslavijo in Veliko Britanijo, katerih gospodarstva se vzajemno dopolnjujeta, vežejo tudi skupni gospodarski interesi. Kot visoko razvita industrijska dežela lahko Velika Britanija mnogo pomaga naši deželi v preskrbovanju s stroji in gradivom, ki je potrebno za našo graditev. Po drugi plati je v Jugoslaviji cela vrsta proizvodov, ki jih lahko odstopimo Angliji.
Pogovori, ki jih vodijo naši in britanski državniki, bodo gotovo prežeti s skrbjo za napredovanje stvari miru to mednarodnega sodelovanja. Vsa vprašanja, ki se jih bodo dotaknili, oni gledajo s tega oreiišča. Spričo vloge, ki jo imata obe državi v današnjem svetu, — vsaka na svoj način In na sebi lastni ravni, — lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo pomen izida londonskih razgovorov presegel okvire obeh dežel. To seveda ne pomeni, da bo ta izid nujno natanko določen. Toda že samo dejstvo, da bodo zastopniki dveh prijateljskih držav izmenjali misli in da se bodo posvetovali o raznih perečih med-
predsednika. Vsi citirajo odlomke iz knjige Vladimira De-dijera o življenjepisu tovariša Tita, vsi poudarjajo, kako močna osebnost je tisti, ki je iz balkanskega podeželja zrasel od ključavničarskega vajenca v legendarnega vodjo svojega ljudstva, ki je našel v sebi dovolj moči, hrabrosti in zaupanja, da se je uprl dvem velikanom — Berlinu in Moskvi, — in zagotovil svobodo in neodvisnost svoje domovine.
W" e rimsko- komin f orm ovska bratovščina vliva žolč neprikritega besa na strani svojih časopisov. Utrditev mednarodnega položaja naše države jo silno bode v oči, ker ji je prekrižala račune. Prav 20. marca, ko bi se De Gasperi najbolj rad skliceval na naklo-njenoct avtorjev tristranske deklaracije, je tovariš Tito v Veliki Britaniji, kar ravno ne potrjuje demokristjansko-fašistič-nih gorostasnosti o »ponovni osvoboditvi pranaše italijanske Dalmacije«.
Naši narodi budno zasledujejo potovanjie svojega predsednika in želijo, da obrodi sadove. Prepričani so, da pogoji za to obstajajo, saj ne obstajajo samo skupni interesi, temveč tudi dobra volja.
V zadnjem času se precej frontnih organizacij radovljiškega okraja ni prav znašlo. Niso se še privadile na vse novo v naših družbenih odnosih, zlasti po nastopu novega ekonomskega sistema. Ponekod so begale v iskanju nove vsebine dela, precej ze bilo nera^ zumevanja in napačnih prijemov, spet drugod pa je sploh zamrlo politično življenje v O-svobodilni fronti. Vse to se je nadaljevalo tudi po obeh kongresih — po zagrebškem zboru jugoslovanskih komunistov in beograjskem kongresu Ljudske fronte, — le presenetljivi nesklad med politično otopelostjo v nekaterih občinah radovljiškega okraja in valom novega poleta, ki ga je vsepovsod po domovini prinesla poglobitev socialistične demokracije v Socialistični zvezi, je postal še očitnejši. Ze lep čas je potekel po kongresu, novosti, ki jih narekuje, pa si le počasi utirajo pot v naše organizacije. Utirajo si jo pa vendarle. O-glejimo si nekaj primerov:
Zadnja občinska konferenca Fronte v Podnartu je odkrila, da so frontovci v preteklih mesecih precej napravili, vendar pa v tem odbor ni bil vedno udeležen kot vodstvo. Tudi na konferenci se je pokazalo, da zrelost članstva presega zrelost odbora. Tam so si nekateri dejstvo, da mora biti Socialistična zveza osrednja politična organizacija, tolmačili tudi tako, kot da nobena druga organizacija nima pravice do samostojne iniciative.
Osvobodilna fronta v Kropi je bila včasiih zelo živahna. Sedaj je delo skoraj povsem zamrlo. Vzroki so preprosti: Včasih je bil občinski odbor navajen, prejemati direktive z o-kraja, danes pa, ko bi moral pospešiti lastno iznajdljivost, so osnovne organizacije ostale brez vsakršne pomoči. O vsem tem so govorili na zadnii seji občinskega odbora in sklenili marsikai koristnega. Ojačali bodo občinski odbor. V prihodnje bo glavno delo SZ v tem, da bo seznanjala svoje člane s političnimi vprašanji in jih zainteresirala za stoipne občinske probleme, če naj se resnično predramijo iiz mučnega mrtvila, bodo vsekakor morali odpraviti vse tiste tihe nesporazume, ki so v občini Kropa posledica komasacije in dolgoletnih tradicij!
Mestni odbor OF na Bledu je poskrbel, da bodo v prihodnjih tednih v vseh osnovnih organizacijah razpravljali o kongresnem gradivu in njegove u-gotovitve prilagodili potrebam svoie občine. Ustanovili so komisijo, ki bo pomagala kulturnemu in ideolofko-vzeoinemu delu med članstvom, skrbela za redna predavanja na Ljudski univerzi in podobno. V pri hod-nie bodo redno izmenjavali izkušnje z organi delavskeera samoupravi jam i a. Ze na pretekli mestni konferenci OF so sklenili, da bodo Izboljšali sestav mestnega odbora in vodstev drugih organizacH. O tem bo sedaj članstvo reklo zadnjo besedo.
če trdimo, da precej organizacij OF pravzaprav ni zadelo prave vsebine svojega dela, to brez dvoma velja za Radovljico, šele prejšnji četrtek so se n. pr. na seji mestnega odbora posvetili mladinskemu vprašanju, že tri leta v Radovljici ni bilo niti mladinske organizacije niti mladinskega vodstva. Mladina sama pa ni niti slaba niti lena. V Radovljici skoraj ni mladinca, ki ne bi bil delaven član kakega športnega društva, kluba ali sekcije. Na zadnjem sestanku so sklenili, da bodo obnovili organizacijo LMS, ki bo radovljiškemu naraščaju nudila tudi družbeno vzgojo. Te so doslej pogrešali.
Tako — po občinah. Okrajno vodstvo SZ dela več ali bolj sistematično. V 28 krajih radovljiškega okraja je okrajni izvršni odbor OF organiziral politične seminarje. Na njih so govorili o zunanjepolitičnih vprašanjih, o novem ustavnem zakonu, družbenem samoupravljanju, o novem ekonomskem sistemu in gospodarskem načrtovanju. Vsa predavanja so bila dobro pripravljena, razprave pa so povezali z okoliščinami kraja, kjer je bil seminar. Udeležencem — v Ratečah jih je bilo nad sto — ni žal, da so prihajal.
Okrajni odbor OF si je zagotovil že širok krog gospo-
darsko in politično razgledanih ljudi, ki večkrat obiskujejo kmetijske zadruge in jim pomagajo z nasveti.
Prejšnji teden je bila razširjena seja okrajnega izvršnega odbora OF. Dogovorili so se. da bodo člani odbora in vsi u-deležencl kongresa imeli po vsem radovljiškem okraju informativne sestanke, na katerih bodo pred članstvom pripovedovali o glavnih mislih in sklepih IV. kongresa Ljudske fronte, o njegovem poteku in vzdušju, pa tudi o tem, kar bi po njem kazalo storiti.
Sklep je sicer prišel z majhno zamudo, zasluži pa toliko toplejši odziv.
17 metalurški industrijski šoli na Jesenicah se mladina vsestransko izobražuje
Prejšnja leta si srečal v metalurški mdustrijski šoli na Jesenicah skoraj več učencev iz drugih republik kakor iz Slovenije. Ti mladinci »z juga« so po dovršeni šoli odšli večidel kot strokovni delavci v Zenico in Smederevo. Sedaj pa so v učilnici metalurške šole večidel Slovenci.
Da bi si mladina pridobila čimveč splošnega znanja, skrbi predvsem šolska mladinska organizacija. Mladina se tudi u-metniško izobražuje. 50 učencev je vključenih v pevski zbor, ki ga vodi z ženskim oktetom vred Polde Ulaga, v recitacij-ski skupini je 24 učencev, ki nastopajo ob različnih proslavah, medtem ko šteje dramatska skupina pod vodstvom Janeza Svoljška celo 52 učencev. Mladi igralci bodo v bližnji bodočnosti uprizorili na domačem odru zahtevno Gogoljevo delo »Revizor«. Nekaj učencev pa je vključenih v tamburaški zbor.
V internatu metalurške industrijske šole imaio še šahovski krožek, krožek Ljudske tehnike in na pobudo Društva prijateljev mladine ustanovljeno mladinsko ljudsko univerzo, kjer posluša vsako sredo 80 do 100 učencev predavanja, ki so sistematično urejena. Mladim
predavajo učitelji metalurške industrijske šole, inženirji in tehniki jeseniške železarne in profesorji z državne gimnazije.
Mladina se udejstvuje tudi v športu. Goji namizni tenis in nogomet, sodeluje pri »Gregorčiču«, nekaj mladincev je odličnih smučarjev v alpskih disciplinah,  nekaj   pa odličnih
planincev. Planinska skupina prireja skioptična predavanja in izlete v prosto naravo. Želeti bi bilo le, da bi ti mladinci v večjem številu obiskovali tudi telovadnico TVD »Partizan« in da bi se med telovadnim društvom in metalurško indoj'trrsko šolo razvijala večja vzajemnost.
Sojenec metalurške lndustrijslf   šole pri stroju
Zbori volivcev v Tržiču
(Nadaljevanje s 1. strani) vič tako majhna, da zbora sploh ni bilo.) Bili so koristni: opozorili so na marsikaj, padlo je precej dobrih predlogov. V mestu so na zboru I. kvarta zahtevali, naj tovarna kos in srpov že enkrat dokončno izdela neko svojo stanovanjsko hišo, naj odstranijo apnenico ob cesti na železniško postajo, ki moti pešce, naj se zgradli o-porni zid ob isti cesti in naj se razširi vhod v Blejsko cesto, ki močno ovira promet in tako mnogim Inozemskim avtobusom onemogoča vožnjo po eni najlepših cest na Gorenjskem. Slednje bi se dalo izvesti tako, da ne bi trpela zgodovinska vrednost vogalne hiše z najstarejšim portalom v Tržiču (iz 17. stoletja).
V okoliških krajih so problemi drugačni. Na Puterhofu so predlagali konkretne mere za obnovitev gozdov. Dali so pobudo za ločitev gozdov od pašnikov in zahtevali, naj se njihova električna napeljava poveže z omrežjem DES-a. Zanimali so se, kako je z dobički blejskega Gozdnega gospodarstva in kranjskega Lesnoindustrijskega podjetja in zahtevali, naj bo del teh dobičkov na razpolago tržiški občini. Treba je namreč vedeti, da delajo gozdni In lesni delavci na Puterhofu za obe omenjeni podjetji. Bilo bi torej povsem umestno, če bi del njihovega dobička ostal Tržiču. Govorili so tudi o tem, dia ne bd bilo napak, če bi prišlo do decentralizacije obeh podjetij. V tem
primeru bi se obrata na Puterhofu lahko združila s tržiško žago v samostojno gozdno in lesno podjetje s sedežem v Tržiču. Stanovanja In pisarne v gradu na Puterhofu ne bi bile več potrebne in grad bi se lahko preuredil v lep letoviščar-siki hotel, od koder bi bdi lahek dostop do smučišč in planinskih postojank na Kofeah, Dovžanki in drugod.
(Podobni so bili zbori volivcev tudi drugod. Ponekod so še razpravljali o previsoki obdav-čemosti določenih kmetov, drugod spet o lažnih davčnih prijavah nekaterih obrtnikov, o čudnem zavlačevanju pri izdajanju dovoljenj za sečnjo Itd.
Vsi so pokazali, da zanimanje za gospodarska vprašanja-v Občdni vidno narašča.
Tržaško pismo.
CVETLIČARNE, POLNE PARMSKIH VIJOLIC
(Nadaljevanje in konec.)
Vmestu, ki ima povsem italijansko lice, živijo Slovenci. Tudi Slovenci! Kljub vsem Bartolijevim poizkusom, da bi nas čimhitreje asimiliral aiM zatrl. 30 tisoč zavednih ljudi nd mogoče kar tako zbrisati, kljub vsem spačenim priimkom. In čim hujši je pritisk, tem krepkejši je odpor.
Veliko kulturno poslanstvo ima v Trstu naše slovensko gledališče. Ni mogoče popisati požrtvovalnosti in ljiubozni vseh, ki se ga zvesto oklepajo, saj nosi našo lepo besedo povsod po coni A, saj je to zgovoren dokaz, da hočejo tržaški Slovenci živeti kulturno in človeka dostojno življenje. V Tr-
GLAS GORENJSKE Stran 2 — Stev. 12
stu Imamo razen osnovnih šol še gimnazijo, učiteljišče in nižjo imdustrijsko ter glasbeno šolo. Tržaški komorni pevski zbor je tudi v Jugoslaviji dosegel veliko priznanje. Ne, tržaški Slovenci nočejo in ne bodo klonili. — Vendar je nekaj zape-ljancev sledilo Vldaliju, voditelju tržaških kominformistov, ki z njim pljujejo v lastno skledo in pozabljajo, da jih je dojila slovenska mati.
Vasi okrog Tnsita in vsa tržaška predmestja so slovenska. V predmestju Šv. Jakoba (Tr-žačani mu pravijo Stalingrad) sem videl prvič slovenske napise na gostilnah in trgovinah. To je čudovit občutek! Tam stoji tudi lepa stavba nekdanje Ciril-Metoddjske osnovne šole. V njej je tiskarna Primorskega dnevnika in tržaških slovenskih revij.
Ze izven mesta, ob žaveljakom morskem zalivu, stoji ve-
lika rafinerija nafte, ki ima zase celo naselje. Tja hodijo okoličani od blizu in daleč na delo. Zaslužki so dobri in če jih dela več iz ene družine, se to že pozna.
Nekdaj so okollčanke na osličkih nosile v Trst mleko in bige (doma pečen kruh). Sedaj so vse ceste asfaltirane. Po njih vozijo krasni avtobusi do sleherne vasi mnogokrat na dan. Mesto leži ob vznožju kraškega predhribja. Ker ni več prostora v nižini, leze mesto po vseh gričih proti vrhovom. Vasi se utapljajo v mestu, med domačini se naseljujejo Italijani. Italijan ne zna nobenega drugega jezika razen svojega, okoličan pa povzame italijanščino kar mimogrede. Okoličan tudi ne čuti tako neposredne nevarnosti kot Slovenec - meščan, zato nI čudno, da šibki klonijo in so za nas izgubljeni. Stebri oporniki našim vasem so okoliške osnovne šole s svojim požrtvovalnim in izkušenim učiteljstvom. Vsaka vas ima tudi svoj pevski zbor in svojo igralsko družino. Slovenci žive, se bore za svoj jezik in nočejo umreti.
Poglavje zase so »nesrečni« esuli, begunci Iz Istre. Dalma-
cije ln drugih krajev Jugoslavije, ki so morali »strašno« trpeti zaradi svoje neuklonljive ljubezni do »ljubljene matere« ter raje pobegniti v bratski Trst v upanju, da jih bodo tu sprejeli z godbo in dobrotami. Vsak je pričakoval najmanj raj na zemlji, ko je pobegnil iz dežele, kjer je kruha le za ti-
ste, ki delajo. Kdorkoli misli pobegniti, naj kar gre! Vsakomur privoščim, da poizkusi življenje v tržaških begunskih taboriščih. Raj se je izpreme-
nil v pravi pekel. V teh taboriščih je zbrana vsa človeška mizerija, ki se hrani od prostitucije, tatvine, da, celo zločina. Poleg tega besne med temi ljudmi, ki so prisiljeni živeti skupaj, še vse mogoče politične razprtije. Povedali so ml o primeru, da sta se zaradi politike sprla Srb in Bolgar. Ponoči je v taborišču med njima prišlo do divjega, besnega spopada. Ko so prišli stražniki, je bil težko ranjeni Bolgar tako zagrizen v grlo že mrtvega nasprotnika, da ga niso mogli odtrgati od nje;;m.
(Neko žensko so pripel juli v bolnico zaradi nevarne kirvnvr-tve. čeprav so bile njene minute štete, so jo morali najprej okopati, ker se je vsega bftMM držala skorja umazanije. V taboriščih, v teh leglih največjega duševnega in telesnega propadanja, končajo nekdaj misleči in čustvujoči ljudje tako, da postanejo zveri, aH pa apatična bitja, nezmožna sleherne misli. Večkrat sem se peljal mimo nekdanjega gra-diča, v katerem je »Mlaj eno
Izmed tailvorišč. Na. vrveh okoli gradiča so se sušile borne cu-njice teh beguncev, gledali so vas brezbrižno ln negibno, kot
da bi njihov duh več ne žlvel-Redkl med njimi se zvečer vračajo z dela. Ti so srečni. Vsaj čez dlan uidejo peklu. To so večinoma tisti, ki so italijanske narodnosti, ali .pa tu p^1 tam kak izredno močan del*" vec. Njihov zaslužek je pičelt a še za tiste revne lire se bojCi saj njihovi brezposelni tovariši kradejo kot srake. Moški, že*1' »ke, otroci —- vsi živijo skupaj' raztrgani, besni drug na <ln"u~ gega, umazani, pomešani * tesnih prostorih, kjer ne s^" šiš nikdar ene samo dobre besedo. Zastopnice nekega a-mc riskega ženskega društva 0°* dosegle vsaj to, da bodo otrok0 do 14 let ločili od staršev • •• Vse begunce druži eno &ixsn° upanje: Amerika. Le kdaj *r bo izginilo? In, ali se bo splon izpolnilo ?
Tam zunaj pa polje pol^ življenje. Ulice so krasno falti rane in snažne tako, bita našim lahko za vzgl«1- V^ so lepo oblečeni, hodijo v 11. štete kinematografe, v gl*Hl: ' šče, sprehajajo se. P ram** J. živ, avtomoibiil 1 švigajo, ni sedijo ob rni/.icah na p««'1' danskem soncu. Cvetličarno polne pamiakih vijolic . • •
konferenca SZDL KAKO BOMO SPREJEM GOSTE?
V   ICclEftlllEf H Problemi in iežare gostinstva t radovljiškem okraju
V nedeljo je bila v Kamniku prva občinska frontna konferenca, na katero so prišli vsi Izvoljeni delegati iz osnovnih organizacij. Konferenci je kot gost prisostvoval član Izvršnega odbora OF Slovenije, tovariš Tomo Brejc. Iz podanega pclitično-organizacijskega poročila je bilo videti, da se je kljub slabostim in pomanjkljivostim v delu v zadnjih mesecih močno razgibalo politično življenje. Sestanki postajajo boljši tako po vsebini kot udeležbi. Pri prostovoiljnem delu so se najbolj izkazali frontovci Tunjic. Na njihovo iniciativo in ob finančni podpori LOMO Kamnik so s prostovoljnim delom pamagali zgraditi železo-betonski most čez Tunjščico. Tudi na Tučni so pridno gradili vaško cesto. Preslaba je bila povezava z drugimi množičnimi organizacijami in skrb, kako delajo in se razvijajo. Letos se je članstvo SZ povečalo
za 57 članov, tako. da šteje danes Fronta na območju Kamnika 4.111 članov. Tov. Alfred Janko, ki je bil delegat na IV. kongresu LFJ, je podal poročilo s kongresa, o sklepiih in nalogah, ki čakajo članstvo in organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi. V razgibani razpravi se je oglasil k besedi tov. Brejc, ki je prodorno obrazložil vprašanje naše demokratičnosti, govori! o načinu dela, nalogah SZ ter o našem sodelovanju z mednarodnimi naprednimi socialističnimi gibanji v svetu.
Na koncu so sklenili izvesti reorganizacijo osnovnih organizacij in njih število povečati na 10. Izvolili so 23 članski odbor, ki bo izvolil iz svoje srede 7 članski sekretariat in nadzorni odbor. Za delegate za IV. kongres OF pa so bili izvoljeni Miha Berčič, Danilo Cerkvenik, Kazimir Keržič in Srečko Rot.
V letošnji sezoni predvidevajo precej velik obisk v gorenjskih turističnih objektih. Zlasti iiz Anglje, Belgije in Nemčije pričakujejo mnogo gostov. Prijavilo se je že toliko gostov iz tujine, da so vsi blejski hoteli že oddani za vso sezono, če torej govorimo o tem, kako se gorenjsko gostinstvo pripravlja na sezono, ki je pred nosom, ne gre več za to, ali bomo znali privabiti goste, temveč: kako juh bomo sprejeli, kakšne ugodnosti jim bomo nudili in si tako zagotovili nadaljnji obisk.
V večjih blejskih hotelih priprave tečejo v glavnem kar dobro. Hotel »Jelovica« bo ves prepleskan, • vse sobe na jezerski strani bodo dobile telefonsko instalacijo. Delo v hotelu »Toplice« bo v kratkem pri kraju. V vse sobe bodo napeljali telefon. Sploh bosta imenovana objekta najlepša gostinska obrata na Gorenjskem.
Večina turističnih objektov
še zdaleka ni v tako zavidnem položaju.
Danska sezona je zaradi za-miujene uredbe o popustih za simdikalne dopuste pričela šele avgusta in trajala največ pet tednov. Diktirane cene in visok davek na promet proizvodov — neugodni okoliščini, ki sta danes že odpravljeni, — prepočasni prehod k novemu ekonomskemu sistemu z uredbami, ki so prihajale prepozno in terjale urejanje vnazaj, odvod otomtnih sredstev, vrh vsega pa še izostanek zimske sezone, — vse to je pomenilo precejšen udarec.
Pri večini obstoji resna1 volja, da čimbolj e opremijo svoje prostore, pripravijo potrebne zaloge itd. Vendar dolgoročnih investicijskih kreditov ne morejo dobiti. Eden od izhodov iz neprijetne zagate bi bil, če bi lahko izkoristili del nedospele amortizacije za letošnje leto. Tudi to jim zdaj ni mogoče, ker republiški svet za gospodarstvo še ni določil stopnje a-mortizacije za gostinska podjetja. Tako ne morejo priti niti do sredstev za najnujnejša popravila. Pričakovati je, da bo stvar kmalu urejena in si bodo vsi večji gorenjski obrati že
Vzlic temu, da obstoji kme- strojno lopo na Perovem in ka in sicer po njihovem delu nekako pomagali, saj so dosti tijska zadruga v Kamniku že oskrbo strojev zaupal ljudem, v zadrugi, po zadružni zavesti iznajdljivejši od takih redkih
več let, so njeni kmetijski od- ki bodo vestno skrbeli za njih posameznika in po njegovem izjem, kot je hotel »Razor _
seki zaživeli šele, ko si je za- pravilno izkoriščanje. MLslim, prometu v zadrugi. Ne glede Slavec« pri Kranjski gori, M druga s pomočjo dobrega vod- da ne pretiravam, če trdim, da na to, da jun je borba proti pri obupnem stanju poslopja stva ustvarila 9 milijonov in še nobeno zimo, odkar gojijo v raznim rastlinskim škodljivcem (voda vdira v zgornje nad-pol čistega dobička, ki ga je okolici Kamnika sadjarstvo, ni kot zadružnikom olajšana in o- strop je) drži v banki 22® tisoč v dobršni meri porabila za po- bilo poškropljenih in predhod- mogočena mehanizacija krneč- dinarjev neizkoriščene lanske fcivitev dela v pospeševalnih od- no očiščenih toliko dreves kot ke proizvodnje, so mnogi člani amortizacije. Blejski Parkhotel sekili. letos. prejeli neposredno od zadruge si je n. pr. pomagal z začasnim
Zlasti delaven je bil sadjarski živinorejski odsek je nabavil že precej več, kakor znašata popravilom strehe, ki sicer ne odsek, ki je poskrbel za zadruž- tri prav dobre plemenske bike njih delež in zadružno jamstvo, bo zdrava preživela prihodnje nike in vse druge sadjarje z v Ormožu in Kranju ter mer- Vse to dokazuje, da ni nobene- zime, za silo pa le drži. zadostnim številom sadnih dre- jasca v Št. Vidu pri Stični. ga razloga za nezaupanje do Nekaj pa je tudi takih vpra-vesc, primernih za kamniški o- Letos nameravajo kamniški zadruge. Najmočnejše jamstvo sanj, M jih gostinstvo samo, koliš, organiziral sadjarsko raz- zadružniki svoje pospeševalno za pravilno in pošteno delo pa brez tuje pomoči, ne bo mosta vo v Kamniku, s katere je delo še bolj razširiti. Zaostrili je ljudska oblast, ki si želi čim- glo uspešno rešiti. Vzemimo n. skušal opozoriti sadjarje na bodo borbo proti sadnim škod- več gospodarsko močnih kme- pr. hotel »Bellevue« ob Bohinj-prednosti umnega sadjarstva, ljivcem z zimskim in poletnim tijsk'h zadrug za dvig našega skem jezeru. Šele konec lan-nakazati pot k obnovi propa- škropljenjem, z dobavo dobrih kmetijstva na stonnjo, na ka- skega leta je spet postal go-dajočega sadjarstva, opozoriti sadnih dreves in z nasveti o kršni je v kmetijsko napred- stinski obrat. Sedaj je ta de-kmečke gospodarje na odlične sajenju omogočili obnovo več- nejših državah. pandansa hotela »Jezero« po-
pogoje za razvoj te gospodar- jih sadovnjakov. Skrbeli bodo
trebna temeljitega popravila, ureditve z vseh vetrov zneše-nega inventarja in predvsem — direktorja. Če bo občinski ljudski odbor v Boh. Bistrici priskrbel sposobnega direktorja vsaj do 26. marca, je še upati, da bo hotel vsaj za silo urejen do pričetka sezone. Je namreč brez vsakih sredstev, Is tistimi od amortizacije pa ne more računati pred prihodnjim junijem. Hotela je res škoda. S tremi ali štirimi milijoni pred sezono in s kakimi petimi milijoni dinarjev na jesen bi ga lahko uvrstili med najlepše hotele kategorije »B« v Sloveniji.
Podobna, čeprav manjša težava je blejski »Kazino«. Ker je nerentabilen, se upravi Park-hotela ne izplača, da bi ga držala odprtega, pa je med sezono vendarle potreben. Prav tako je z godbo pred začetkom polne sezone. Ob začetku maja naj bi bila na Bledu vsaj ena
stalna godba, čeprav takrat še ni rentabilna. (Trije orkestri estanejo Bled v sezoni cela 2 milijona in pol.)
Spričo vseh teh in cele kopice drobnejših težav je Okrajni ljudski odbor v Radovljici sestavil na pobudo okrajne gostinske zbornice komisijo, ki bo v vseh pogledih pregledala, kako so gostinski obrati pripravljeni na prihodnjo sezono, svetovala, opozarjala na pomanjkljivosti in pomagala, Kolikor bo v njeni moči. Nemara se ji celo posreči, da izposiruje kak regres za lanske izgube v penzionskih podjetjih, ki so deloma — prav tako kot v trgovini — nastale zaradi diktiranih nizkih cen. Gorenjski gostinci menijo, da dvoletno posojilo z enoodstotno obrestno mero ne pomeni rešitve, regres za izkazanih 8 milijonov izgube pa da bi bil prav tako umesten kakor tisti v trgovini.
zadruga v preteklem letu
Dosegli so lepe uspehe in poživili delo v pospeševalnih odsekih
Propaganda gorenjskih gozdarjev
Gorenjska sekcija Društva Na Jesenicah pa, žal, gimna-inženirjev in tehnikov gozdar- zijci in učenci metalurške in-stva in lesne industrije je pri- dustrijske šole, ki so bili spet-redila v februarju na Bledu, na cialno vabljeni na prireditev, Jesenicah in v Kranjski gori niso zasedli niti zadnjih vrst v propagandno gozdarsko preda- kino dvorani.
		
		
	.....'                                             :. >■	
ske panoge pri nas, hkrati pa za zatiranje koloradskega hro-prikazati potrošniku in trgov- šča s škropljenjem in zapraše-cu odlično kakovost sadja, pri- vanjem, nabavili večje količine delanega v obilni meri v oko- priznanih dobrih sort krompir-lici Kamnika, Sadjarski odsek ja in ga na jesen odkupili za je skrbel tudi za zatiranje sad- seme. Dalje bo zadruga skrbe-nlh škodljivcev. V ta namen je la za zadostno število dobrih
Občni zbor kranjske obrtne zbornice
V nedeljo so obrtniki na obč- štva do skupnosti in razdelitev nem zboru pregledali delo u- bremen med posamezne sek-pravnega odbora in razprav- torje — privatni, zadružni in
»Pašnik« ha planini Javornik
skupno   s   kmetijsko plemenjakov   organizirala  tu- f     " *robleimh obrtnlšiva, ki družbeni, čeprav so ugotovili,
jih je na široko zajel v svojem da obveznosti do skupnostii m-
^" "^"kT") i o ''X.J "IHrfi. poročilu tovariš predsednik. V so previsoke, predlagajo vrsto
nik, nabavila še nekaj novih je  tem£ljlita sprememb, ki bi izboljšale kon-
nabavil
strojn'm odsekom dve motorni berkulinizacijo živine ter raz Škropilnici ter več manjših roč- stavo živali, sprejetih v rodov nih škropilnic.
Tudi kmetljsko-strojnl odsek strojev ta tako omogočila ce- ^rtništva ln 0^'yTab& ^ kurenčne možnosti podjetij in je   svojo   nalogo  -  navajati nejšo  hitrejšo   boljšo in lažjo sevajo tako tSni- stanje v obrtništvu nasploh Pri
kmeta k i.im.ejšemu kmetova- obdelavo zemlje. .Nameravaj^    * kovanja in odmeri davka privatnemu sek-
nju — dobro rešil. Za okol« en pa zgraditi tudi lastni zadružni 6 J ,   * tnri,.      7avnVarin» naM^nav
J,.,. ., —»—ji « Unm nJen   poseg v obrtništvo   kot torju so zagovarjali načelopav-
milljon dinarjev je nabavil 2 dom. možnosti v\ sniretovINjv usneš- šalne obdavčitve, z ozirom na
motorni ročni kosilnici, m atil-    Vse to bo zadruga lahko o- ^S^fL  Zal pa nepopolne davčne prijave manj-
nico, motorni zaprašilec izru- Jtvaito te s ,J>*^^™* ^ mogoS n^^ Srp£ » bratov, ki niso dolžni vi vač za krompir ter več manj- članov ln tudi nečlanov, ki še * problematike   ki dlti poslovnih knjig. Potegovali
ših strojev. Glede na površ:no sedaj z nezaupanjem gledajo na ^f^Sjd^rfTkattl že *> * za ločitev dohodkov iz kromplrišč ter število sadnega zadrugo zaradi slabih izkušenj ^ega 22^12 -brti in iz kmetijstva v <Ju£
drevja na področju te zadruge Iz predvojnih konzumov. ni be,nih Plamln       ločeno obdav-
bo   mehanizacija za zatiranje    Na letošnjem občnem zboru    • čitev kajti dosedanji način ie
vseh vrst skotiljlvcev zadošča- so si zadružniki razdelili med Najprej so začeli vprašanje bil ^jg^ v breme prvi pr.£v la.   —   Isti odsek je zgradil seboj 2 odstotka čistega dobič- obveznosti kranjskega obrtni- tako so p^itagaJi spremembe
pri prometnem davku. Le-ta bi bil enoten za vse stroke in ne večji od 10 odstotkov. Mnenja so, da bi ta sprememba iz-
vanje. Da bi pritegnila čimveč občinstva, je predvajala tokrat v lastni režiji tudi gospodarski film »Zeleno zlato« in nekaj kulturnih in zabavnih filmov.
Šolski upraviteljstvi na Bledu in v Kranjski gori sta vzbudili v mladini zanimanje za prireditev, zato je bil obisk zelo številen. Obiskovalci niso bili nič manj zadovoljni kakor prireditelji.
Slab obisk dovolj jasno dokazuje tudi brezbrižen odnos jeseniškega učiteljstva do gozdov in gozdarstva nasploh. Temu se je tembolj čuditi, kajti gornja savska dolina je predel, kjer je problem gozdarstva skorajda najbolj pereč. Gozdarji brez pomoči vsega ljudstva pač ne bodo mogli sami očuvati gozdov!
Že tretji dan seno
Ameriški farmerji so si izmislili nov način vzreje telet. Mnogim je mleko edini zaslužek, ki pa v precejšnji meri steče po grlu teličkov. Zato so že dalj časa iskali novo hrano, ki bi nadomestila mleko.
Toda farmerji niso potrpežljivi in ne morejo učakati, da se teličkov želodec počasi privaja. Ker vedo, da mu primanjkuje želodčnih sokov (različnih fermentov), ki bi predelovali suho hrano, mu pomagajo na
Obramba proti TBC
Po drugI svetovni vojni smo se zelo razveselili novice, da bo z odkritjem streptomicina prenehalo pustošenje te strašne morilke. Vendar nas je bacil tuberkuloze, — odkritelj Kooh ga je imenoval hudičevega sina, — tudi to pot pro-fcaniil. Kakor dotlej vsem sredstvom, se je znal zoperstaviti tudi streptomicinu. Voščena o-Vojnlca ga ščiti pred fizikalnimi in kemičnimi vplivi, zato ga s slabimi razkužili prav nič He oškodujemo. Do živega mu pridemo le s korenitimi sredstvi. Zato se je v zadnjem času tudi opustila formahnska1 Plinska dezinfekcija, ki deluje Bamo na površne sloje bakb -"rtj in se je zato pri tuberkuloznih bacilih Izkazala koi neučinkovita. Popolnoma i*qv : • lahko samo parna dezinfok-clJa pri 100»' Č, ki traja !■> do * uro. Ker pa taka dezinfek-c'ja ni vedno mogoča, se pred 7.:išoit iino najbolje na to-le način:
r'Tedvsem je nujno, da ima ^berkuiozni bolnik svojo so-če le mogoče, s posebnim vho*i<>m.  Zaradi  lažjega čišče-?Ja ln razkuževanja naj bodo v r^lnikovi   sobi   le   najnujm-j i Predmeti: poleg postelje nočna ^uairioa, mizica, stol in, če ne P* drugače, tudi omara za ob-V preprogah, pred prazni-namiznih  pregrinjalih ln Robnih okraskih so samo na-rfa-jo pnib in velike količine ^varnih bacilov.
Bolnik naj ima strogo ločen jedilni pribor, ki se po vsaki uporabi prekuha v raztopini sode. Ostanki bolnikovih jedi so okuženi in je z njimi ravnati kakor z bolnikovimi izmečki. Preden jiih odvrže mo v dobro zaprte greznice ali za-kopljcmo v jame, jih pustimo 3—4 ure v razkužilu,  ki ga
za tuberkulozo najstarejši od osmih otrok. Doma je kašlja! in polegal. O bolnici ali zdravilišču ni hotel ničesar slišati. Ker je živel v neurejenih razmerah, ga je kmalu pobralo. K uničevalni moči bacila tuberkuloze so prispevali pomanjkanje, nevednost in nezaupanje do zdravnikov. Po njegovi smrti
Fluorografski aparat pri snemanju
napravimo, če 3 do 5 žlic lizo-la raztopimo v litru vode.
če se bolnik odseli, ozdravi ali umre, prostorov ne smemo uporabi jatdokler niso temeljito razkuženi. V opomin naj služi ta-le primer: Na revni kmetiji v neki podgorski vasi v kranjskem okraju je zbolel
je legel njegov brat v skoraj še toplo, neočiščeno in neraz-kuženo posteljo umrlega. Tudi ta je kmalu obolel in umrl. Zdravnik je često govoril z materjo in jI dajal navodila, kako naj ravna, da bo obvarovala ostale člane družine pred (Nadaljevanje na 4. strani)
boljšala konkurenčne pogoje o-brtnih izdelkov v odnosu z industrijskimi. Namreč, visok prometni davek je zaradi nizke proiEVodnosti obrtništva zanj večje breme, kot enaka stopnja akumulacije za industrijo. Visok davek pa je po mnenju občnega zbora tudi največja vzpodbuda šušmarjem. Zato predlagajo, da se prometni davek prenese na trgovsko mrežo, kjer bi se pobiral v obliki akumulacije na surovino. Tako bo davek plačal i šušmar 1 vsak drugi potrošnik. Družbeni sektor pa težita še posebni bremeni — amortizacija in knjigovodstvo. Slednjega bi bilo treba poenostaviti, da bi vsaj v manjših obratih ne bilo treba držati knjigovodje, s čimer bi se zmanjšali režijski stroški. Amortizacijo pa bi bilo treba zmanjšati v celi vrsti strok (soboslikarstvo, pleskarstvo, tapetništvo, steklarstvo, brivstvo, oblačilna stroka), kjer je stopnja 2,8% odločno previsoka in bi zadoščal 1 odstotek.
V celoti je obrt v kranjskem okraju še vedno pod predvojno ravnijo, v zadnjem času pa se opaža še padec (v enem letu 118 obratov prenehalo z delom), zlasti v šiviljski in čevljarski stroki, šušmairstvo se je razvilo v takem obsegu, da ogroža normalen razvoj obrti. Celo uslužbenci družbenega sektorja šušmarijo, kar je prav gotovo dokaz slabosti delavskega upravljanja v teh podjetjih.
Telička pitajo s
že tretji dan po rojstvu dajo teličku seno najboljše kakovosti, naj ga jč, kolikor more. Ko se ga pomalem navadi, dobi tudi zrnasto hrano, enako kot molzne krave. Na vsak kilogram sena, pol kilograma zrnja, Vendar teličku seno ne gre zlahka, zato mu še nadalje dajejo 3 do 4 litre mleka dnevno, dokler se ne privadi suhi hrani. To se navadno zgodi v sedmem tednu, pa tudi že v petem; zavisi pač od pasme.
Po drugi strani pa iiz različnih vzrokov obrt ni dobila zadostno število naraščaja. Zbornica se bo z vso resnostjo lotila teh vprašanj.
prežvečeno krmo
svojski način- Ko je teliček star teden dni, mu porinejo globoko v gobček pest prežvečene hrane, ki so jo dobili v gobcu matere. To ponovijo vsak teden. S prežvečeno hrano dobi teliček tudi sokove s fer-menti, ki se v njegovem želodcu pospešeno razmnožujejo in hitreje osposobijo njegov želodec za samostojno prebavo.
Op. ur.: če bo naše kmetovalce zanimalo, lahko objavimo postopek bolj podrobno; le sporoče naj!
GLAS GORENJSKE Štev. 12 — Stran 3
Kaf je vzrok kostolom rt osti?
Kostolomnost ali kostolomni-ca — precej nerodno ime za to vrsto bolezni, saj do zloma kosti pride le v redkih primerih -— povzroča ogromne izgube našemu gospodarstvu, mi pa ne vemo, da je bolezen tako močno razširjena. (Lizavost je morda bolj znana in tudi bolj lazširjena, posebno v zimskih mesecih, je pa istega izvora, kot kostolomnica.) Vsi pa vemo, da je povprečna teža naše živine iz leta v leto nižja, da je klavnost vedno slabša in da je proizvodnja mleka nezadostna; to občuti tako živinorejec kot potrošnik v mestu, ki se na živinorejo ne razume.
Tovariš iz K., ki sprašuje v predzadnji številki Glasu Gorenjske, odkod in kaj je vzrok kostolomn osti v čirčah, je to bolezen pri živini videl in verjetno spoznal v njenem zadnjem stanju, to je ob prelomu kosti. Zato bi rad njega in vse živinorejce opozoril, da je danes ogromen odstotek naše živine nagnjen k tej bolezni, da je veliko število podmladka resno ogroženo, da so naše telice, bodoče krave molznice, že danes zaznamovane s pečatom za-morjenosti in nikdar več ne bodo razvile tistih proizvajalnih sposobnosti, ki jim jih daje priroda. Naša živina je v stanju, ki ni normalno ne z gospodarskega in ne s prirodne ga stališča. In pravilni odgovor na vprašanje, kaj je vzrok kosto-tomnosti, je ta: nepravilen način našega gospodarjenja; izčrpane njive, izropani travniki In zaostalo oskrbovanje živina.
Kaj govori znanost v našem primeru? živalsko telo je izredno popoln mehanizem. Samo en delček tega organizma naj oboli in takoj bo trpel ves stroj. Vse snovi, ki prihajajo v živalsko telo, se najprej v njem predelajo in takšne služijo, nekatere za pogonsko kurivo, nekatere za gradnjo telesa, nekatere pa se izločajo v gnojnico in gnoj. Apno in fosfor, ki prihajata s hrano v živalsko telo, zakrožita po njem in se nazadnje mirno vsedeta v kosteh. Kosti so trdne in čvrste, saj so v glavnem zgrajena iz apna in fosforja, živalsko telo snuje mimo in neprestano. Telesni sokovi krožijo enakomerno in raznašajo raztopljeno apno in fosfor, kot na
ogromnem gradilišču cement, iz česar nastajajo najpopolnejši konstrukcijski oboki in podporniki, ki bi jih .celo arhitekt težko zasnoval. Naenkrat pa je ta mirni tok ustvarjanja prekinjen. Zmanjkalo je gradiva, cementa; apna ni več, fosforja primanjkuje in kosti se več ne debele; v dolžino še rastejo, postajajo pa vedno bolj krhke in šibke, živalsko telo, celotni organizem doživlja burne izpre-membe; ves sistem je odpovedal. Po živčnih vlaknih, kot po električnih telegrafskih žicah, prihajajo sporočila: apna in fosforja primanjkuje!! Iz centra pa poročajo dalje: ustavite dovoz materiala na vsa mesta, ves transport usmerjajte v konstrukcijo, v ogrodje, v kosti!! Dlaka ne dobiva več hrane, namrši se, koža otrdi, meso gineva. Iz centra pa pride nadaljnje sporočilo: zmanjšujte izvoz mleka, vse apno v kosti!! Rudninskih snovi pa je še vedno premalo in končen rezultat je ta, da se živalsko telo ohrani pri življenju, izgubi pa vso zalogo mesa in masti ter zmanjša proizvodnjo mleka na najmanjšo količino. Tako pričaka pomlad, novo krmo, boljše čase, dokler naslednjo zimo zopet ne prične borbe za svoj obstanek. Vsa zaloga, ustvarjena preko poletja, zopet izpuhti v zrak in nihče nima koristi.
Kaj se je zgodilo? Kaj so vzroki za kostolomnico v čir-čah? Vzrokov je več. Naši prodnati zemlji že po prirodi primanjkuje apna in fosforja. V sušnem letu pa sta rastlinam še težje dostopna kot drugače. Zato: na njivo apno in fosfor! Kako? Apnenec, satu-racijski mulj, kostna moka; prav vsega je dovolj in ni drago! Pa tudi kapnica in vodovodna voda imajo zelo malo apna. Zato je boljše obolelo žival napajati s studenčnico.
Drugi vzrok: Vsaka prekomerna količina kisline takoj priveze apno nase in ga tako odtegne organizmu. Slama povzroča v telesu takšno kislino, ki se veže z apnom in se nato izloča v gnoj. Rešitev? Sejmo manj žitaric in več krmnih rastlin ter že enkrat prenehaj-mo krmiti s slamo.
Tretji vzrok: Vedeti moramo, da sta apno in fosfor v
telesu vedno v nekem sorazmerju. Kakor hitro se poveča količina fosforja, takoj veže nase določen del apna. Povezan v apneno-fosforni spoj se neizkoriščen izloča v gnoj. Lahko se zgodi, da je v hrani zadosti apna in fosforja, živali pa ga primanjkuje, ker je porušeno pravilno sorazmerje med fosforjem in apnom. In če si zopet zamislimo živalsko telo kot ogromno gradilišče, potem je v njem tisti inženir, ki odloča pravilno izkoriščanje apna in fosforja, vitamin D. Kadar ga ni, se ves sistem zruši, nastane zmeda, apno in fos-
na na rudmnskih snoveh, je važnost vitamina D še večja. Saj rudnin bi bilo v krmi morda dovolj, le telo jih ne more izkoriščati, ker nima vitamina D. živino zapiramo v temačne zatohle hleve, okna pa včasih v zimskih mesecih še zamašimo s slamo.
Zadnji čas je, da odpremo svoje hleve, da pustimo vanje svetlobo in da razširimo življenjski prostor naši živini vsaj na ozek ograjen prostor za hlevom, kjer bo nekaj ur dnevno na prostem, na svetlem in zračnem izkoriščala to, kar ji priroda sama daje. će že sta-
S KONFERENCE OGZ KRANJ
Ljudstvu na pomoč!
V nedeljo, 15. marca se je v stranski dvorani Sindikalnega doma zbralo 122 gasilcev — delegatov na svoj redni občni zbor.
Iz poročila tov. Tvrdvja, sekretarja OGZ Kranj je bilo razvidno, da se je v preteklem letu Gasilska zveza številčno precej okrepila. Med letom je bilo na novo ustanovljenih 6 prostovoljnih gasilskih društev. Razveseljivo je dejstvo, da je večina novih članov žena in mladincev. Precej gasilskih društev ima že sedaj ženske, mladinske in pionirske desetine.
V preteklem letu je OGZ Kranj organizirala prvi ženski gasilski festival v škofji Loki, ki je veliko pripomogel v propagiranju gasilske ideje med ženami. Na festivalu je tekmovalo 12 ženskih desetin, med katerimi je desetina iz Stare Loke dosegla največje število točk. Tudi letos razmišljajo o podobnem nastopu. Razen tega pa bodo pripravili tudi pionirski nastop v Tržiču.
Za zboljšanje požarne pripravljenosti posameznih gasilskih društev in za strokovni dvig članstva, skrbi Zveza tudi s prirejanjem medokrajnih tekmovanj. V lanskem letu je
OGZ Kranj tekmovala z OGZ Jesenice in OGZ bivšega kamniškega okraja, prostovtljno gasilsko društvo Kranj pa se je udeležilo tudi republiškega tekmovanju v Ljubečni pri Celju.
Pomembne rezultate so dosegla gasilska društva tudi r kulturno^prosvetnem dalu. 10S0 gasilcev, ali 23% vseh članov aktivno dela v pevskih, dramskih ali drugih kulturnih skupinah. V preteklem letu je bilo 30 kulturnih prireditev. Razmisliti pa bi bilo dobro, kako bi se bolj kulturno in družabno prirejale razne zabave.
V razpravi so večinoma govorili o problemih, ki tarejo posamezna društva. Predvs.m so razpravljali o gasilski opremi, ki je še vedno pomanjkljiva, ki pa se spričo finančnih možnosti še ne more idealno izpopolniti. Sklenili so, da predlože republiški Zvezi, naj iz kredita 20 milijonov dinarjev, ki je namenjen za nabavo cevi v inozemstvu, kupi stroje za izdelavo cevi, da bi se na ta način povečala kapaciteta domače industrije gasilskih cevi v Jaršah. Uvožene cevi bi namreč zaradi visokega uvoznega faktorja stale 5 krat več kot domače.
Rahitično tele, staro eno leto
for pa neizkoriščena odhajata na gnojišče. Vihra anarhije zajame vse telo.
Kaj Pa je vitamin D? Rekli smo že, da je regulator vsega prometa z apnom in fosforjem v živalskem (pa tudi v človeškem telesu). Kemikom je celo znan njegov sestav. Otroci ga spoznajo, ko pijejo ribje o-Ije, saj v njem ga je največ. Rastline ga izdelujejo same. Največ ga je v korenju, mladi travi in lucerni. Vitaminsko seno ga vsebuje mnogo, slabo in nepravilno sušeno pa skoraj' nič. V otrobih, pesi in repi ga ni nič. živali ga lahko same izdelujejo, če se le vsakodnevno gibljejo na svetlobi, na soncu. Izdelujejo ga iz snovi, ki so v krmi in so brez vpliva svetlobe neizkoriščene izgube. Izredna je darežljivost prirode, mi pa jo zametu jemo. Tu je bistvo vsega vprašanja. Zdaj, ko je zemlja že tako siromaš-
rejšim živalim ne, pa dajmo to možnost vsaj mladini, ki se pripravlja na kasnejše proizvodne naloge. Tako kot bomo skrbeli zanjo, tako nam bo kasneje vračala. Poglejte teličko na sliki! Leto dni je stara in že je zaznamovana. Nikdar ne bo dobra žival! V mladosti je prebolela rahitis in čaka jo vse trpljenje, ki spremlja pojav kostolomnice v kasnejši dobi.
Marsikdo se boji posmehovanja sosedov, če bo naenkrat začel izpuščati živino iz hlevov, Češ poglejte ga novatorja. Tak posmeh je krivičen in kaže vso našo kulturno in gospodarsko zaostalost. Zakaj je največ goveje tuberkuloze v okolici Kranja, zakaj je izrazit primer ko-Gtolomnice prav v Čirčah? Zamislimo se — ali je v teh krajih napredno kmetijstvo ?
P. K.
Borba proti TBC
(Nadaljevanje s 3. strani.) to boleznijo. Mati je ob teh nasvetih le skomignila z rameni in zatrjevala, da je bolezen nastala le po božji volji, živeli so dalje na enak način. Zaporedoma so obolevali in umirali. Pred letom so pokopali zadajo, najmlajših, komaj petnajstletno hčerko z velikimi, sanjavi-mi očmi. Tudi mater je kmalu strlo. Sedaj se oče zadnji bojuje z boleznijo. Vdrte oči, suh kašelj, vidna močna utrujenost in telesna propalost mu obetajo le skromno število dni. Tako počasi, toda strašno posega morilka med nepoučeno in zaostalo ljudstvo na podeželju.
Do tuberkuloznih bolnikov moramo biti sicer zelo obzirni, vendar skrajno pazljivi. Zlasti moramo pazljivo ravnati z o-kuženimi predmeti. Vse, kar nima večje vrednosti, .se požge. Posteljno in osebno perilo,
zlasti robce ter pljuvalnike itd. je treba namakati v raztopini lizola, nato pa še prekuhtoti. Suknje, odeje, klobuke in pod. dobro skrtačimo s ščetko, namočeno v razkužilu, dobro pre-likamo in nato še na soncu prezračimo. Zračiti moramo več dni, tako da sončni žarki obsevajo vso površino. Zidovje moramo dobro ostrgati in nato vsaj dvakrat prebelitl. Lesene predmete, kakor pohištvo, pod in podobno, moramo večkrat zaporedoma zbrisati s 5% raztopino lizola.
Ker se bo 23. marca pričelo obvezno fluorografiranje vsega prebivalstva in bo pri tej akciji verjetno odkritih več svežih primerov tuberkuloza, na katere niti ne mislimo, objavljamo ta članek v pouk tistim bolnikom, ki bodo morda odkriti, da se bodo po teh navodilih ravnali. šo
KULTURNA KRONIKA „Alenka išče srečo"
Učenci in učenke osnovne šole v Kranju so pričeli pred dnevi uprizarjati novo otroško igro »Alenka išče srečo«, ki jo je napisala že znana avtorica o-troških iger Martina Bidovec.
Prva predstava je bila posvečena »Prazniku žena«, zato so bili na njo povabljeni le odrasli, starši obrok, predvsem pa partizanske mamice, vdove in borke, katerim se je mladina na res prisrčen način zahvalila.
Uprizoritev je uspela nad vsa pričakovanja, četudi igrica, ki jo avtorica imenuje »pravljico v štirih delih«, ni zahtevna, je vendarle požrtvovalnost učitelj-stva in marljivost otrok vse hvale vredna. Ljudem dobrega ln čistega srca ni težko ustreči, posebno, če so tisti, ki dajejo, njihovi otroci. Pa kljub temu je podčrtati vrline, ki so jih pokazali Igralci in njihovi sodelavci.
Nenavaden igralski, pevski in plesni talent je pokazala mala Petra Hudovernilkova v Vlogi Alenke. Fabianijeva spremna glasba je bila zares bogat, četudi mestoma kar prepester mozaik glasbenih motivov.
Inscenacija je manj zadovoljevala. Ne le zaradi nekaterih prebornih stilizacij, pač pa zaradi stilnih neskladnosti (n.pr.
naturalistična sončnica na eni strani, na drugi strani odra pa najbolj skopa stilizacija vrbe). Tudi figura stražarja nad zamreženimi vrati otroškega raja »Ringa raja« je vse prej kot razumna. To je vhod v ječo, ne pa^v otroški raj!
Vsebinsko igrica ne gre v globino, četudi je osnovna misel prava: da je sreča le doma in ne v tujini. To naj bi zapisali v srce ne le naši otroci, ampak marsikdo od odraslih, ki tako radi sanjarijo in govore o sreči in blagostanju drugod. Naši emigranti bi jim povedali drugačno pravljico. Zaradi te idejne usmerjenosti je Igrica pozitiven doprinos in smo avtorici in uprizoriteljem za njo hvaležni.
Prepričani smo, da bodo igrico uprizorile tudi druge šole, saj daje otrokom toliko priložnosti, da se uveljavijo. Posebna odlika igre je njen gladek pesniški izraz ter estetska forma vsega odrskega dogajanja. Zato je vzgojna vrednost tega dela nesporna. Naj bo ta ponovni uspeh pisateljici Bldovčevi v vzpodbudo za bodoče njeno delo. — Lepo pa bi bilo, če bi Prešernovo gledališče za uprizoritev te Igre odstopilo svojo hišo, ki razpolaga z bogatejšimi tehničnimi možnostmi.
Ć. z.
vega zanimanja za predavanje prof. Kalana. Poslušala ga je večidel le mladina.
7. marca so povabili Cerklja-ni medse člane Društva slovenskih književnikov in tako združili literarni večer s proslavo dneva borbenih žena. Po govoru tov. Slaparjeve, predsednice obč. odbora AFŽ o pomenu 8. marca in o uspehih cerkljanskih žena, so menjaje se nastopili književniki, domači 50 članski mešani pevski zbor KUD »Davorin Jenko« pod vodstvom N. Slaparja, harmonikarja Franc in Miha Korošec in solist Janez Oblak, ki ga je spremljala s harmoniko Ma'lika Koroščeva. Pevci in oba harmonikarja so Izvajali slovenske narodne pesmi.
Od gostov se je prvi predstavil Peter Leveč, ki je z branjem svojih pesmi kmalu vzpostavil tesno vez s 300 poslušalci. Ta vez je ostala tesna
vseskozi, ko so književniki brali svoje literarne umetnine. Pisatelj Tone Seliškar je prebral iz svoje znane knjižne zbirke »Mule« »Povest o muli in sršenih«, pesnica Lili Novy pa pesmi, posvečene materi in o-troku, polne topline in nežnosti. Tišina in pozornost občinstva med poslušanjem gostov sta dokazali, da imajo Cerkljani pravilen odnos do literarnih u-metnln.
Ob zaključku prireditve se je gostom zahvalil predsednik občinskega frontnega odbora in izrazil željo, da bi jih literati še kdaj obiskali in tako pri-biižaili slovensko literaturo tudi tistemu delu prebivalstva, ki za sedaj še ne posega pridno po knjigah.
še to pomlad nameravajo povabiti v Cerklje mladinske pe-■ D i ko ln pisatelje, ki naj. bi priredili cerkljanskim pionirjem literarni popoldan.
Napredek železarske godbe
Prijatelji mladine in vzgoja
Cerklje so se razgibale
Na podeželju so po navadi kulturne prireditve le ob nedeljah, v Cerkljah pa so jih Imeli v prvi polovici tega meseca tudi med tednom.
Domača Ljudska univerza je organizirala dvoje uspelih pro-
GLAS GORENJSKE Stran 4 — Stev 12
davanj. Zdravnik dr. Joža Bohinc je predaval o nastanku in zdravljenju raka, prof. Andirej Kalan pa o atomski energiji. Zdravstvena predavanja Cer-kljane zelo vlečejo; že več so jih doslej priredili in zmeraj je bil obisk zelo razveseljiv. Tako tudi tokrat. V tehniko pa doslej predavatelji z Ljudske u-niverze še niso posegli, morda zato odrasli niso pokazali pra-
Med najvažnejša vprašanja izgradnje socializma pri nas, spada vsekakor vzgoja novega rodu, Izoblikovanje novega socialističnega človeka. To ni več samo vprašanje posamezne družine, oblasti alt prosvetnih u-stanov, temveč je to zadeva vseh državljanov, ki jim ne more biti vseeno, kakšni bodo ti mladi člani nase skupnosti.
Posebno poreče je to vprašanje v naših hitro razvijajočih se industrijskih centrih. S tem vprašanjem se gotovo na različno načine ukvarjajo vse naše množične organizacije in društva ter je nujno potrebno, da se o njem tudi na tem mestu pomenimo.
še vodno je osnovna celica vzgoje naše mladine družina ln dom, ki nosita tudi največjo odgovornost za vzgojo mladega rodu. Zato moramo veliko pozornost posvetiti staršem kot osnovnim činiteljem vzgoje.
Kot dobro sredstvo za pedagoško vzgojo množic, zlasti staršev, so se pokazala vzgojna predavanja, ki se jih starši ra-
di udeležujejo in s tem dokazujejo veliko skrb za telesno in duševno rast naših otrok. Vprašanje je samo časovna in krajevna organizacija teh predavanj.
Nič manj važno nalogo bodo imele terenske obiskovalke, ki bodo vzdrževale stalne stike z družinami na terenu in nudilo svoje znanje v pomoč staršem pri vzgoji otrok.
Prav posebno skrb bomo morali posvetiti razvoju ln delu naše doraščajoče vajeniške mladine, ki se razvija pod najtežjimi pogoji in je najbolj Izpostavljena slabim vplivom in izkoriščanju od strani slabega okolja. Dati ji bomo morali pravo vsebino ln ji vsestransko pomagati, da doraste nalogam, ki jih stavlja pred njo socialistična družim..
Vse to so težave, ki jih bomo morali imeti pred očmi vsi pravi prijatelji mladine, ko bomo sestavljali program za svoje delo na letni skupščini Društva prijateljev mladine v Kranju, dne 26. t. m. ob 19.30 uri.
Jesaniša godba na pihala, pred nedavnim preimenovana v železarslco godbo, bo praznovala letos 70 letnico svojega Obstoja. Ustanovljena je bila leta 1883 v Bohinju, takoj po ustanovitvi požarne brambe. Tedaj je Stola 17 godbenikov in je že drugo leto po ustanovitvi gostovala na gasilskem MonrjU v Kram ju, kj?r je žela, kafeor pravi kron!ka, veliko priznanje. Po požaru, ki je 1890. z°trl železarsko deja^no-t v Bohinju, so se bohinjski fuži-narjl presellili na Jesenice. Z njimi vro,l so prišli na TriUHlI ce tudi godbeniki, tako da so Jesenice dobile prvo godbo na pihala. Le-ta je d do vala v okviru požarno hrambe in se vseskozi izpopolnjevala. Zaradi političnih razmer so se kasnoj: i godbeniki, raizcepili v dve in kasneje eelo v tiri samostojne godbe. Pred drugo svetovno vojno so imele Jesenice Kovinarsko, Krekovo ln Sokolsko godbo na pihaila, ki so bile vse dokaj kvalitetne.
Po osvoboditvi so se jeseniški godbeniki združili in delovali sprva v okviru Ljudske prosvote, pozneje v okviru .sindikalnega kulturnega društva, sedaj pa so vključeni v delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Godba šteje 67 članov, od teh je 25 učencev, ki bodo v bližnji bodočnosti pomladili godbe-niške vrste.
Za letos si -je zadala godba nalogo, prirejati koncerta na Jesenicah in v vseh večjih krajih na Gorenjskem. Minulo nedeljo je svoj sklep prvič uresničita.. V »Partizanovi« dvorani na Josrnieah jo priredila samostojen koncert pod taktirko Rada Kleca. Program je oibse-gnl dolu Učakarja, VVaidtouf la, Suppena, Ki'opscha, Leharja ln domačina Jožeta Bernarda. 2o z uvodno Učakiarjevo skladbo »Sutjeska« je godiba dokazallia, da je program dobro našttx!i-rala. Z navdušenim aplavzom so nagradili poslušalci izvaja-
nje skladbe »Gor čez izaro«. To delo je z 20 leti priredil zdaj že 70 letni jeseniški železar Jože Bernard, ki se je vseh 40 let, ko je delal v tovarni, ukvarjal tudi z glasbo in se z njo še sedaj ukvarja. Višek koncerta pa je bil v Izvedbi Kr5p-scheve »Fantazije« s solistom R. Nočem, ki se je jeseniški publiki ponovno predstavil kot glasbeni talent. Nadvse ljubek je bil nastop učencev, ki so sa
v Titovem Volem i. n>50
tokrat s slovenskimi narodnimi pesmimi prvič predstavili javnosti.
Dirigent Rado Kleč je s koncertom dokazali svoje mojstrstvo ne le pri dirigiranju, ampak tudi v interpretiranju. P° njegovi zaslugi jeseniška godl>» tako naglo i apr<\h»je, da so l>° nedvomno kmalu uvrstila med najtx>ljše godbe na pihaila v državi.
Kljub vsej agilnosti godlbemd-nikov pa na Jesenicah ni P1111' VOga zanimanja zanjo.    že v »Svobodi« je godba izolirana ln preveč prepuščena sama se*1* Tudi  josoniška  juvnosit jo koliko ignorira. Sieor jo M* jo bila dvorana med koncert«"* polna, vendar mod poslušal«-i $ bilo niti predstavnikov m«***~ cbčine niti železarne niti j**1-' Iliflkih družbenih organizmi Tako omalovaževanje vseka« hromi delovni polet godbe'"*0
GORENJSKI PIONIR
Nehaj za naše zene
O „Vragu na vasi"
Ktižauki
Dragi Kosobrinček!
Zelo bi bila srečna, če bi šla s Teboj na Bled. Zato bom pazila, da bom med najboljšimi dopisniki. Danes bi Ti opisala svoje potovanje v opero.
(Pol dvanajstih je bilo, ko smo se odpeljali iz Kranja. Po razdelili smo se po kupejih. V vlaku je bil pravi živ-žav. Še bolj pa smo se razveselili, ko je vlak ustavil na •ljubljanski postaji. Tam ko prodajali časopise. Kranjčani smo šli takoj pogledat, če prodajajo »Glas Gorenjske«, žal ga niso imeli.
Ko smo prispeli pred Opero, veličastno stavbo sredi Ljubljane, smo zvedeli, da ne bomo gledali »Era z onega sveta«, marveč balet »Vrag na vasi«. Predstava nas je zelo navdušila. V Kranju vadim balet, vendar ne bd znala ponoviti niti enega giba iz tega baleta.
Drugič bomo šli pogledat tudi »Era z onega sveta«. Takrat bo šel ves zavod. Sedaj smo šli namreč samo tisti, ki smo v polletju izdelali razred.
Kosa
Nenavaden dogodek
6 9 10
1	2	3 4		5	6
—			—		—
4 7	5 6	—	_	J n	
					
					
				r	
Zelo sem se razveselila, ko sem brala Glas Gorenjske, kjer si pisal, da pojdejo s Teboj na izlet tisti pionirji, ki Ti bodo v mesecu marcu pisali največ pisemc. Zato Ti pišem zgod-Dico o naši grlici.
Bilo je nekega popoldneva, ko je mamica šivala prtiček. Sedela sem poleg nje in se učila. Nenadoma prileti naša grlica in se vsede mamici na glavo. Naenkrat se ji je nekaj
pri valilo z glave v naročje. Mislila je, da sem ji jaz vrgla na glavo kroglico. Ko je videla, da ji je znesla grlica jajčece na glavi, se je zasme-jaia iz vsega srca. Takoj ga je začela ogledovati. Seveda jaz tudi. Potem ga je hotela položiti v gnezdo, pa ga je razbila. Grlica je nato znesla še veliko jajčec, a ne na nmmini glavi, temveč v gnezdu.
Maruška Perkova
Opica in naočniki
Ruski pesnik Ivan Krilov je napisal tole zgodbo:
Na starost je opici opešal vid. Zvedela je, da nosijo ljudje naočnike, potem s slepoto ni tako hudo. Pol tucata si jih priskrbi. Natakne si jih na teme, na rep si jih naniže. Po-
Počitnice
Počitnice sem preživela zc-lo lepo. Bila sem s sestrico pri stari mami v Litiji.
V soboto popoldne smo se pripeljali z vlakom. Že me je čakala prijateljica Pavla. Povabila me je, naj gremo na drsališče. Vse srečna sem odhitela z drsalkami na drsanje. Imela sem prvič drsalke na nogah. Mislila sem, da je drsanje vse boilj enostavnp, a sem se pošteno zmotila. Bila sem zelo nerodna. Kar naprej sem bila na tleh. Včasih sem tako nerodno padla, da niti sama nisem mogla vstati, prav kakor Bambi v filmu. Toda vztrajala sem in redno vsak dan drsala. Šlo je vedno bolje.
Marjanoa štumfel
tem jih ovohava in liže. Toda učinka ni. žalostna in besna kriči opica:
»Tepec je, kdor ljudem verjame! Samo za norca te imajo!«
Opica zgrabi vse naočnike in jih trešči ob tla, da se razlete.
Prav tako je tudi pri ljudeh. Nevednež ne zna ceniti. Kar je koristno, pravi, da je slabo, kar je slabo, pravi, da je koristno.
Majda čukova
Andreju Šmitku
Ko sem vzel v roke tvoje pisemce, me je bilo zate — sram. Ne samo, da si grdo in nemarno načečkal, saj v pismu trdiš nekaj, česar ne držiš. Praviš, da si dedku Mrazu obljubil, da boš priden v šoli in doma.
Ali moreš danes trditi, da si priden, ko pa je pismo polno napak in tako skracano? Fant moj, žalosten sem postal zaradi tebe.
Kosobrin
Vodoravno: 1. avtomobilska znamka, športni klub (kratica), 2. dan v tednu, 3. ni pijan, 4. ne vidi, 5. stara oblika veznika, 6. povratni zaimek, 7. azijska država (množ.), 8. cenen, 10. kazailni zaimek, o-sebni zaimek.
Navpično: 1. konica, medmet,
2. smrt (lat.), višinska točka,
3. gora na jugoslovansko-grški meji, 4. tak je log spomladi, 5. vrsta plesa, grški bajeslovni junak, 6. mongolski poglavar, stara oblika veznika.
UGANKA
Če sama sem, h kolesu spadam. Če daš mi a, z želom vbadam. Pristavi k, odvzemi a, — pesmi ti žgolim.
Sedaj pa združi črke vse, — travo pokosim.
Dobili smo radio
Zelo sem si želela, da bi tudi pri nas imeli radio. Vedno sem mislila, kako so srečni tisti otroci, ki ga imajo. Večkrat sem očeta prosila, da bi ga kupil. Obljubil mi je. Čakala sem dolgo. Mislila sem že, da s to obljubo ne bo nič. Pred nekaj meseci je prinesel precej velik zavoj. Takoj sem pomislila na radio. Res, oče je kupil radio. Bil je čisto nov. Kako sem bila vesela, ko je zaigral! Prve dni bi bila sedela kar pri njem in poslušala ves dan. Sedaj rada poslušam le šolske ure. Vedno pazim, da kaj ne zamudim.
Štefka Jčntes
Starih, na bolj izpostavljenih mestih izrabljenih oblek ne bomo zavrgle, ali pa jih dokončno uničile pri najtežjih gospodinjskih delih, če je obleka že zelo obnošena, bodo naredile iz nje oblekico za svojega otroka ali morda sebi bluzo, če pa je bolj ohranjena, bomo s kombiniranjem prišle do »nove« obleke. Staro obleko bomo razdrle in vse porabljive dele oprale ali očistile madežev. Potem bomo dokupile vzor-častega, karirastega ali enobarvnega blaga in ga kombinirale s starim, zlikanim.
Na sliki vidimo dve okusni moderni kombinirani obleki; kombiniranje je lahko tudi obratno.
Kozmetika
O rdečih in razpokanih ^ rokah
Ni malo žena, ki dobijo ob najmanjšem mrazu rdeče ali celo modrikaste roke. Vse tiste naj si okopljejo roke 1 do 2 krat na dan v topli vodi, ki so ji dodale boraksa ali v kateri so kuhale hrastovo lubje. Rok naj si nikoli ne umivajo v hladni vodi!
Gospodinjam pozimi kaj ra^-de razpokujejo roke, če jih ne obrišejo, preden gredo iz toplih v hladne prostore. Razpokanih rok ne umivajmo v hladni vodi, temveč v topli, ki smo ji dodali malo kuhanega mleka. Namesto toaletnega mila uporabljamo milo za otroke. Raz-pokane roke namažemo z glicerinom, ki ga vtremo v kožo, dokler je še vlažna. Zelo koristi tudi, če namažemo roke z rumenjakom, pomešanim z namiznim oljem in nekaj kapljicami vode. Namazane roke naj mirujejo četrt do pol ure, nakar maščobo umijemo s toplo vodo. Za zelo razpokane roke uporabljajmo kremo, v kateri je ihtiol in jo pustimo čez noč na koži. Da se posteljnina ne bo umazala, oblečemo stare po možnosti svilene rokavice.
Zelo občutljive roke zavarujemo z gumijastimi rokavicami. Roke namažemo z mastno kremo, napudramo z otroškim pudrom, nato pa oblečemo gumijaste rokavice. Vsa groba gospodinjska dela opravljamo v rokavicah.
Praktična nasveta
Steklenice in kozarce lepo očistiš z zdrobljenimi jačnima lupinami, časopisnim paprjem, milnico in koprivami. Nato jih še dobro izplakmi s čisto vodo.
V mokre čevlje natlači časopisnega paptrja, ki vlago zelo dobro vpija. če so čevlji močno premočeni, papir večkrat menjaj. Nikdar mokrih čevljev ne postavljaj na štedilnik! S tem boš pokvaril usnje.
S sodi
Za naše Cicibane
NAŠA MUCKA
Že dolgo nismo imeli doma nobene mačke. Ker so se v hlevu pojavile podgane, je mama želela, naj od nekod prinesemo mlado mucko.
Sestra, kti je hodila vsak dan v uro oddaljeno šolo, je nekega dne našla na cesti čisto samo, kot noč črno mucieo. Žalostno je mijavkala in ni vedela, ne kod he kam. Ko jo je sestra vzela v roke, se jdh je mucka oklenila in jih ni več iz-]>ux!;la, dokler je sestra ni doma položila n:. tla Mama ji je takoj dala skledico mleka. Toda mucka je dolgo vohljala okrog skledi ce in z gobčkom večkrat zadela ob *X>b, predem je pričela piti. Ko je bila sita, Je legla kar poleg skledice. Seveda tam ni bil zanjo primeren prostor, ker smo neprestano hodili mimo. Pod klopjo ob steni som mucki pripravila mehko posteljico. A *hueka sama ni našla tja. Njena hoja je toila negotova, noždice so se ji tresle in s&ma som jo morala prenesti. Mislili smo mi v par dneh bo mucka že poznala svoj n<>vi dom in bo veselo tekala in se igrala.
Toda vse to ni bilo tako. Res nas je mu-^ že razločevala po glasu in hitro dvignila fcl&vioo v smer, odkoder jo prihajal vabeči Stas. Skočila je in »tekla, a že po par korakih obstala, obračala glavico in posluha, odkod bo prišel znani glas. S široko oprtimi očmi je strmela naravnost v sve-°ho, toda naprej ni znala. Se do svoje Medice prve dni sama ni vedela, čeprav ^ jc smer že deloma zapomnila. Kuj je bilo z mucko? Op a/mali smo jo Ugibali. Najprej smo opazili, da se ji ^Uheici ne ožita in širita, kakor pri drugih Q5ackah. Tudi v sončni svetlobi so ji ostale
popolnoma razširjene. Še vedno je krčevito pograbila roko, ki jo je prijela. Čo sem jo vzela v naročje, je globoko vzdih-nila in potem vsa srečna predla. Toda, kakor hitro sem jo izpustila na tla, je tam obstala, se tresla in žalostno mijavkala. Tam na tleh je bila zapuščena, tako usmiljenja potrebna, da me je vedno bolj skrbelo, kaj je z njo.
Končno smo spoznali: Mucka je bila slepa. Uboga, uboga živalica! Sedaj smo razumeli njeno srečo, ko je bila v naročju, njen obup, ko je bila sama zapuščena na tleh. Vsem se je globoko smiLila, nihče ji ni storil zalega. Stregli smo ji vsi kakor ljubemu bolnemu detetu. Dajali smo ji najboljše koščke mesa in mleka ja ni nikoli manjkalo. Čeprav je bila še majhna, se je vidno odebelila. Že je tekla za monoj po vsem dvorišču, celo igrala se je s papirnatimi kroglicami in j;h v gobčku prenašala. V njenem drobnem srčecu je zagorela velika ljubezen do vseh, kar nas je bilo doma. Do mene je kazala globoko vdanost.
Nekega dne, ko se je pred vrata na dvorišču grela na pomladnem sončecu, je od nekod pritekel potopen pes. V tistem trenutku som bila ravno v kuhiiiji. Kar naenkrat slišim strašen krik naše mucke in divje renčanje tujega psa. Ko sem planila skozi vrata, je visela v njegovem gobou. Skorila sem, da bi jo rešila. Pes jo je izpustil in pobegnil. Pobrala sem siroto. V mojem naročju je še park rat vztrepetalo ubogo telesce in potem je bila mucka — mrtva.
Vsi smo jokali *• ubogo slepo mucko
Anton Tišlar, tovarniški delavec z Jesenic, je Marijo čer-netovo, ki je njegovi družini gospodinjila, vrgel na tla, jo vlačil za lase in pretepel. Obsojen je bil samo na 20 dni zapora, pogojno za eno leto, ker je dejanje priznal in ker mora kot vdovec skrbeti za tri mladoletne otroke.
Danijel Dečman, kurjač v jeseniški kurilnici, je lani 16. decembra vrgel iz lokomotive kos premoga na Ernesta Ma-lavašiča in mu s tem prebil glavo na temenu. Obsojen je bil na en mesec zapora, pogojno za leto dni.
Franc Petrovič in VLncenc Mohorko, tovarniška delavca s Slovenskega Javornika, sta letos 1. februarja med prepirom tako pretepla svojega sodelavca Franca Sodjo, da je dobil podplutbe po glavi. Obsojena sta bila na en mesec zapora, pogojno za eno leto.
Rama Količ, tovarniški delavec z Jesenic, je kupil lani v septembru od Marijana Kle-monca obleko in več parov nogavic, čeprav bi lahko vedel, da si jih je prodajalec nepošteno pridobil. Zaradi nakupa stvari sumljivega izvora je bil
»Enakost" je gostovala v Podbrezjah
Minulo nedeljo je OKUD »Enakost« iz Kranja priredila v Prosvetnem domu v Podibrez-iah pevski koncert s sodelovanjem harmonikarjev. V tem letu je društvo prvič nastopilo in sicer s programom, ki vsebuje nekaj novo naštudiranih pesmi. Udeležba je bila še kar zadovoljiva, upoštevajoč to, da je bila tudi v soboto zvečer tamkaj kuiturna prireditev. Dvorana ni najbolj akustična, vendar so pevci želi velik aplavz. Zlasti so med podeželskim prebivalstvom priljubljene preproste narodne pesmi. Jutri, v nedeljo, 2i2. marca bo OKUD »Enakost« imelo kar dva nastopa ln sicer ob 15. uri v Voklem ln ob 19. uri v Trbojah.
obsojen na en mesec zapora, pogojno za eno leto.
KAMNIŠKO SODIŠČE pa je obsodilo:
Antona Pirea iz Podgorlce pri Moravčah na 14 dni zapora, ker je posekal v državnem gozdu 6 prm bukovih dreves in si jih prisvojil.
Matevža Dolinska s Pristave pri Mengšu, ki je tatici koles, Mariji Slabijevi pomagal pri kraji s tem, da je ukradena kolesa prebarval, odstranil stare in vtisnil nove evidenčne številke. Tako tatice dolgo časa niso zasledili. Dolinšek je bil obsojen na 4 mesece zapora.
Ivana Jeruca s Sv. Miklavža, obč. ljudski odbor Moravče, na en mesec zapora, ker je sunil Angelo Kramarjevo z lesom v prsi in jo udaril s strešno opeko po levi roki.
Franc Bogataj iz Železnikov, upravnik krajevne mesarije v Železnikih, je nakupoval lani in predlanskim sam in s pomočjo nakupovalcev različno živino. Na prevzemnih potrdilih pa je vnašal neresnične podatke o teži in ceni in si razliko med resnično in zlagano težo in ceno prilastil. Tako si je na nepošten način prisvojil 39.000 din. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora.
Janez Kalan st. iz Šenčurja je vložil kazensko prijavo zoper Angelco Sepin in Drago Ušlakar, bivši uslužbenki občinskega ljudskega odbora Šenčur, češ da jima je 12. decembra 1949 po svojem sinu nakazal 50.000 dinarjev davka, da mu pa ta znesek ni bil priznan. Od davčnih organov je zahtevali, da »napako« popravijo. Plačilo je dokazoval z nekakšnim potrdilom. Med preiskavo in med sodno obravnavo je bilo ugotovljeno, da Kalan tega zneska ni vplačal in da je na nekem starem potrdilu popravil datum, da bi tako preslepil davčne organe. Seveda je bila tudi ovadba zoper Sepinovo in Ušlakarjevo lažna. Sodišče je Janeza Kalana obsodilo zaradi laži in goljufije na 6 mesecev zapora, njegove-
ga sina Janeza pa, ki je v teku preiskave zagotavljal, da je 12. decembra 1949 res vplačal 50.000 din v pisarni obč. ljudskega odbora Šenčur, na en mesec zapora.
Albert Mlekuš iz Tolmina je lani 18. julija vinjen z veliko brzino vozil rešilni avto Okrajne rešilne postaje Tolniin po ozki in nepregledni cesti iz škofje Loke proti Suhi. Ko se je pripeljal nasproti kolesar Anton Oman iz Suhe pri šk. Loki, "je Mlekuš zavil na skrajni desni rob ceste, tako da se je avto prevrnil v potok Sušico. Pri tem so dobili trije spremljevalci razne poškodbe, pa tudi na avtomobilu je nastala precejšnja škoda. Do nesreče je prišlo tudi po krivdi kolesarja Antona Omana, ker se ni držal cestnih prometnih predpisov in kljub svoji na-glušnosti ni pazil na cesto pred seboj in se zaradi tega celo zadel v avtomobil. Sodišče je oba krivca obsodilo na po 3 mesece zapora.
Jože Rozman iz Podreče, občinski ljudski odbor Mavčiče, upravnik občinske ekonomije, je udaril lani v oktobru z grab-ljami delavca Franca Kosa in mu s tem prizadejal okoli 2 cm Široko rano. 3. decembra 1952 pa je pijan z nožem grozil delavki Mariji Lozar in po njeni sebi in stopnicah raztresel žerjavico, zaradi česar se je vnel v sobi pod. Sodišče mu je odmerilo en mesec zapora, pogojno za leto dni.
Franc Povalej iz Zvirč pri Tržiču je lani 26. decembra okoli 11. ure zvečer potegnil pred gostilno »Jurček« v Kovorju z voza Ludvika Keršiča in ga tako močno vrgel ob tla, da je Keršiču zlomil roko. Povalej je namreč mislil, da je Keršič brez dovoljenja uporabil voz in konja Vinka Dolžama. Mesec dni zapora ga bo verjetno v bodoče odvrnilo od takih prenagljenih dejanj.
GLAS GORENJSKE Štev. 12 — Stran 5
rmom
OGNJENE ČEBELI!
Amerikanci so izumili nov miniaturni tip letala na reakcijski pogon za prenos atomskih bomb. Ognjene čebele, tako so nazvali ta nova letala, vlože v večja letala in jih na določeni višini oziroma krajih spuste, nakar lete „čebele" same dalje in sicer hitreje kakor zvok.
SMEH ZA 7 LET PODALJŠA ŽIVLJENJE
To ljudje že dolgo vedo, pred nedavnim pa je neki britanski psihiater te tudi znanstveno dokazal. Po večletnem zbiranju podatkov o življenju optimistov in pesimistov je ugotovil, da žive optimisti povprečno 7 let dlje kakor pesimisti.
KONČNO ELEKTRIČNA URA
Znano je, da obstoje električne stenske in javne ure že dolgo časa. Nikomur pa doslej ni prišlo na misel, da bi konstruiral ročno električno uro, ker ni bilo na razpolago majhnih električnih baterij, ki bi bile trajne in s pomočjo katerih bi deloval ves mehanizem v uri.
Zdaj pa je to uspelo skupini francoskih tehnikov, ki so na tem delali že deset let. Istočas to so konstruirali tako uro tudi Amerikanci, ki so se po vsej verjetnosti poslužili delovnih izkušenj   francoskih tehnikov.
Nove električne ure so zelo točne; dnevno zaosta-nejo največ za desetinko sekunde. Druga njihova prednost pa je ta, da jih ni treba navijati tudi celo leLo— vse dotlej, dokler traja baterija.
Za sedaj so takšne ure še zelo drage, ko pa jih bodo začeli serijsko proizvajati, bodo cenejše kakor običajne ure. Nova baterija bo stala vsega skupaj okoli 20 din.
RADAR   —  ODLIČNO ZDRAVILO
Po dolgem eksperimentiranju so prišli znanstveniki do zaključka, da je radar odlično zdravilo za išijas, kostne, očesne in ušesne bolezni. Obsevanje z radarjem je bolj učinkovito kakor obsevanje z drugimi izotopi. Radarjevi žarki že po prvem obsevanju olajšajo bolečine prodrejo globlje v telo in povzroče dolgotrajnejši priliv krvi v obolele dele telesa.
DA NE BO PONOČI LETALSKIH KARAMROLOV
Amerikanci so začeli proizvajati snecialne 50.000 vatne žarnice za letala, s čimer skušajo preprečiti nočne letalske karambole.
SPECIALNA GLASBA ZA KRONANJE ELIZBETE II.
Ob priliki kronanja Elizabete II., 2. junija t. 1., bo 400 čjanski pevski zbor in okoli 70 najboljših britanskih godbenikov izvajalo skladbe, ki jih je 6 najznamenitejših britanskih komponistov skomponiralo za ta pomembni dogodek.
ERA MONTAŽNIH ZGRADB
Po vsem svetu je veliko povpraševanje po montažnih zgradbah. Na velesejmu, ki ga bodo v Veliki Britaniji odprli 27. aprila, bodo razstavljeni najrazličnejši modeli montažnih stanovanjskih in šolskih stavb ter bolnic. Britansko časopisje poroča, da je tovarnam uspelo z novmi načinom konstrukcije, znižati proizvodno ceno za 50 odstotkov.
IPERIT — UNIČEVALEC VIRUSOV
Sef medicinske raziskovalne službe v ameriški armadi je pred nekaj dnevi izjavil novinarjem, da uničuje nevarni vojni plin iperit viruse različnih bolezni.
rncevanje Alek sandra Weissberga - Cybu!sl<ega Vsi zdravniki - „kontrarevolucionarji" — Gestapovcem so predali vse zaprte
nemške komuniste
(Nadaljevanje in konec)
Blaznost »velike čistke« je upravi CK VKP(b) in Jezova zajela vso Sovjetsko zve- v NKVD do najnižjega prežo. Zajela je slehernega iskovalca. Nihče ni vedel, kaj policista od najvišje sive emi- je laž, kaj resnica, nence Malenkova v kadrovski
„Skuhal jim
Takrat so v Harkovu aretirali nekega zdravnika. Bil je sekretar tamkajšnje zdravniške zbornice. Imel je izreden spomin. Spominjal se je imen in priimkov vseh 200 harkov-skih zdravnikov. Nekaj dni je v zaporu opazoval gorostasno obtoževanje, potem pa se je odločil: »Skuhal jim bom tako kašo, da...«
Že pr(L prvem zasliševanju je na vprašanje, koga je zasnubil, zdiktiral v zapisnik imena vseh harkovskih zdravnikov. Presenečenim policistom je dejal, da je kot sekretar
bom kašo!"
zdravniške zbornice to napravil prav lahko in naj se nikar ne čudijo, ampak čimprej zapro vse te sovražnike. Preiskovalec si tega ni upal in zahteval od zapornika, naj mu navede samo nekaj najnevarnejših, nakar mu je trdovratno ponavljal, da so vsi enako nevarni kontrarevolucionarji. Ko se je vrnil v zapor, je napisal pismo šefu NKVD in v njem obdolžil preiskovalca, da je verjetno iz kontrarevolucionarnih pobud poizkušali prikriti ostale člane njegove protidržavme organizacije.
— To ne ere tako hitro. Prav zdaj pripravljamo ves ta predmet za ljudskega komisarja.
še in še so znanstvenika zasliševali. Preiskovalec je sestavil obširno zaključno poročilo. Ko je prišel do obtožbe o vohunstvu, mu je VVeissberg pričel pojasnjevati, da je obtožba
nesmiselna. Policist ga niti nI pustil do besede:
— Nas mar res imate za idiote ? Mar mislite, da vas smatramo za vohuna? Prav lep vohun bi bili vi! Dovolj smo študirali vaš značaj. Povsem neuporabni ste za špi-jona.
Sporazum Gestapo - NKVD
Ne gre iako hitro
Wedssbeirga so pripeljali v dalo. Takrat je bil izgubil že
moskovsko ječo Lubjan- ves strah, zato je odgovoril: ko.  Odvedli so  ga na     — Govorite, kot da sem jaz
zasliševanje. V pisarni sta sede- zaprl vas in ne vi mene. la dva oficirja. — Tisti, ki so vas zaprli,
— Zakaj ste v zaporu? so že zdavnaj v luknji.
— Ne vem. — če menite, da sem nediol-
— Zakaj so vas aretirali? žen, zakaj me pri priči ne iz-Weissbergu je to že prese- pustite?
Birokratska Trnuljčica
— Ti, tale bi bila dobra za naš delavski svet, ko tako trdno spi! (Iz »Totega lista«)
Znano je, da Sovjetska zveza redkokdaj izpušča ljudt iz svojih zaporov ali tabonšč. Javnost ne sme izvedeti, kaj se dogaja za rešetkami. Sovjetska oblast je nezmotljiva. Zato tudi o blaznih krivicah velike 2>6\stke« priče ne smejo govoriti. Treba se jih je iznebiti za vsako ceno. Umret*: morajo!
Prav takrat je bil podpisan sporazum med Stalinom in Hitlerjem. Stalin si je hotel pridobiti zaupanje svojega novega soseda na Poljskem.
Ko je že bilo pol Evrope v vojn1; proti Hitlerju, mu je Stalin pošiljal žito, nafto in druge važne surovine. Kot izreden dokaz svoje vdanosti mu je poslal tudi — vse zaprte nemške komuniste! Tako se je dogovoril NKVD z Gestapom.
»Zakaj pa ne? Prikupim se Hitlerju, kdo drugi pa o tem ne bo izvedel, saj jih bo Adolf takoj pobil!« Tako nekako je najbrže razmišljal takrat starec iz Kremija.
Na dan pred novim letom 1940 je vozil vlak zapornikov čez opustošeno Poljsko proti Brest-Litovsku. Na mostu čez reko Bug jih je čakal aparat
drugega totalitarnega sistema v Evropi -— nemška Gestapo, čeprav komunist in Žid, čeprav priznan za nedolžnega, čeprav zaslužen za razvoj fizikalnih ved v Sovjetski zvezi, ■— je bil v skupini tudi Aleksander VVeissberg.
Kakor Margareta Buber-Neumannova in kakor Kari Albrecht, tako je tudi VVeissberg pre&vel pekel druge svetovne vojne in v knjigi ove-kovečil vse »veličastje« Sovjetske zveze.
Med vojno se mu je posrečilo zbežati Lz krakovskega geta. Pridružil se je poljskemu odporniškemu gibanju. Doživel je polom varšavske vstaje, ko so Rusi čakali na drugem bregu Visle, da Nemci uničjo upor. Šele leta 1948 je zbežal preko švedske v Anglijo. Zadnje besede njegove knjige »Zloba je zbesnela« se glasijo:
»Stalin je izvedel veliko čistko do kraja. Zgodovina našega planeta ne pozna primera takšne totalne oblasti. Vendar pa Stalinu ni' uspelo, da bi te dogodke izbrisal iz spomina ruskega ljudstva. Globoko pod težkim škornjem diktature tfc težnja ljudstva po svobodi.«
H
Ko sva Lizi in jaz, ne da bi vedela, kaj naj začneva, nekaj časa stopicala okoli ogrodja odra in plezala po njem, sva se drug zraven drugega naslonila na okensko polico. — Vreme se je poslabšalo, na nebu je v smeri meseca naraščal velik oblak; doli na vrtu je listje kar v kupih odpadalo z dreves. .
„Poglej," je zamišljeno dejala Lizi, ,.kako se je pooblačilo! Zdaj moja stara dobra telica ne more več gledati z neba.1'
„Kalera stara tetića, Lizi?' sem vprašal.
„No, tista, pri kateri sem bila, ko je umrla."
Nato sva gledala spet ven v noč. — Ko je začelo pihati proti hiši in v majhne,
THEODOR STORM
USTOBRBEC
Prevedel Rudolf Kresal
ohlapno vdele šipe, je začela liha družba na žicah klopotati s svojimi lesenimi udi. Nehote sem se obrnil in videl, kako so Lutke v prepihu majale z glavami in se zapletale s svojimi okornimi rokami in nogami. Ko pa je bolni Jurček iznenada dvignil glavo in se z belimi Očmi zastrmel vame, sem pomislil, da je le  bolje, če stopim stran.
Nedaleč od okna, a tako, da so kulise morale človeka varovati pred pogledom teh nihajočih plesalcev, je stal veliki zaboj; nanj je bilo površno vrženih nekaj odej, najbrž namenjenih  za savijanje lutk.
V trenutku, ko sem šel  tja,   sem zaslišal Lizi, kako prav od srca zdeha. „Ali si utrujena, Lizi V sem vprašal.
„0 ne," je-od vrnil a vtem, ko si je roke prekrižala na
prisili; „toda
zebe me."
GLAS GORENJSKE Stran G — Stev. 12
In res, v veliki dvorani se je ohladilo, zeblo je tudi mene. ,,1'ridi sem!" sem dejal. „Zavila se bova v odeje."
Takoj nato je Lizi stala pri meni in se potrpežljivo dala zaviti v eno izmed odej; bila je videti kakor ličinka kakega metulja, le da je Zgoraj kukal še najljubkejši obrazek. „Veš," je dejala in me pogledala z dvema velikima utrujenima očesoma, „zlezla bom v zaboj, tam bo toplo!"
To sem spoznal ludi jaz; v primeri s pustim okoljem je vabil tu celo zaupen prostorček, Skoraj kakor varna izbica. In kmalu sva neumna otroka, dobro zavita in stisnjena drug k drugemu, sedela v visokem zaboju. S hrbtoma in z nogami sva se uprla ob stranski steni; od daleč S/a slišala ječali v tečajih težka vrata dvorane; midva pa sva sedela čisto varno in udobno.
Ob takih mislih sem pač moral zaspati; zakaj še zmerom vem, kakšne zmedene sanje sem imel; po stenah so gorele lojenke, toda po praznih klopeh ni bilo nikogar razen mene. Nad glavo pod si ropom i/, tra-movja je jezdil po zraku Jurček na vražjem vrabcu in spet in spet vzklikal: „Grdi bralec! Grdi bralec!' ali tudi s tožečim glasom: „Moja roka! Moja roka!"
Tedaj me je zbudil smeh, ki se je oglasil nad mojo glavo; morda ludi svetloba, ki
mi je nenadno padla na oči. »Zdaj si poglejte lole ptičje gnezdo!" sem zaslišal očetov glas in zalem malo bolj osorno: „Zle/.i ven, fant!"
To je bil glas, ki me je zmerom samo-gibno pognal kvišku, odprl sem oči in ugledal očeta in oba Tendlerja slali ob zaboju; gospod Tendler je držal gorečo svetilko. Moje prizadevanje, da bi vslal, je pre prečila Lizi, ki je še zmerom spala ter mi Z vso težo padla na prsi. Ko pa sla so zdaj stegnili dve koščeni roki, da bi jo dvignili iz zaboja in sem videl, kako se nad
naju sklanja leseni obraz Tcndlerjevc gospe, sem lako viharno objel svojo malo prijateljico, da sem pri tem dobri ženi skoraj potegnil z glave njen stari italijanski slamnik.
„No, no, fant!" je vzkliknila in stopila korak nazaj; jaz pa sem, že zunaj zaboja, povedal slikovito, ne da bi pri tem sebi prizanašal, kaj se je bilo zgodilo dopoldne.
„Torej, gospa Tendler," je dejal oče, ko sem končal poročilo, in napravil zelo jasno kretnjo, „tedaj mi pač lahko prepustite, da opravim sam z mojim fantom."
„Ah, da, ah, da,!" je vnelo vzkliknila, kakor da mi je nekdo obljubil najprijetnejše kratkočasje.
Medtem se je bila zbudila tudi Uzi in oče jo je vzel v naročje. Videl sem, kako ga
Je objela okoli vratu in mu zdaj živo šepetala na uho, zdaj nežno gledala v oči in Kakor bi zatrjevala, kimala z glavo. Takoj
zatem je tudi lutkar prijel očetovo roko.
„Dragi gospod," je dejal, „otroka prosita flrui* za drugega. Mati, saj ti ludi nisi lako huda!  Odpustimo  jima  to pol!'
(iospa Tendler pa je še zmerom nepre mično gledala izpod velikega slamnika. »Glej sam, kako boš mogel opraviti brez Jur-čkal" je dejala in moža strogo pogledala.
V očetovem obrazu sem videl nekakšno
veselo pomežikovanje, kar mi je dalo upanja, da poide to pot nevihta takole mimo mene: in ko je zdaj celo Obljubil, da bo naslednji dan napel vso svojo umetnost in poskusil invalida popraviti, in je pri tem slamnik gospe Tendlerjeve napravil kar 010-Či ljubeznivo kretnjo, sem bil prepričan, da sva bila lazi in ja/. na varnem.
Kmalu smo korakali doli skozi lemne ulice; spredaj gospod Tendler s svetilko v roki,   midva   otroka   za   starši. Potem:
JLanko noč, Pavel I Oh, t«> bom spala!" ln
že je I,i/i Izginila: da smo prišli že do naših hiš, sploh  nisem opazil.
jemu očetu, ki lutko popravili, nikak mehanik, tako z lutkami;
Naslednjega dopoldne, ko sem prišel iz šole, sem srečal gospoda Tendlerja s hčerkico že v delavnici. „No, gospod kolega," je dejal oče, ki je pravkar preiskoval notranjost lutke, „ta bi bila pa lepa, če midva, mehanika, ne pooslaviva fanta spet na noge!"
„Kajne, oče," je vzkliknila Lizi, „polem ludi mati ne bo več godrnjala.'"
Gospod Tendler je otroka nežno pobožal po laseh; potem se je obrnil k mo;
mu je razložil, kako misli „Dragi gospod, jaz nisem ta naslov sem dobil sanio po poklicu sem pravzaprav rezbar iz Berchlcsgadena. Toda moj pokojni tast — go'ovo ste slišali o njem — ta vam je bil mehanik, in moja Hezika je še /.morom ponosna, da je hči znamenitega lutkarja Geisselbrechta. Ta je napravil tudi
.1 ureku mehanizem; jaz sem mu takrat I*"
rezal samo obražček."
gospod  Tendler," je <>dv mil Je tudi umetnost, ln potem
povejte, le kako je mogoče, d* takoj pomagati, ko se je sed* igre pokazalo zlo dejanje mojega fanta*
Razgovor je postajal /ame ma!o ne}""1' jelen; v dobrodušnem obrazu gospoda   1 cl1'
dlerja pa je Iznenada zasijala vsa navihanos futkarja. „Da, dragi gospod, človek ima J* lake primere še zmerom kaj za bregoiu'
Tu je še neki bratranec, nosanček številk*1 dve, ki  ima  prav  lak glas kakor ta!"
Ta čas sem i.izi potegnil /a obleJf*
in z njo srečno ušel na vrt. Tu sva sedel* pod lipo, svojo ze
cveteli  rdeči  naulji tamle na gredah; : dobro se spominjam, bilo je sončnega
tembrskega dne. Mati je prišla iz
*E}, ej, oče, „saj to samo to mi sle si znali
o, ki jo tudi prek naju razprostiraj? eleno streho: le da takrat niso vc°
a §«
.. sep* kuhinj«
m se začela pogovarjati z "lutkar jevim oh"0 kom;  bila  je  pač  po  svoje radovedna.
Kaok se piše, jo je vprašala, in «*\ zmerom vozi takole od mesla do mesla'.' — Da, I.izi ji je ime — to sem bil tudi n1' teri  že  večkrat   povedal        Indi  h), da J ' prvo  potovanje;   nalo   tudi,  da  še  ne  Z ' tako   dobro   visokonemški.   —   —   An YZ je hodila tUdI v šolo? - - — Seveda, v s lo  je že hodila, šivati  in  plesati  Pa J° v,--
naučila stara teta; ta je imela tudi lep i;
tiček,   tam   sta   skupaj   sedeli   na Klol'c[0 zdaj   se  uči   pri  materi,   toda   ta Je stroga I
iftfet * leUsna vama • Spoti • tetma vs^a
Zveza za telesno vzgojo tudi v Radovljici  KRATKE ŠPORTNE VESTI Dom na Lubniku
čeprav v Domu na Lubniku
V nedeljo, 15. marca se je o tem problemu in sklenili, da močnejših društev na Gorenj- TVD »Partizan« na Hrušici Podgorja,    med  mladinci  pa domači in tuji izletniki že do-
znralo v Radovljici 30 delega- bodo pomnožili društvene vrste skem tako po številu članstva je imel pred kratkim uspel ob- Pele iz Domžal.                       bivajo zatočišče, bo dom sloves-
tov in zastopnikov 18 telesno- predvsem z mladino. Razen te- kot kvaliteti vaditeljskega ka- čni zbor. Iz lanskoletnega de-     p, rj. Kranj je priredilo pre- no odprt šele na predvečer Ti-
vzgojnih društev   »Partizana« ga bo treba skrbeti za vzgojo dra, se skupščine ni udeležil la je razvidno, da so si sami teklo nedeljo skupinski izlet na tovega rojstnega dne,   ko bo
in  pregledalo dosedanje  delo, vaditeljev, izpopolnitev orodja niti en delegat. preuredili telovadnico, za kar Krvavec, združen s tekmo v dograjeno tudi plesišče in pro-
iizvolilo okrajni odbor in si po- in za tesno sodelovanje z cs-     V nov okrajni odbor so dele- je članstvo prispevalo nad 650 smuku. Za tekmovanje se je stor za sončenje ter opore s
stavilo program dela za 1953. novnimi 'šolami,  gimnazijami gati izvolili marljive, izkušene prostovoljnih delovnih ur. Te- prigiasiio nad 35 tekmovalcev klini in vrvmi do Lubniške ja-
leto. in množičnimi organizacijami, in   delovne  tovariše,  katerim lovadbe se najbolj množično u- m tekmovalk, ki so prevozili me.
Ustanovne skupščine  so se Skupščina je  obsodila   odnos želimo v njihovem delu za dvig deležujejo pionirji,  tudi mla- 700 m >dolg.0 pr0gO s 12o m vi-    V tem domu so planinci pri-
udeležili tudi tovariš Kristan, jeseniškega društva za telesno in razširitev telesne vzgoje v dinci in člani radi prihajajo k šinske razlike. Proga je pote- redili letošnjo zimo-gospodinj-
predsednik   OLO   Radovljica, vzgojo do konference, čeprav radovljiškem okraju mnogo u- vajam. Posebno lepe uspehe je kala  ^pod   vrna  Krvavca v ski tečaj s teoretičnim in prak-
Savnik Tomaž, načelnik repu- je jeseniško društvo eno naj- spehov.                           D. F. to zimo dosegla njihova smu- Tiho  dolino.          moških   je tičnim poukom, ki ga je obi-
bliške zveze »Partizana« in zastopniki Okrož. odbora »Partizana« ter Gorenjske smučarske podzveze.
žal se kljub vabilu skupšči
„PARTIZAN" V ZIREH
carska sekcija, ki je bila zelo zmagal Anton Rozman s ča- skovalo 11 domačink. Organi-delavna. Skakalci so si osvo- som 407 sek ( ^ ženskah Pa zatorji so sklenili, da ta tečaj jili prehodni pokal »Memonal Majda Wahl g časom 1:03)2. ne ^ ognjen primer njihove Srečka Legata« na novo zgra-     Kranjsk. >>Korotan<< je ^ v skrbi za izobraževanje kmečke
agrebško mladine.
V četrtek, 12. marca je bil Bogatajeva in drugi, so nese-
. žireh letni občni zbor TVD bično prenašali svoje znanje
ne niso udeležili predstavniki »partizan«. Zbora se je polno- na  ostale   člane in vaditelje,
ostalih množičnih organizacij, številno   udeležilo   preko  130 Okrožnega vaditeljskega teča-
ki so prvi pozvani,  da tesno £ianov društva, predvsem mla- ja na Jesenicah sta se udele-
sodelulejo in pomagajo orga- dine lz žirov m njegove oko- žila dva člana in dve članici, nizaciji Partizan.                     lice v drugtvx| ie Dreko 40 ak-
Radbvljiški okraj do sedaj     Tov   Polde marljivi tivn_
ni imel okrajnega organa, ki bi in delavni predsednik in vadi- Ietu so izvedli že več tekmo- ^3«        v^^^rv^r  *> izkoristili domači,   najprej P" gradnji in so jim pri delu
tesneje   povezoval   posamezna telj je podal temeljito poročilo vanj, med drugim društveno ^m četvero^uT  so   zasedli Ravnali rezultat in končno po pomagali loški gimnazijci, de-
d o delu, uspehih in neuspehih v tekmovanje v smuku, pionir- pryo mesto, kar kaže, da ima- štularju dosegli še zmagoviti lavstvo in JLA:
jeni 45 m skakalnici. Prav ta ko so se izkazali smučarji na letošnjem državnem prvenstvu" železničarjev na Pohorju, kjer so si priborili drugo mesto. Prejeli so 7 raznih pokalov, 17 di-
nedeljo   v gosteh
moštvo »Mladost«, kf ga je Vzlic vsej prizadevnosti pa premagal z rezultatom 2 : 1 tarejo škofjeloške planince ve-(0:1). V prvem polčasu so za- "ke skrbi. Za Dom na Dubni-grebški nogometaši pokazali ku so dolžni še 1,900.000 din, boljšo igro, dočim so v dru- Čeprav so sami opravili nad 16
Tov   Polde Filipič   marljivi tivnih" smučarjev.' V letošnjem mVpLl^S> ^Se P°PUStMi' ^?JI!^?7r!^
i    vidnimi    r>To.Ht.flHTilt7    In    unril.    i   i_____i____X _     —~ X 4— 1 ~.—. ^ *r •) o _        i „1,,,--: «+i 1-;     «1nn,nXi        ~:    ~ r-.      Tiri    P^TVinTl 11    ITI    firi    HTn    Ti T1    C\ Pil
telesno-vzgojna društva
seboj.  Dosedanji Okrožni od- preteklem letu. Društvo je med ske skakalne tekme in med
s^sedežemTltra^u oTum ni MB*Q^ J   s^\m društvene skakalne tekme. To naraScaj.           se,kcije ^ bile pozna nezadostna vigranost      dinarjev Da bi se dolga vsaj
mo^fnuditi dovTpS^ S čla£Stvom na otootoem zletu nedeljo bodo izvedli društveni        j Sp^ETln to zgolj za- TVD »Partizan« v Kranju je glno rešlh'. T**? v Rednem
SlP^vSe^KuJ V,KraT S Prek° 5°, 2f?P" slalom' Za katere?a * PrtP"- radi šibkega gmotnega stanja, v nedeljo dopoldne svečano od- ^ organizirali^ veliko pla-
£mt£ ^i™' izvfedIo1fvo3 letnl ^ vila Sindikalna podružnica to- kar       bodo riniSaU letos E pri   novo   telovadnico   na   I. ™**>               P^pnčani so,
novitev Okrajnega foruma tako vadm nastop  kjer ao sode o- varne čevljev »Alpina« v 21- bolj^ti. Na koncu so izv<m_ k^rrjsiid gimnaziji. Telovadni-            bo P«nagaJa a dolgov
nujna. vah vsi člani društva  gosto- reh lep prehodni pokal.            noyJ ca> g se nahaja v bivši dijaški        Planska zveza Slovenije,
^a\JSSS^TSoKt^&£ yai°-2e ™.^fmi3il v g°"    Grajo zasluži v tem kraju,         00 menzi, je zelo prostorna   hi- kar zaradi svoje požrtvovalno-
z^T^OO ««W kar m ie ^J^Lh Hotavljah v Po- kakor marsikje   drugod,   pri-    Agilno TVD »Partizan« v ži- giensko urejena in okusno o- stl m Prizadevnosti tudi zaslu-
_ClanOT' r   , P^ J danski dolini in tudi doma iz- mer) da v delu društva ne so- reh je priredilo meddruštvene premijena. Orodje in vso telo-
Hrušici dober smučarski 8"01- Kranjčanom se še vedno lektivi  pa prispevali
delovni ko-390.000
žijo.
ritlat^ki^k^^z^n^^i^p0 ledl° samost°ino akademijo, deluje"tamkajšnji telovadni u- skakalne tekme na 28 m ska- vadno*" opremo" je" izdelalo pod tegati^nSve^^ovtrlall   e-,^° najb?1f ;h^/a^lav- čitelj. D. F.     kalnici. K tekmovanju so se jetje »Ei-an« iz Begunj, finanč-
legati prvenstveno razgovarjall n€]§lh   podeželskih   društev v zbrali tekmovalci iz Sk. Loke, noJpa ^ dela podprla mestna
nD,x\jx Gorenjskem okrožju. x Ljubljane in Vrhnike. Med čla- občina Kranj. Svečani otvoritvi
OBJAVA Kot v večini društev, je tu- ZA TESNEJŠE ni je bil najboljši Lojze Fili- je     j     predstavnikov oblasti nntiTS l2S SS> niS"
V nedeljo, 22. t. m. se prične diKv «reh postno Število spo- ZBLIZANJE P« (ŽM) 132,5 točk; od sta- m množičnih organizacij priso- SE detev^^TteflOde^ato
L   kolo   pomladanskega   dela B9**đh vaditeljev eden od glav- rejših mladincev   Stane Jereb stVovalo številno članstvo
nogometnega   prvenstva   Go- nih Pr<>blemov. Toda žirovci v     Vse    gorenjske    podružnice (2irl) 12q točk, med mlajšimi
tem pogledu niso držali rok Narodne banke so priredile v mladinci Edo Vidovič (Enot-navzkriž. Društveni vaditelji nedeljo, 15. marca v Radov- nost) 135 točk, in od pionir-Sedej,  Filipič,    Erznožnlkova, Ijaci tekmovanje v namiznem jev Oton žakeli (2iri) 132 točk.
tenisu, streljanju in šahu. Ra-
moštva centrale LRS so    Na   Veliki   planini  so bile
renjske in so na sporedu sledeče tekme:
V Kranju, igrišče Korotana: ob 10. uri Gumar : Projektor; ob 13. uri 30 min. Korotan B :
Gregorčič B.
Na Jesenicah, igrišče Bratstva:
ob 15. uri Bratstvo : Ljubelj naši
Službujoči Jeniček Fr.
Na Bledu, igrišče Bleda: ob 15. uri Bled : Prešeren
Službujoči Bric Milan.
Dejavnost avto-moto društva v Kamniku
Avto-moto društvo v Kam-
pri vseh množičnih manifesta-Smučarski klub Jezersko je cijah in prireditvah v Sloveniji, priredil za članstvo krajevno Njegovi člani so na 12 veli-prvenstvo v smuku, slalomu, kih športnih prireditvah v Slo-veleslalomu in teku. Tekmova- veniji in coni B STO dosegu" lec,  ki si je  priboril največ v raznih kategorijah 5 krat pr-
rp  •    i i • i     zen moštva centrale  LitliS so    Na   Veliki   planini   so   bile »c,  iti si  je  pnoom  največ v ruomn Kjategonjan o Krat pr
I riCJmVSKl   Smil K   bile s svojimi ekipami zasto- meddruštvene tekme v slalomu točk,  je postal kombinacijski vo mesto. Tov. Ličen in Tram
^        kaj        *        Pane še podružnice NB iz Tr- in  veleslalomu, ki se jih je lA aprila se bodo spet po- žičaj Kranja,  š-kofje Loke,  z udeležilo 30 članov in mladin-me*ri    ^JS^^J^ *  x? Jesenic, Bleda in iz Radovlji- cev- iz    Domžal, Kamnika,
najboljši   alpski vozači.
ce. Nastopale so tudi ženske Mengša in Ljubljane. V vele-ekipe. Sploh je zanimivo, da slalomu je bil prvi Zupet (Lj.),
prvak in je prejel lep prehodni puž pa sta sodelovala na 2000 pokal. Zmagovalec posamezne kilometrov dolgi mednarodni panoge pa je postal prvak v vožnji I. Jadranskega Rellva. tej panogi. V štirih zaporednih Društvo samo pa je organizi-nedeljah so se mladi jezerski ralo uspelo ulično dirko na
Triglavski smuk je spet oživel
Vabimo vse tekmovalce, tu- -e       žengka tista, ki je zrna- med mladinci *pa Pele (Dom- smučarji borili za te naslove progi »Dan vstaje« v Kamni
nste in gledalce, naj svoj pri- ga]a y streljanju. Od 150 mož- žale). V slalomu je bil naj- m preteklo nedeljo s tekmo v ku, katere se je udeležilo 26
° a" prek° ^uštev nih je dosegla 124 točk in ta- boljši Zadelj med mladinci pa teku na 11 km zaključili kom- najboljših dirkačev. Danes ima
V nedeljo, 29. t. m. pa so na »P°^e n» podzvezo najpozne- ko ljutoljiansM centrali zago- Pele, oba iz' Domžal
Sporedu sledeče tekme
je do 5. aprila, da se bodo pra- tovila   diplomo.   V namiznem
binacijsko borbo. Rezultati društvo 81 članov, ki vsi mno-članov:  kombinacijsko prven- go obetajo. V svoje vrste bodo
V Kranju, igrišče Korotana: ^°ča«no preskrbela prenočišča, tenisu je dobil vse sete Rudi »Partizan« v Mengšu je pri- stvo in prehodni pokal si je skušali pritegniti tudi čimveč ob 10. uri Projektor : Ljubelj hra;na in n°sači. Vsak naj na Hlebec iz Kranja. Tudi drugo redil meddruštvene tekme v priboril Franc Jekl pred Fran- mladine in jo v krožkih u-ob 13. uri 30 min. Korotan B : PriJavi _°^nači točen dan priho- mesto     zasedel Kranjčan. Ta- skokih, ki se jih je udeležilo cem Justinom in Jakcem Zad- sposobiti za dobre člane. Na
Ločan . da v Mojstrano.
Na Jesenicah, igrišče Brat- Hkrati pozivamo vsa podje-
stva: tja, ustanove, društva ln osta-
ob 15. uri Gregorčič : Gumar ,e» da to akcijo materialno pod-
Službujoči Petrovič Aco. prejo.  Vse  prijave,  darila ln
V Lescah, igrišče Prešerna: »Učno pošljite na naslov:
ko si je kranjska ekipa osvo- nad 30 mladih   skakalcev   iz nikarjem. — Rezultati podmlad- konec zbora so izvolila 15 član-
Mengša,   Domžal,   Rov,   Pod- ka: Zmagal je Milan Dolinšek ski upravni in nadzorni odbor
ob 15 .url 30 min. Prešeren : Bratstvo.
Nog. center Gorenjske
Gorenjska   smučarska pod zveza, Jesenice  (tek. rač NB Jesenice 612-T-157).
jila dve diplomi.
Na večer pred tekmovanjem so uslužbenci podružnic NB na Gorenjskem priredili v »Grajski kleti« (pnijetno kulturno prireditev z zborovskimi in so-pri lističnbni glasbenimi točkami ln recitacijami.
gorja in šenkovega turna. Med pred Zmagom štirnom in Ton-člatni je zmagal Lamberšek iz čkom Zadnikarjem.
ter delegate za republiško skupščino AMZ Slovenije.
(Odreli in izpolni)
Druga »Iniehsova« nagradna križanka
Vodoravno: ]. ohlka Klairola kupovati — kaj izdeluje tekstilna tovarna »Intoks«, 2. moško Ime — samoglasnik —■ medved je ..., 3. vojna (hrvatsko) — pregrnemo čez mizo -— 365 jih ima leto, 4. ploskovna mera — pravica — ln (latinsko), 5. soglasnlk — kazalci zaimek — osebni zaimek (4. ski.) — samoglasnik, G. nt počen — prodplačilo, 7. samo-glaslik — veznik — eglpčan-j*a Im»^iijji _ »oglasnik, K. j^izalnl zaimek — med ugankarji za nagrade se je razvl-— členek, 9. grška črka — kurirji — Dunaj (hrv.), plava jm> v(Kli — smiogbis-nik — kmečko orodje, 11. Ime '»i mhIcž tovarne, ki razpisujte ^rižjuiko.
Navpično: 1. vojni du-tovnlk — zabuhnitl, 2. obrt-ni,i — soglasnlk — moško Ime 3. lij«* po eeln — vrita Ipor-
ženski glas, 1. nepriljidi-žlval — junak sinjega °a ■— nlkalnloa, 5. soglasnlk Prislov  (kratica) — ol)r;it-n<> »s<>« _ s<^glasnlk, 6. merilo
J* čji« _ Ce----dozorevjt, 7.
•°fla«nlk — tvoj (okrajšano) osebni zaimek (množ.) —
^Kla«niu, 8. lastnoročno (kni-, °'a) ■— vrsta pohištva — kra-
levea
10 11
10
11
										
				m		w				
			■				|			
		■						B		
	1			NASA ŽIUA JE: USTREČI SVOJIM ODJEMALCEM					■	
■										m
	■								■	
		1						■		
			■				■			
				■		m				
						i				
U
"g 3
5'^
'Si
O.;
O  — <v
i— — </j
"  2. w *o
g* o •8 £
>-t
Dopisnica
10 din
Uprava
„Glasu Gorenjske"
KRANJ
Savski breg 2
(Odreži in izpolni)
ta
tyena
(kratica), 9. ]M>gun
*i  racdobje — damski o-2**nlb Iz koiuhovine, 10. ob-a glagola ganiti  — samo-Haanilt — lekcija (angl. — On,,tlrjio),  11. loviti  bn-« »1«
Rešitev današnje druge IntekSOVe nagradne križanke naj w pošlje skupaj s prvo — v prejšnji številki objavljeno križanko — na uredništvo do 2. aprila. Rešitvama naj se priložita tsreska križank lz časopisa.
Uredništvo razpisuje za križanki naslednje nagrade:
1. 4 m žameta za moški suknjič,
2. —8. po 5 m blaga za žensko obleko,
4. ducat moških robcev,
5. ducat ženskih robcev,
0.—7. po 3 m blaga za moške srajce, 8.—9. celoletna naročnina Balega tednika. V prvi nagradni križanki popravi:
Vodoravno: 80. enaki samoglasniki (ne »oglasniki), 90. otroško zimsko strelivo.
Navpično: 8. če ne poznaš znakov v radloteJegrafiji, napiši AR, 45. vstavi OSV, 82.namesto delo (lat.) glej 92. navpično.
Prvenstvo pionirjev zgornje savske doline
2. marca so tekmovali pio- Po zaključenih tekih so pio- niti v daljavi, niti v slogu, si-nirji iz vse zgornje savske do- nirji použili pripravljeno mali- gurnosti doskoka in v eleganci line v smuških tekih ln sko- co, nato pa se je začelo tek- nasploh. Težko je ugibati v kih. Tekmovanje je bilo dobro movanje v skokih. Podmlad- prihodnost, a prav gotovo drži, pripravljeno in je poteklo v karji in mlajši pionirji so se da bo Bošt že v nekaj letih po-najJepšem redu. Udeležilo se ga merili na dvanajstmetrski, sta- segel v borbo na naših skakal-je nad 200 tekmovalcev-pionir- rejša skupina pa je skakala na nicah, če se bo razvijal tako jev. Pomerili so se v treh sta- petindvajsetmetrski skakalnici, kot doslej.
rostnlh skupinah, ločeno pio- Ocenjevala sta jih naš znani Po končanih tekmah so pre-nirji in pionirke. Vztrajno so skakalec Janko Mežik in smu- jedi prvaki vseh skupin za nase borili za prva mesta in za carski veteran Peter iz Kranj- grado smučI, ostali tekmovalci čast svojih odredov. Zmagoval- ske gore. Zadovoljno sta gle- z najboljšimi časi in največ ce so čakala lepa praktična dala, kako se odganjajo in ka- točkami pa llepa darila. Za darila, najboljši odred pa ličen ko drzno krilijo po zraku. zadnjega v vsaki skupini je pokal. Zelo ostra konkurenca je bila bilo pripravljeno presenečenje.
Raiteški pionirji so po zrna- na petindvajsetmetrski skakal- Dobil je zavoj fig in ko jih je gah na raznih tekmovanjih u- niči. Tu se je pokazalo, da pojedel, se je držal prav tako pravičeno pričakovali, da jim imajo nekateri pionirji že iz- veselo, kot prvaki, zmaga ne bo ušla. A tudi pio- delan stil, da so pri odgonu že Preden so se razšli, so se nirji s Hrušice, Mojstrane, Goz- povsem sigurni, da varno pri- pionirji dogovorili, da se bodo da in Kranjske gore so bili na stajajo in dosegajo precejšnje prihodnje leto pomerili v Kr. tekmo dobro pripravljeni in se daljave. Vse pa je presenetil gori in da se bodo za to sre-jlh ni dalo kar tako ugnati.     trinajstletni Bošt iz Rateč. Pri čanje vse leto temeljito pri-
Borba na progi je bila iz- odgonu se je vleknil naprej, pravljali. F. ž.
redno ostra, šlo je za vsako iztegnil roke in popolnoma sekundo ln opazovalci so trdi- mirno plaval vselej skoraj v 11, da tako borbenih tekmoval- ravnino. On je ostal pravza-cev, kakor so pionirji iz Do- prav izven konkurence, saj se line, nI mogoče videti vsak dan. ni mogel nihče meriti z njim
GLAS GORENJSKE Stev. 12 — Stran 7
PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE
Po radovljiškem okraju
V BEGUNJAH ŽE DELAJO    stitor je ljubljanski »Agroser- rani osnovni šoli v Radovljici
Najvažnejša »točka« v de- vis<s- Prva pripravljalna grad- in Begunjah. Izdelani bodo na-setletnem programu za razvoj ^na. dela 80 že Pricela- Priča- črti in izvedena pripravljalna Begunj je gotovo cel nov del kuJ*J°> da bo v letošnjem ju- dela za gradnjo osemletne šole naseija, ki bo zrasel južno od ni>u Potaja *» dogotovljena, v Gorjah.
bivše kaznilnice. Sicer že ima- Gradbišče, kjer bo postaja, Za vsa letošnja dela pri teh jo načrte za prosvetni dom, ki je izbrano na zelo prikladnem gradnjah predvideva družbeni bi bil tam osrednja stavba, mestu. Je tik ob naselju, v ne- načrt radovljiškega okraja in-vendar pa ti ne zadoščajo. Be- posredni bližini letališča, konj- vesticije v višini 40 milijonov gunjčani nameravajo   zgraditi skega dirkališča in terena za 400 tisoč, jeseniška železarna
Med Grintovcem in Ljubljano
podjetij, ki jih je v Domžalah gla docent ing. Ivan Vizovišek tak dom- da 00 res lahkcustre- golf. Položaj je tak, da bo po- pa je prispevala še 2 milijona ro-p^pi m direktor usnjarskega tehni- •**" potrebam. Odločili so se za staia   ustreznla   svoiemu   na- 600 tisoč dinarjev za izdelavo
ZELO USPELA GOSPODINJSKA RAZSTAVA V KAMNIKU
Konec  lanskega leta je na
precej
Združenje rezervnih oficirjev kuma Franc Humar
dosti večjo dvokrilno zgradbo, menu: imela bo črpalke za go- načrtov.
v Domžalah je imelo te dni     Letos, ko praznuje ta naša Tik ob ^ ^   na   ^Pem rivo. mehanično delav
sončnem kraju: kopališče, zra- mco za popravila m čiščenje SMRTNA KOSA
pcfoudo to^ Marice Brejceve! *«• P-oaila povedo, <Ja važna u^va petletnico ob- ™™tZSTl^in^ —-7^1    Z      "       2     , „
^ednice Sveta za kultiro in Je bvlo delo združenja lan. zelo stoja, pa si je kolektiv mar- ™n športno ^ in nova moMrmn vozil  trgovmo z re     v preteklem tednu sta v Sto
predsednice Sveta za kulturo in prosveto pri občini Kamnik, začel gospodinjski tečaj, ki je trajal tri mesece. Tečaja se je vseskozi udeleževalo 20 tečaj me, ki so
agilno,  saj so imeli rezervni ijivih mladih usnjarjev  zadal moderna šola.   Računajo,   da zervmmi deli za vozila pa tudi ri Fužini nenadoma preminula
oficirji 12 predavanj in eno nove veiike naloge   med dru- **> šolski vrt tako velik- da bo kmetijske stroje, » 3» *>o raz- Anton str0s ^ Matilda žmi_
vojaško vajo. V občinskem po- gim gradnjo moderne vegeta- na vsakega učenca odpadlo vsaj stavljala in popravljala. tek. Dva pogreba v enem te-
slopju so dobili letos tudi* dru- t>iine delavnice   K njim pride 30 kvadratnih metrov zelene-     Omenjena  avtoservisna po- dnu je v naši vasi redkost in
oodsodstvom Anfce štvene Prositore. M Jih ^aj u' letcs na prakso tudi pet Indo- &a Prostora.                             staja bo zgrajena po modernih pokojnika sta bila deležna lepe
r Tvr> i o in    T7ita1 i 1 i   bba  tiau r\rlrw*\r  r» o___i •____ i_______ _i _ ___*___ 7a 7aAofn
T n^Heve   dobile   vsestranski ****** **> n°v odbor na nezijcev, kar vse daje ustano-     Za začetna dela v tem per- načelih in tako, da ne bo ža- udeležbe vaščanov, ki so jih
nSbikiz higiene   kmetiistva  čelu 3 tov' Francem Avbljem, yl veliko bodočnost, ker je njen spektivnem gradbenem načrtu lila lepotnega čuta. Vsa južna spremili na njihovi zadnji poti.
w tiamrinim h^rnipim---------1 ——a„ j„   ima begunjska občina za letos stena bo iz samega stekla.
družbenih ved in praktičnega narodn4m herojem.                   pomen presegel meje nase do
gospodarstva  Ob zaključku te- pROIZVODNJA HARMONIK
čaja so v nedeljo, 15. t. m. pri- «afrt v rni?r« pr^tft it
pravile bogato razstavo svojih Tovarna glasbil v Mengšu je SMKi v wsmuci rušilni
izdelkov.  Nad  tisoč  ljudi,  ki med drugimi izdelki doslej iz-     žalostna usoda je zadela 58-
so v enem dnevu obiskali to delovala tudi 25 harmonik me- jetnega samskega upokojenca
razstavo, so z nje odhajali na- sečno, kar pa je bilo zaradi jujjja,   Ažmana   Ja   Zapric v
že zagotovljenih dinarjev.
5 milijonov
ZA OLAJŠANJE PROMETA
sodišča
GRADNJA NOVIH ŠOL . ,   , » ,
Alfred špik, šofer z Bleda,
Letos  bodo v radovljiškem je lani, 23. julija hudo poško-
okraju gradili sledeče šole: no- <joval šoferja Slaviča. S pestjo
Okrajna  zadružna  zveza  v vo nižjo gimnazijo na Bledu, ga je tako močno udaril, da
Radovljici je pričela graditi na osnovno šolo v Gozdu, osem- mu je na dveh mestih zlomil
ravnost navdušeni. Večini obi- velikega povpraševanja odloč- Kamniku. Zadnje čase je bil križišču cest Lesce—Bled in letko na Lipnici ter nižjo gim- čeljustno ključnico, špik se je
skovalcev   je   najbolj   ugajal no premalo. Delovni kolektiv je nekam bolan in ni mogel iz hi- Lesce—Jesenice moderno avto- nazijo in osnovno šolo v Brez- razjezil    nad   Slavičem med
gozdiček, v katerem so bili jež- vnesel v letošnji plan dvig j>ro- ^  y ponedeljek popoldne pa servisno postajo. Glavni inve- niči. Poleg tega bosta adapti- vožnjo.   Slavič tli  špika rad
ki, gobice in odpadlo vejevje izvodnje harmonik za 150%. je neka ženska opazila, da iz — vse iz peciva. Prikazano je njegovega   stanovanja uhaja
bilo serviranje jedil za razne SOLA, KI JE DOBBL.A ZLATO močan dim. Dva delavca sta prigode,  kakor tudi  ureditev MEDALJO ZA SVOJE vlomila v stanovanje in z ve-
doma in ročna dela. Razstavo IZDELKE dri vode pogasila ogenj, ki je
je obiskal tudi tov. Tomo Brejc, ,   vzplapolal, ko je v sobo zavel
član Izvršnega sveta LRS, ki KoloKtiv usnjarskega tehm- yeter Mož je zaspal z gorečo je vodstvu in tečajnicam izre- kuma v Domžalah je že lani dgareto v roki in tahko zažgal
dosegel uspeh, ko je postala posteljo. v dimu se je zadušil, šola ustanova s samostojnim Na ^^0^ pogorele postelje finansiranjem. Svojemu name- j€ napol ZOgijenei0 tru-
nu je bila izročena nova šolska   lo m;in^ lastnika  Sreča ja ljudski odbor v Domžalah je in   internatna   stavba.   Mladi ^jja, ^a 0. ~nj zaradi pomanj-na zadnji seji dokončno spre- usnjarji so vse to uspeli skozi kanja  zraka ni mogel zajeti
jel plan investicij za letošnje lastno proizvodnjo, kjer sozvi- cele hiše> w Je celo lesena. V Kranj in okolico je vsako noč leto, ki znašajo s samoprispev- šali kilogramski učinek na 6 tem primeru bi bile v nevar- od 20. ure -zvečer do ponedeljki, dotacijami in lastnimi sred- kilogramov na uro,  letos pa nosti tudi sosednje hiše. stvi okroglo 29 milijonov di- dosegli celo učinek 7,5 kg na nairjev. Od tega bodo uporabili uro in se tako približali pov-        Trt k za šole   3 milijone   dinarjev, prečni produktivnosti naše us-        llPObne nesreče
POSPESlIJMO TURIZFM!
26. ni. ob 18. uri bo v restavraciji »Jelen« občni zbor kranjskega Turističnega društva.
VSI LJUBITELJI NARAVE VLJUDNO VABLJENI!
prehitel, pa mu je ta ves čas zapiral pot. Ko ga je Slavič nekoliko ostreje opozoril, naj se umakne, če ima počasnejši avto, je špiku zavrela kri. špik je bil obsojen na 9 mesecev zapora in na povračilo škode.
kel vse priznanje.
IZ DOMŽAL
Tuđi io ie %a vas
DEŽURNA SLUŽBA
Zdravniška dežurna služba za
Nedelja, 29. marca ob 16. uri: Pavel Golia »Sneguljčica«. Izven.
KINO
Domžale:
do 22. marca av-
ka do 6. vire zjutraj. Za državne praznike in vse ostale pro
ste dneve  je  dežurna nočna strijski film »Potepuhi«,
služba urejena kot ob nedeljah. Kino Koroška Bela: 20. do
zgraditev ambulante 4 milijo- njarske Industrije.                       Ljubo Dostal. diiak iz Mo- V nujnih primerih kličite Spi. 22. marca ameriški film »Dom 19- 1,ri in v nedelJ° oh 15- 17•
ne, prav toliko za javno kopa-    za kakovost svojih izdelkov ravč je po neprevidnosti vtak- ambulanto, Poljska pot 8, tel. sovraštva«  Predstave v petek ^ 19- uri- V soYx>to ob 21 • l,r4
lišče, za popravilo cest in mo- je dobil usnjarski tehnikum v nil prste desne roke v slamo- št. 218. Opozarjamo, da je ob in so,boto ob 19. uri v nedelio sPoredu ameriški film »Ve-
hermelinu«, od 24. marca dalje premiera avstrijskega, filma »Kcgar bogovi ljubijo«.
Mestni kino »Svoboda« \ Straž!šču: 20. do 22. marca a-meriški barvni film »Iz tisoč in ene noči«. Predstave v peteflc ob 19. uri. V poboto ob 17. in
stov 3 in pol milijone, za elek- Domžalah pred kratkim veliko reznico in dobil komplicirane delavnikih   zdravniška   služba ob 18 ln 19 uri
trifikacijo 2 milijona 400 tisoč priznanje:   zlato   medaljo   na prelome na prstih.                     ves dan od 6. ure zjutraj do Mestni kino »Plavž«, Jeseni-
dinarjev, regulacijo Bistrice 1 razstavi usnjarske in čevljar- Anton Bizjak lz Smledika pri 7. ure zvečer istotam: na Spi. ro: do 22. marca ameriški bar-
milijon 400 tisoč ter za vodo- ske industrije v Zagrebu. Us- Kamniku je pri čiščenju drev- ambulanti (Poljska pot, bivša ^ f}lm »Šeherezada«; 24. do
vod in ostilo 8 in pol milijo- njarski institut, ki deluje zdru- ja tako nesrečno padel z dre- »Obutev«), tel. 218. V nujnih 2e. marca angleški film »Mild-
nov din. Za ureditev trga v ženo s tehnikumom, je letos za- Vesa, da je dobil odprt zlom primerih se preko dneva obra- ^ Pierce<j, podstave v petek
Domžalah, kjer bo stal sporne- čel izdelovati suhi krupon, v desne nadlahti, rano na glavi ^t®lil^vt^ot^ko. nao4ŠteV',,^18' to v soboto ob 18. in 20. uri, v
nik padlim borcem NOB, pa kratkem pa bo začel proizva- in poškodbe.prsnega koša
je občina odredila milijon di- jati pomembno sintetično stro-
narjev. Mislijo pa tudi na zi- jllo, ki bi ga marali sicer urva-
davo dveh stanovanjskih blo- žati. K napredku te naše us-
kov,   pri  čemer  računajo  na njarske   šole   ln raziskovalne
močno    pomoč    industrijskih ustanove sta mnogo pripomo-
Dopisujte v „Glas Gorenjske'
........................................................... (Odreži in izpolni) ..............................................................
Bralci
Se je čas, da se naročite na najbolj razširjeni časopis na Gorenjskem, vplačate naročnino za 1933. leto in se tako vključile v
veliko nagradno žrebanje
1<)0 lepih in vrednih nagrad vas čaka. Med njimi: moderna kuhinjska oprava, usnje za moški plašč, blago za ženske obleke, čevlji, žima, usnje, lenuhi, kosa, opeka, vino, čokolada, posteljnina itd.
Samo do 20. marca je šc čas. Zato še danes oddajte izpolnjeno dopisnico, da ne zamudite.
Stari naročniki! Oddajte to dopisnico svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da se še oni naroče na naš list!
Ambulante sprejemajo v dnevni in nočni službi vse bolnike ln ne samo zavarovance za socialno zavarovanje.
Dežurno zdravniško službo na območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenice ima od 20. do 27. marca dr. Janez Ko-kalj, stanujoč v Novi bolnici. Obiski na dom naj se javijo najkjisneje do 18. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami.
lika reka«. V nedeljo ob 10. uri matineja »Velika reka«. Mestni kino »Zsulrnžnik« na
Primskovem: 20. do 22. marca/ ameriški barvni film »Dama v hermelinu«. Predstave v petek ob 19. uri, v soboto ob 18. in 20. uri in v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri.
MALI OGLASI
Prodam dobro ohranjen ra-
nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne ob 10. uri matineja istega filma. Vstopnina 10.— din.
Mestni  kino »Radio«, Jese-Hlee: do 23. marca mehiški film dioaparat znamke »Seipt». Sta>-»La Malquerida«;    24. in 25. ne Dobre, Srednje Bitnje 75. marca ameriški film  »Brzojav    rrodam parcelo na Kakrici. na zapad«. Predstave ob 18. in Podzve se Kranj, Huje 39. 20. nri. 26. do 30. marca francoski film    »V Monte Carlo».
Preklic. Podpisani Franc Zupane z Jesenic prekllcujem in Predstave v soboto m nedeljo obžalujem Zalitve £ obrekova-ob 16., 18. im .20. uri. V nede- JJ£  g  mMn ^mono m
*£E2^3&T™?1:ČS: držače iznašal o Štefki Pegam
iz Be.snioe. Priklic.
Franc   in Marija
Mestni kino »Partizan«, Škof-ja Loka: do 22. marca ameri-PresemoVO giedalUee X Kranju ški film    Tarzin mod lovci ;
Nedelj,, 22. marca ob 16. uri: 27. do 29. marca angleški film Norman Kr««na »Draga Ruth!« »Dolina orlov«. 0 Ani ^^manovi 1»
Izven. Mestni kino »Kforžlč«, Kranj: &T-,a^lsca-
Torek, 24. marca ob 20. uri: do 23. marca   ameriški    film     Sprejmemo takoj vaz:lancga Stan Gorka »Na Dnu«. Red * Velika reka«. Predstave ob de- pleskarskega  mojstra in več B in Izven. laivnlkih ob 16., 18. in 20. uri, dobrih    pleskarjev. Direkcija
Petek, 27. marca on 16. uri: v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri, komunale Kranj. Maksim Gorkl »Na dnu«. Red dočim je ob 21. uri na sporedu C in Izven, ameriški barvni film »Dama v
(Odreži in izpolni)
OBJAVA
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE JESENICE, razpisuj
j a v n 1 n a t e fi a j za Izdelavo i<l<jn<ara osnutka /a zimsko in termalno kopališče s saaitarn'mi napravami.
Natečaj   je splošen in anonimen  in se tja lahko udeleži vsak državljan lM*d< rativne ljudske    reprublike Jugoslavije. Osnutek je <Kldatl do 1. junija 1953 na naslov Ljudski odbor .  mestne občine Jesenice, Oddelek  za gosp<Hlarstvo. Komisija
Je bila v Besnici spet^ustanov- 1(ipo «,kadomijo v počastitev nizlrala AFZ v naši vasi ku- osnutka. Elaborat« opremiti 1. .arami, i.ne oddati v zaprti Ijena splošna KmeujsKa začini- praznika borbenih žena. Nasto- harski tečaj, ki \v trajal dva kuverti, l'mllojre za i/.<l«lavo osnutka dobijo inl<sn'sentl pri ga. Upamo eta 00 novo vod- pill ^ deklamatorji in solisti meseca in ga je obiskovalo 20 Ljudskem odboru mestne občin«. Jesenke, Oddelku za gospo-Btvo kos nalogam ki jm v.usea- (ioma6ega KUD ter pionirski tečajnic. Imeli so pouk lz ku- darstvo proti plačilu din 300.—. Kavcija se vrne ob pravočasni ui pričakujejo od zadruge   da pev^ abar   Vižok  vecera je umetnosti,    pa    tudi oddaji n;it<>čajneKa eLiborato.
bo ookazalo bollL.e m spo- ko.i r.K,i«w*o.„ ^,>»-»i^o^„v^ . r .
Po kranjskem okraju
V BESNICI IMAJO SPET        IZ SEIX) USPEL KUHARSKI TEČAJ V
KMETIJSKO ZADRUGO v   tukajšnjem   Mladinskem OODEŠICU
Na nedavnem občnem zboru domu so imeli 8. marca prav     V začetlcu januarja je orga-
OBJAVA
Prostovoljno gasilsko društvo
Tržič je naknadno maKposlalo 9* obvestilo o naročilu znakov z* naš> novi prapor. Zaradi teg* obveščamo vri u t in kor-poracije, ki so prejela ta obvestila, da smo rok prijave P°" daljšiUi do 31. marca t. 1. K«1* je to prvi gasilski prapor v kranjskem okraju in moramo prijave dobiti pravočasno zaradi iiamcila Enakov, ]>r<xsLmo, da mam do tega diiitauna sporočita svoja naročila. Predse<lnik Anton Dornlk 1- r-Tajnik Avgust Primožič 1- r>
1  .       . „x„i„ ja so 15. t. m. priredile raz-
tnancem je zadruga začela.jo- GOSTOVALE SO V KRIŽAH ^avo svojih lzdeikOV, ki je po-
zadružna Ru zelo aktiven. Po vrsti kon-
kranjska Okrajna zveza, je sedaj spet pod vod stvom domačih zadružnikov.
Nagrade:
Prva luigrada Druga nagrada Tretja nagnula Za nagrajene elaborate si
Jesenlee pridrlaje avtorsko pav.»,
(Mlkupa.
lOO.(MM).— din 75.000.— din 50.000.— din
ljudski odl>or nn^stne «vl>eine ga    ostdile   pa   pra\ lOO
IZ SMLEDNIKA
Pred kratkim se je v Mošah dogodil    razburljiv družinski
certov,  ki  Jih  je priredil za OBISK ŽENA V DOMU dan žena, še vedno neumorno OSKRBOVANCEV gostuje.       1 v okviru proslave praznika
V nedeljo, 15. marca je k on- žena so žene terena Center lz (] certiral v Križah pri Tržiču. Kranja 12. marca obiskale ' s <M "J • spor, ki j bi kmalu končal tra- Pod vodstvom dirigenta .Petra starčke v domu onemoglih v gično. Marijo Cebandetk je na- Liparja je izvajal skladbe slo- Preddvoru ter jih ob tej pripadel njen mož z nožem, jo te- venskih avtorjev. Poslušalci so liki obdarile z vinom, pecivom, ško poškodoval in ranil po z vso pozornostjo sledili pro- pomarančami in cigaretami, vsem telesu. Razjarjenega mo- gramu in nastopajoče nagradi- Starčki so bili obiska zelo veža 00 sodedi zvezali ob drevo, lit z navdušenimi aplavzi. Naj- seli ln ginjenl, tako da je mar-ker bi sicer bržkone ženo ubil. bolj so ugajale narodne pesmi, sikateri imel solzno oko.
OBVESTILO
marcem t. 1. je začela obratovati redna avtobusna Tržič po novem voznem redu, ki jo
S 16
proga L j u h 1 j a n a
6.30   7.15   13.30   odh. Tržič prili.
7.15 7.50 14.15 odh. BfflPj <*'»• 7.55   8.80   14.55   prlh.     Ljubljana odh.
Proga bo obratovala samo ob delavnikih renjske izkoristite priJHem pnivoz!
Slovenija AvtoproinH S Al* Ljubljana
12.55 13.55 19.55 12.15 13.15 19.15 11.80 12.30 18.30 ljubitelji Go-
ŠT10V. 12 — LETO VI-Knuij dna 21. marca 1953
Ureja uredniški odbor. — Odg. ured. Slavko Beznik-Uredništvo in uprava: Kranj, S ivakl 2; telefon 47,r); tekočI raČUf pri Nar. banki Knmj-okol-624 . >T« - 127
Izhaja vsako soboto Letna naročnina 400 d|" Polletna     » 200 dW
Četrtletna > Mesečna »
Posamezna številka