Neodrešena domovina. —r Se/^ausHo učitelisiVo društvo je zborovalp dne 10. marca. Na zborovanju je referiral tov. Kenda o izidiu deželny učiteljske kouference. O reviziji šolske samouprave sta govorila tov. Hreščak in Pahor. l>i sta zavzela stališče, kakršno zavzema, v tem vprašanju vse. učiteljstvo. O, zastopstvu v okrajni šolski svet se je učiteljstvo ponovno izreklo. da bo vztrajalo "-> tem. kar je že s.klenilo. Izvoljena sta bila namreč tov. Štrekelj in tov. Hreščak; slednjega pa civ. komisarijat noče priznati. Učiteljstvo je sklenilo vztrajati in za slučaj ožjih volitev vzajenino pokazati svojo trdno voljo. —r Razpisane službe, Okrajni šolski svet v Pulju je razpisal večje število učiteljskih mest s hrvatskim učnim jezikoni in sicer v puljski občini 4; mesta. v vodr.janski občini 3 mesta. v kanfanarski občini 1 mcsto, v svetvičenatski občini 3 mesta. v barbanski občini 6 mest. Prošnje je vlagati pri puljskem okrajnem šol^kem svetu do 30. t. m. — Tovariše, ki M imeli veselje preizkušati svoje telesne raoči v boju s puljskimi fašisti. opozarjamo na tozadevni razpis in priporočilo v »Jiutru« z dne M. t. m. ozir. v »Slov. Narodiu« istega dne. — r Zborovanie društva »Unione magistrale giuliana« v Trstu. V dneh 11. in 12. marca t. 1. je zborovala v Trstu zveza italijanskega nacionalistično - liberalnega nčiteljstva Julijske Benečije. Zborovanja so se udeležili odposlanci vseh deželnih učit. društev in svoja zastopnika je poslalo tudi osrednje društvo iz Rima. Na dnevnein redu je bila. poleg drugih, tudi točka o gospodarskih in moralnih zahtevah učiteljskega stanu, dalje točka o bodoči preuredbi š.olstva zasedenega ozemIja. Stališče. ki so ga zavzeli zborovalci, :'e razvidno iz obširnega dnevnega reda, ki ga navajamo v skrajšani obliki: V oči- '^led nujiii potrebi, da se deželna zakona Istre (iz 1. 1908.) in Ooriške (iz 1. 1906.) nanovo preurede v smislu popolnega !zenačenja učiteljskega stanu z drugini, z fnakovrednimi nauki opremljenim deželTiim uradništvom. se zahteva, da se 1. priznajo meščanskošolskemu učiteljstvu iia deželi iste pravice. kot jih ima v Trstu; 2. gmotni položaj učnega osobja ženskega spola nai se izenači z moškiin; 3. pokojninsko vprašanjc službojočega učiteljstva naj se uravna po novili preuredibah; 4. da se do popolne izvršitve teh učiteljskih postulatov. dovoli.io učiteljstvu primerni nredujmi na račun končne ureditve, in sicer a) učnim osebam brez družine predujein mesečnih 100 lir; b) oženjencein "bremenjenim z 2 osebama mesečnih 150 !ir; c) oženjencem s 3 ali več osebami mesečnih 200 lir. Ta prediujein naj se nieJčanskošolskeniu učiteljstvu z izpitom zviša za 50%. OTiemu brez izpitov za 40%. Vsi poviški naj imajo veljavo od januarja 1921. — (ilede preuredbe šolstva so se zborovalci, videč stanje. v katero ie zašlo šolstvo Julijske Benečije po krivdi nesposobnosti vladnih krogov. izrekli za rešitev tega važncga vprašanja od strani nčiteljstva samega. V to svrho pozivajo osrednje vodstvo v Rimu. da vistanovi v okrilju organizacije poseben odbor pomnožen s šolniki iz krajev Ju!'jske Benečlje, ki naj po temeljitem proučenju italijanskih in avstrijskih šolskih zakonov končnoveljavno urcdi šolstvo v modernem duliu. Pri tem delu naj velja načelo. da je vzeti iz obojih šolskih zakonodaj. kar je dobrega in to uveljaviti po ifsej državi. To delo bo mogoče ustvariti To uverjenju zborovalcev na.jkasneje do decembra letošnjega leta.