List 7.
Politiški oddelek.
Državnozborska volitev na Dolenjskem.
Dne  25. t. m. bodo   dopolnilne volitve   za  državni
v
zbor v dolenjskih mestih,   ker je Suklje   odložil mandat.
v
Ce tudi je dr. Vojska odpovedal se kandidaturi, vendar so še štirje kandidatje. Ponuje se grof Margheri, ka.eri je že jedenkrat zastopal ta volilni okraj in ima nekaj privržencev. Nemški liberalci so baje za dr. Langerja. Pri sedanjih razmerah pa ta dva kandidata nimata dosti upanja na zmago.
Značilna je pa vsekako kandidatura viteza Langerja, ker nam kaže, da nemškutarji na Kranjskem dobivajo zopet nov pogum, od kar imamo koalicijsko vlado. Računajo seveda pred vsem na vladno pomoč in pa na naš domači razkol.
Resnejša kandidata sta le gospod ribniški sodnik Višnikar in pa načelnik »Družbi sv. Cirila in Metoda" gospod Tomo Zupan. Ta dva sta objavila poslednje dni svoje programe. Iz programa gospoda Višnikarja razvi-dimo, da bode hodil zvesto po potih svojega mojstra go-
v
spoda Sukljeja, po katerem se ravna v deželnem zboru, kjer je tudi s Šukljejem glasoval za 1000 gld. za pouk v drugem deželnem jeziku v ljudskih šolah. On je za koalicijo, kateri poje slavo v svojem programu.
Dobra prijatelja v državnem zboru bi bila pač z gosp. Klunom, ker g. Višnikar je v svojem programu se izrekel skoro za vse to, kar je gospod Klun poprej v svojem govoru v „Katol. pol. Društvu" v Ljubljani govoril, le nekatere krajevne želje je vpletel. Za nas je seveda sodba o njem narejena tudi že s tem, da pristopi h koaliciji. Kakor sodimo o koaliciji, tako sodimo o Višnikarjevi kandidaturi. Ker smo proti koaliciji zavzeli pač tako odločno stališče, kakor malokateri slovenski list, mislimo, da nam o tej kandidaturi ni treba več govoriti.
Drugi kandidat gospod Tomo Zupan je pa priobčil nastopni program:
Častiti volilci v Novem mestu,  Krškem, Kostanjevici,  Metliki,   Črnomlju, Kočevji, Ribnici in
Višnji Gori! Pretekla sta že skoraj dva meseca, od kar mi je došel z Dolenjskega glas, da bi se pri bližnji državno-zborski volitvi utegnili z j edin i ti ob moji skromi osebi dolenjski spoštovani volilci. Do danes na strogo nepolitičnem stalu delujočega me je nenavadno osupnil tak časten poziv sred izmed Vas. Nekaj časa na to se je v resnici odpovedal svojemu državnozbornemu mandatu Vaš dosedanji častiti poslanec in kmalu potem je visoka deželna vlada razpisala volitev. Mnogo sem mislil to zna-movano dobo: ali naj bi si upal še na politično ozemlje ali ne. Slednjič sem se odločil, da sprejmem državno poslanstvo, ako me Vi, častiti volilci, za to izberete. Moje odločitve vzrok je pa to ponavljano zatrdilo in ta ponavljana želja, da bi se morda uprav ob tej volitvi zjedi-nili kranjski do sedaj nezjedinjeni Slovenci. Častiti volilci! Moje dosedanje delovanje na nepolitičnem polji Vam je več ali manj znano. Kot državni poslanec bi se pa v državnem zboru potegoval za vse verske potrebščine in zlasti za versko šolo; za naše narodne stvari in posebej za razširjeno uporabo slovenskega jezika v šoli in uradu; za socijalno reorganizacijo na krščanski podlagi. Trudil bi se po vsej moči za zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtniškega in delavskega stanu; za ugodneje stalo državnih uradnikov. Deloval bi torej kar najvstrajneje za raznovrstne gmotne in duševne potrebe našega meščana, tržana, poljedelca in uradnika. S posebnim ozirom na Vas bi bil za podaljšanje železniške proge skozi Vaše pokrajine proti jugu. — Največja skrb bi mi bila za vse ono dobro vseh stanov, ki bi v resnici osrečiti moglo Vas in ves naš ljubljeni slovenski narod. Sinu iz prostega ljudstva mi je bila vseskozi prilika spoznavati skrbi in potrebe slovenskega poljedelca; v malem mestu na deželi in v stolnem našem mestu ves čas svojega stanovskega poslovanja bivajoč sem pa spoznal vse življenske potrebe našega meščana, tržana in uradnika.    Spoštovani
-----   62   -----
volilci! Če se torej dan volitve, 25. febr. t. 1. zjedi-nite ob meni obe zadnja leta neljubo razdvojeni stranki slovenskega naroda — počastili ste s tako zjedinostjo sicer mene, a bolj ste oveselili svoj narod, ki mu je domača nejedinost sedaj hirajoča bolezen, a mu postane konečna smrt. Na strogo krščanskem, strogo avstrijsko-dinastičnem ter strogo narodnem braniku stoječ bi kot državni poslanec ostal to, česar sem si prizadeval do sedaj biti vselej in povsod: neupog-njen značaj. — V Ljubljani, 9. februvarija 1895.
Profesor Tomo Zupan.
Kdor je zasledoval pazno našo politiko poslednjih let, bode gotovo priznal, da bi mi gotovo z največjim veseljem pozdravili izvolitev g. Toma Zupana, posebno če bi se vsled tega kaj bolj zbližale obe slovenski stranki. Njegovo delovanje v narodnem oziru je znano, posebno so znane njegove velike zasluge za nDružbo sv. Cirila in Metoda", ki je sedaj gotovo najvažnejša družba na Slovenskem. V trdno narodno prepričanje našega kandidata ni dvojbe.
Priznati pa moramo, da nekaj pogrešamo v kandidatovem programu, namreč to, kako stališče bode zavzel nasproti koaliciji. Koalicija in kar je ž njo v zvezi, so sedaj kardinalne točke avstrijske politike. Zato je um-ljivo, da tudi volilci žele izvedeti, kako stališče zavzemlje kandidat v tem oziru.
Mislimo, da to prihaja od tod, ker je gospod kandidat še novinec in torej hoče počakati, da bode, če bode voljen, še le na Dunaji, ko bode spoznal ves položaj, se odločil v tem oziru. Vodile ga bodo pač pri tem koristi našega naroda, kakor ga je dosedaj v vsem javnem delovanji.