SLOVENSKI
UČITELJ,
Glasilo ^Učiteljskega društva za slovenski štajer
I/.IihJh 5. in 20. vsakega meseca na celi lil Za oznanila se plaeujo od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stico, če se natisne enkrat 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Stojer.44
Štev. ‘20. V Mariboru 20. oktobra 1875. Letnik III.
„Učiteljsko društvo za slovenski Štajer.“
(Poročilo o ‘2. občnem zboru 5. oktobra v Celji.)
Leto za letom se shajajo učitelji v razne shode, ne mine mesec, da ne bi bilo tu ali tam učiteljskega zbora. Radi tega bi marsikdo utegnil reči, da je teh zborov uže od več, ali da imajo učitelji uže preveč denarja, da morejo k tolikim zborom potovati. — Marsikdo, nepoznajoč razmere, utegnil bi torej tudi reči, da morda tudi poslednjega zbora ne bi bilo treba. — Drugačega mueuja so pač sloveusko-štajerski učitelji, zlasti udje »Učiteljskega društva za slovenski Stajer.“ Ne samo to, da je treba, da se vsaj uekdj odličnejših in pogumnejših učiteljev iz velikega slovenskega Stajerja enkrat v letu zbere v večji posvetovalni zbor, ampak tudi pravila omenjenega društva terjajo vsaj en občni zbor v letu. Radi tega smo se sešli v središči slovenskega Stajerja, v prelepem Celji, v mesticu, katero dozdaj še menda ni videlo v svojem obzidji tolikega števila narodnih učiteljev. Sešlo se jejhlo nad 70 učiteljev, skoro vsi iz raznih krajev sloveuskega Stajerja, od Mure, Drave, Save in Savinje, iz prijaznih Slovenskih goric in izpod Pohorskih planin. Bili so pa tudi učitelji iz Kranjskega (4), iz Koroškega (2) in iz Primorskega (1) navzoči; bili so torej vse slovenske dežele zastopane.
Zbor je pričel ob 9. uri društveni predsednik g. Lapajne v navzočnosti vladnega zastopnika, mestnega tajuika, g. Huta.
G. Lapajne je navzoče blizo tako-le nagovoril:
Slavna gospoda! Dragi sobratje!
Ne navada, dandanes uže občna, marveč živa potrebo- nas naganja, da se učitelji zbiramo v večkratne shode in pogovore. Ta živa potreba je v večji izomiki, katere nam je kot omiko-Valcem mladega in starega naroda pred vsim treba. Slovensko-štajerski učitelji se do novejših časov niso zbirali v lastne večje
INC*' Denašnji list ima podkladke za prilogo. "3K!
shode, niso imeli niti lastnega društva, niti lastnega svojega organa. Dobro prevdarši pa, da oni odgojujejo mladino čvrstega in mnogobrojnega slovensko-štajerskega ljudstva, kojo šteje do 400.000 duš, da oni sami precejšnje število reprezentujejo, osnovali so zavoljo posebnih razmer, posebnega jezika in šeg tudi lastno društvo, t. j. „Učiteljsko društvo za slovenski Stajeru, ki danes uže svoj drugi občni zbor obhaja. Naše delovanje dosedaj ni popolnem neznano čč. gg. društveui-kom in gg. gostom. O vsem, kar smo storili, poročal je naš organ in o vsem, česar nismo storili, molčal je. Sicer pa spri-čuje naš list „Slovenski učitelj“ sam, kako se je odbor tudi v tej zadevi trudil. Čeravno odbor ni prevzel odgovornosti gledč uredovanja lista, vendar more občni zbor tudi v zadevi lista svoje želje izreči in po mogočnosti se bo na nje oziralo.
Odbor, zlasti predsednik je imel v minulem letu veliko ne-prilik radi društva samega iu radi društvenega lista. Teb ne-prilik sam ni prouzročil, tudi ne more reči, da bi temu bili krivi odborniki, nikakor ne. Neprilike, katere je predsednik imel in jih še ima, prihajajo menda od tiste strani, kjer naše delovanje ne dopada. A jaz imam dobro zavest, da delujem za blagor našega slovenskega šolstva, da se potegujem za pravice svojih sobratov! V tem svojem trudu pa mi dohaja obilo podpore od Vas, č. gospodje, i to me navdušuje, da ne omagam, da ne obupam. —
Bolj na drobno o delovanji iu stanji našega društva Vam bota blagajnik in tajnik poročala; jaz, si dovoljujem le toliko omenjati, da odbor gledč delovanja ni deržal križem rok, in da se je glede blagajnice tudi po mogočnosti varčevalo. —
Predno prestopimo na dnevni red, dovoljujem si slavno gospodo na to opomniti, da se deržimo pri razgovorih parlamentarnega reda. Gospode govornike pa si dovoljujem na previdnost in mirnost pri svojih govorih opomniti. Utegnete mi sicer reči: Otrokom se taki nauki dajejo, a ne nam; toda jaz Vam reči moram, da se na nas pazi z bistrim očosom, in da nam ena sama neprevidna beseda veliko škodovati more. GlejmO; da se denašnji 2. občni zbor tako častno izvorši, kakor lanski-
Nadjam se, da b'ote mojim dobro namenjenim besedam ubogali, in da mi bote Vi timveč zaupali, čim manj si mi drU' god zaupa. Predno se začne zbor, naj Vas, dragi bratje, pri* serčno povzdravljam v imenu odbora in se Vam lepo zahvaljujem, da se niste daljno poti in velikih stroškov vstrašili, marveč na poziv odbora v precejšnjem številu zbrali. Hvala iu slava Vam!
Se nekaj opravilnega. Gledali bomo, da se naš zbor vsaj ob eni uri konča, potem je skupni obed, pri katerem bo vsak jedel in pil, kar mu bode drago. Po skupnem obedu bode vsakega mikalo iti na sprehod, n. pr. na stari grad ali kam drU-
gam. Ob V2 5. uri bi vabil vse gg. pevce k poskušnji. Ob 7. uri zvečer je potem beseda. Vstopnica je tudi za učitelje 30 kr; to je radi tega, da se pokrijejo mnogi stroški, katere ima društvo pri zboru in veselici. —
K sklepu še prosim, da se volita dva zapisatelja, da pišeta zapisnik o denašnjem zboru.
Kot zapisatelja sta bila na to izvoljena: G. Ant. Brez ovni k, učitelj iz Frama, in g. Val. Jarc, učitelj v St. Jurju na juž. železnici.
Za tim je prišlo na versto tajnikovo poročilo. Namesto odstopivšega tajnika g. P er niš ek a, poročal je predsednik sledeče:
Tajnik poroča:
Pravili udov šteje društvo 72, podpornih 13, skupaj 85. Naročnikov je bilo 445.	3 osebam se je društveni organ za-
stonj pošiljal; 19 iztisov se je pošiljalo v zameno za druge liste. Za te liste je dobilo pa društvo nekaj povernjeno od ljutomerskih domoljubov. Društvo je marljivo delovalo; odbor je imel 3 odborove seje med letom in 2 shoda odbornikov, pri katerih ni bilo potrebno število odbornikov navzočih. Predstojništvo je prav pridno dopisovalo z odborniki in drugimi društveniki; tako so se tudi odborniki, ki so za list gradivo nabirali, mnogo trudili, in v ta namen mnogo pri pošti potrosili. Temu pa ni bilo v okom priti, ako se je hotelo, da je bil list z mnogoverstnim gradivom in raznimi novicami preskei bljen.
Ker ni nihče o tem poročilu ničesar dostavljal ali popravljal, čital je blagajnik, g. Kovačič svoje poročilo, ki se glasi:
Račun »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“
od 1. novembra 1874 do 1. oktobra 1875.
Dohodki:
1.	Ostanek v blagajnici 1. novembra 1874	23	gld.	72	kr.
2.	Naročnina, društveuina, prodani posa-
mezni iztisi „Slov. učitelja0 ....	566	„	—	„
skupaj . .	589	gld.	72	kr.
Stroški:
1.	Za tisk, papir, adrese, poštne marke in
ekspedicijo „Slov. učitelja0 ....	470	gld.	—	kr.
2.	Odgovornemu uredniku in nagrada admi-
nistratorju v Mariboru	25	„	—	„
3.	Za nekatere knjige in druge tiskovine .	9	„	40
4.	Za pisanje adres iu za papir 1. 1874	.	3	„	40
n
5.	Za koleke	 1	„	50	„
n
6. Za papir v tem letu...................................... 3	„	01
prenos .	.	512	gld.	31	kr.
20*
prenos . .	.	512	gld.	31	kr.
7. Za društveni štampilj............................. 6	„	58	„
8. Pošta za društvene korespondence in pri
uredništvu „Slov. učitelja" ....	34	„	64	„
9. Razni stroški (pri pravdi društvenega
organa) pri odborovih sejah itd. .	.	9	„	09	„
skupaj . .	562	gld.	62	kr.
ostane v blagajnici	27	gld.	10	kr.
Opomba. Razen naročnine in društvenine, katere seje prejelo za lansko leto 124 gld., za letošnjo leto okoli 463 gld., imelo je društvo tudi pri inseratih nekoliko dohodkov, katere je pa, kakor tudi nekaj naročnine, tiskarna (Pajkova) prijemala, in pri nam poslanih računih v poštev jemala. Radi tega pri tem našem računu niso navedeni oni dohodki društva, katere je tiskarna na naš račun sprejela. Ta račun kaže sicer na dalje, da bi bilo društvo aktivno, da bi imelo celč 27 gld. gotovega denarja. Pregledovalci računa bodo pa videli, da znašajo računi tiskarne od 1. januarja 1875 z lanskim ostankom od466 gld. 65 kr. skupaj 952 gld. 31 kr. mod tem, ko je društvo z lanskim letom (334 gld. 99) vred tiskarni 806 gld. 37 kr. plačalo. Iz tega so tedaj razvidi, da ima društvo primanjklaj od blizo 100 gld. Temu nasproti pa kažejo knjige naročnikov, da je lanske in letošnje naročnine še okoli 800 gld. na dolgu. Za letošnje leto potrebovalo bi društvo še blizo 300 gld., da bi moglo vse svoje stroške plačati. Toraj je samo na naročnikih in društvenikih, da svojo dolžnost storč.
Na ta račun, kojega je g. predsednik se bolj na tanko razjasnjeval, ni nihče nič opomnil. Volili so se na to 3 pregledovalci računov, katerim se je ta račun z vsemi dokladami izročil.
Voljeni so bili: G. Dernjač, nadučitelj v Sevnici, g-Kunstič, učitelj v Sevnici in g. KI inč, učitelj v Piščcah.
(Dalje prih.)
Telovadba.
(Spisa! Antonij Leban Mozirski.)
Gesund nnd frisch acin ist bes-aer denn Gold, und ein ^eaunder Leib lat bcaaer denn prroaaea Gut. Es ist kein Reichtlnun zu ver-glelo.hon uinem «08nuden Leibo.
Jes. Slrach 30, 15»
Ker obstaja človek iz duše in telesa, mora človek tudi za telo skerbeti, kajti užo latinec pravi: „Mens sana in corpore sano!“ Za učenčevo zdravje lahko učitelj na več načinov skerbi. V pervo naj on učenca podučuje o človeškem telesu, kar se
uže pervo leto v kazavnem nauku zgodi. On naj opozoruje na naravne postave življenja, na prebavljivost in tečnost raznih jedij. — Učitelj naj mu kaže pota, po katerih se da ohraniti zdravje — in kako se da tudi zdravje popačiti. — Za zdravje svojih učencev seveda učitelj le takrat lahho skerbi, ako pozna zdravstvene razmere vseh učencev. — Posebno potrebno je, da učitelj gleda pri učencih na snago, obleko, perilo, roke, lase itd. — S tem pokaže učitelj, da mu je učenčevo zdravje zel6 na srcu ležeče; da on le na to gleda, da bi otrokovo telo postalo dobro duševno orodje. — To učitelj posredovalno in neposredovalno najbolj doseže sč svojim uplivom pri stariših, posebno tudi pri krajnih šolskih svetih in županstvih. N. pr. Ko zidajo novo šolsko poslopje, lahko učitelj dosta pripomore k učenčevemu zdravju. — On bi moral dobro vedeti kak material je za zidanje šole najbolj ugoden, kako debelo mora biti zidanje, kako visoka okna in na kateri strani morajo okna stati, da bi luč otrokovemu očesu ne škodovala, — kako naj bode šolska izba barvana, kje naj peč stoji itd. — To so reči, katere so za učenčevo zdravje jako važne. To mora učitelj znati. Imamo tudi take knjige v katerih to najdemo. N. pr. Dr. Lorinser: „die Gesuudheitspflege in den Schulen“, Parovv: „Uber die Nothwcndigkeit einer Reform der Schultische“ ; Zwetz: „das Schulhaus und dessen innere E nrichtung11; Dr. Fahrner: „das Kind und der Schultisch“; Becker: „Luft und Bewegung zur Gesundheitspflege in Schulen“ ; Kress: „Mediciuisch-diStische Gesundheitslehre11; Sovet: „die phisische Erziehung der Kinder“
u.	s. w. Jedue ali druge omenjenih knjig bi moral učitelj dobro preštudirati, da bi v prihodnje ne ležal kamen na njegovem srcu, da je on kriv raznih boleznij, katere so se pri učencu pokazale. Dokler učitelj ne bode gledal na to, kako otroci pri pisanju in risanju sedč (ali ravno ali krivo), kako se Šolska soba zrači, kako se peč kuri, koliko šolskih nalog imajo učenci izdelovati itd., tako dolgo se nema učitelj ponašati, da za učenčevo zdravje skerbi, da telovadbo v šoli goji; stoporv potem, ko je učitelj vse navedene reči pri učencih v red spravil, stoperv potem lahko telovadbo v šolo upelje. — Kakor znano, je telovadba obligaten predmet v narodnej šoli. O koristi telovadbe uij treba omeujati, kajti vsak pripozuava njeno korist. Da se tudi pri telovadbi učenec navadi na pokorščino, disciplino, red itd., je jasno. Saj pravi tudi Kloss: „Der Mensch nimmt erst Besitz von scinem Kbrper, wcnu seiu Wi!le alle seine Bewe-gungen vollstSudig und mit Scbuelligkeit beberrscht“, in: „Der Turnunterricht ist nicht allein eine Disciplin des Kbrpers, son-dern auch des Geistes.u Pred leti so imeli telovadbo za „staats-gef&brlichu, a minuli so oni časi, akopram se itak nahajajo še fteki nazadnjaki, kateri meuijo, da imata telovadec in vervolezec lekaj — ideutičnega. Naši otroci naj telovadijo, ne da bi po-
stali „telovadci“, ampak da hi postali na telesu krepki in zdravi, in — duh bi postal potem tudi krepkejši.
Omenjeni zmoti bode učitelj lahko v okom prišel, ako v pravem pomenu besede „pedagogično“ telovadbo v šoli goji — in zginila bode ta — sredovečna budalasta misel. Od leta do leta se to boljša in mi upamo, da bode v teku časa vse se na bolje obernilo; — naj nam v to pomozi Bog in sreča junačka!
Učni načert telovadbe v narodnej šoli je vsakemu narodnemu učitelju znan; nahaja se v „Normal Lchrplane“, katere je izdal štajerski deželni šolski svet. Jaz menim, da naj se vsak učitelj po onih načertih ravna, ter naj prične z prostimi vajami; te naj goji v vseh razredih brez izjeme. — Poduk o telovadbi naj prične koj ko otrok v šolo stopi. — Otroci naj se pojmov: Obrat na desno in levo (Dretiung nacli rcchts und links), pol obrata ('Iz Drchung), polni obrat (ganze Drebung) itd. dobro zavedajo. — V pervem in drugem razredu naj se gojijo le lahke proste vaje in igre; — stoperv v tretjem razredu naj prične sistematičen poduk v telovadbi, zadevajoč vsakojake vaje in ta poduk naj se goji do konca šolskega časa. — A naj se ne telovadi le v tistih v načertu odmerjenih urah na telovadišči, ampak naj se še posebno vsak dan, po vsakej posamezni uri nekaj prostih vaj izverši, da se v okom prijde slabim naslede-kom dolgega sedenja v šoli, ter, da se tako učenčevo telo — okrepča. — Pri lepem vremenu naj se te vaje raji na prostem verše, da otroci zdravi zrak v pluča dobč. Proste četvert ure, katero navadno imamo mej drugo in tretjo uro, nemarno pora; biti v ta namen, akopram se kedaj vporabiti da, ista bodi raji učencem odmerjena za počitek.
Telovadbo delimo:
1) V telovadbo v šolski sobi (Zimmerturnen).
2) V telovadbo na telovadišči.
Učitelj naj se ravna pri telovadbi v šoli po „Monchu“ ali pa po „Zimovi knjigi. Telovadba v ljudskej šoli.“ — In sicer potem ko detca uže popolnoma umeje pojme:	„Glavna stoja
(Grundstellung) itd., in so uže postale otrokova lastnina, se prične z lahkimi prostimi vajami po „Zimovi knjigi."
V drugem razredu naj se ponavljajo lahke proste vaje i» potem se lahko prične z lahkimi skupnimi ali sestavljenimi vajami z vednim ozirom na učni načert, izdan od deželnega šolskega sveta in Zimovo knjigo. V višjih oddelkih, kjer se nahaja detca, katera je uže 10 leto prestopila se vse vaje morajo bolj korektno izverševati.
(Konec prih.)
O varstvu živali.
(Pri okrajnem učiteljskem zboru 5. avgusta 1875. v Ptuji govoril Š. Štrmikclj, učitelj.)
I.
Vsakemu je znano, da smo v zdajnem času preveč z delom preobloženi, da bi jaz vse kotiče preiskal in tako na tanko svojo nalogo rešil; zato si dovoljujem na kratko moje misli razodeti. Ako bi se pa morebiti pomanjkljivosti v mojem govoru nahajale, tedaj prosim častito gospodo, da mi nahajoče se pomanjkljivosti pregledati izvoli. Naloga moja je danes o varstvu ali brambi živali govoriti. „Poštenemu se smili vsaka žival, serce hudob-uega pa je neusmiljeno!“
lstinito je, da vsako nježno, občutljivo serce razžali, ako v tolikih priložnostih vidi grozovito, nečloveško ravnanje z ži-valimi. Človek sliši tako rekoč v svojem notranji nek glas, ki mu kliče, kedar hoče živali kaj žalega storiti:
Pusti me, ne terpinči me! Kaj sem ti storila, saj tudi jaz živim, čutim bolečino, rada mirujem, zakaj me preganjaš? To je glas neme živali, katera je človeku v živež ali delo odločena, pa ne v terpiučenje. —
Poglejmo najpred našo domačo žival, ktere večkrat po dva, po tri in več hlapcev nadomestuje, in celo potreben živež za vso družino daje.
Ali poglejmo in premislimo tudi njeno stanje! Kako terpi večkrat po cele dni pri težkem delu glad in žejo, ali pa je pri vožnji preobložena, če na opak stopi, je že tepena. Večkrat se jo pusti na mrazu, na vročini ali v hlevu v vodnem neredu, sili se jo vso ranjeno ali bolno k delu, pusti se jo vso potno v mrazu ali v veliki vročini pri kaki kerčmi brez vse postrežbe, med tem ko se njen gospodar krepčat podA Tako delajo tudi neusmiljeuo hlapci, ki živini svojo odločeno klajo odtergujb in rajše prodajajo ; tega je večkrat gospodar kriv, ker mu žival ni na skerbi, ker ne hodi večkrat za njo gledat.
Ravno tako terpinčijo tudi mesarji živali, po vaseh in ter-gih teleta nakupujejo, jih terdo zvezujejo, na vozove naložujejo, jih celi den brez vode in hrane puščajo, glave jim z voza visijo, kerv jim zavre, razlije se po žilah, in s tem se meso pokvari, kar večkrat človeku na zdravji škoduje. Oj usmiljenost neskončna! — Da bi pač ljudje spoznali korist živali, gotovo bi drugače ravnali ž njo! — Naj omenjam mej tisoč koristnimi živalimi, samo nekatere, kakor: kert, jež, ki kmetu več koristita, nego škodujeta, ali od ptic: senica, škerjanček, tašica, palček itd., ktere otroci večkrat samovoljno preganjajo ali lovč, in jih s terpinčeujem usmertujejo, s tem, da jih v zanjke, limanice, kletke lovijo, da se zadavijo ali od lakote počepajo; raz-
dirajo jim gnjezda, terpinčijo mladiče tajtega plemena, ki niso škodljiva pri domačiji ali na polju. Se veliko več žalostnih skušenj mora človeka boleti, posebno, ako se take grozovitnosti in brezčutnosti že pri mladini opazujejo, da ne govorim o odraslih ljudeh. Žalostno joto radi tega, ker ves trud in prizadevanje proti temu malo koristi, in ker so vsi ukazi in postave brez vspeha. Temu se bode le takrat v okom prišlo, ako bodo vsi faktorji, ki imajo v socijalnem življenji skerbeti, da se take surovosti odpravijo, skupaj sodelovali.
Te tri moči, katere naj bi druga drugo podpirale so: občina, družina in šola. — So pa tudi društva za živalsko varstvo; pa tudi one ne morejo zadostovati, ako bi se še tako razširila, ako imenovane moči ne sodelujejo. Ogledujmo si najprej sodelovanje občine. Vsi vemo, da tudi najboljše postave brez vspeha ostanejo, ako se ne izpolnujejo. Kavno tako se godi z terpinčenjem živali. Naj bi posamezen človek še tako gorko si prizadeval, on bo gotovo le malo, večkrat pa tudi nobenega uspeha svojega truda pokazati ne zamogel, dokler se cela občina ž njim v enaki namen ne združi.
Občina, in pred vsem občinski odborniki so za to poklicani, da pazijo, da vsaki ud v občini, siromak kakor bogatin, mlad ali star, ne samo sam vse nepotrebno in hudobno terpinčenje živali zavaruje, ampak tudi druge po podučevanji, svarjenji in oporainjevanji zaderžuje od vsakega terpinčenja. Za tega del se naj zato sposoben, zastopen in marljiv predstojnik v občini voli. —
On ima pred vsem pomisliti, da kdor živali trpinči, po najkrajšem potu nemir v občini dela, in da kdor pevce gozdov in pokoučevalce gosenic in červov ubija, ta bode skoro tudi občinsko blagostanje pomandral.
Predstojnik ima tudi skrbeti, da se ljudje, ki imajo domačo žival in družino na skrbi, v tej zadevi posvari ali kaznujejo. Ako so so prebivalci občine na to vse opozorili, spoznali bodo, kako škodljivo bi za občino bilo, ako bi se surovo in nepošteno obnašalo proti živali. Prepričal se bode sam, da je vsakega človeka dolžnost, živali potreben živež dati, njeno moč, no preobložiti ali z delom prenapeti, in jo za delo nesposobno napraviti, ali je poškodovati in pri nji bolozni zakriviti. Prepričal se pa tudi bode, da jo dolžnost, z živalijo pametno ravnati, pa tudi jej potreben počitek privoščiti.
II.
Ako otrok že v nježni mladosti pri starših, bratih, sestrah in poslih vidi, kako prizanesljivo oni z domačo živaljo delajo, kako skrbno jo hranijo in izrejajo, in kako se jej pri obilnejšem delu boljše polaga in ne preoblaga, ako opazuje otrok na svojih starših, kako ’ kazni vreden bi bil tisti, ki bi neusmiljeno z ži-
vino ravnal; uči se že doma, kako je treba z živino ravnati, in že v mladosti pridobe nježna srca čutila do živali, ktera je skozi vso življenje spremljajo. Ne mislite si, draga gospoda, da jaz tu premehko, prenapeto ali preveliko občutljivost in ljubezen do živali terjam, kakor se pri nekterik vidi, da svojega psa ali mačko skoro rajše imajo, kakor sami sebe; to celo ne! Na vse to morejo starši napeljevati otroke.
Moja misel bi tedaj bila, od staršev terjati, da svojim otrokom v nježni mladosti že lep zgled dajejo in v njih neko sočutje do živali obudijo. Kako nepremišljeno delajo zategadelj tisti starši, kte.i vsako samovoljnost svojih ljubeckov spregledajo in dopuščajo, da živali trpinčijo. Navadno se reče: kakoršen je Človek proti živalim, tako se obnaša tudi proti ljudem. Toraj je potrebno, da se že v mlada srca ta ljubezen, usmiljenost in občutljivost budi in vzreja. Kako nepremišljeno je od tistih staršev, kteri svojim otrokom dopuščajo, gujezda ptičem razdirati ali mladiče jemati. Naj edeu reče, kar hoče, taki starši in otroci se ne morejo opravičiti.
Ali bi se tukaj ne bi lahko podučili, da mladiči so ravno to, kar so otroci staršem, in starci so to, kar so starši svojim otrokom; — ravno tako za svoje skrbijo, in ako otroci umerjejo, starši žalujejo, tako tudi stari ptiči za svojim mladičem. — Nedolžna ptičica bi rada takega neusmiljenega človeka vprašala, ako bi znala govoriti: zakaj me preganjaš? zakaj mi moje mladiče v miru ne puščaš? zakaj me trpinčiš? Saj sem tudi jaz rada pri miru, in rada živim, potrebujem počitka, in čutim bolečine, kakor ti! Kdo bi pač mogel imeti tako trdo, kamnito srce, da bi teh nedolžnih stvarc ne pustil bi pri miru? In kaj pa bomo še od odraslih ljudi rekli, ki sc ne sramujejo te sirotice mučiti? Kaj o tistih materah, ktere. revne sirotice otrokom v roke dajejo, da jih vkončavajo in terpinčijo? — Kaj o tistih očetih, kteri svoje otroke mirno gledajo, kako hrabro pse, mačke in druge živali bijejo in se nad njihovim cvilenjem razveseljujejo ?
(Dalje prih.)
Podkladki za lego in verste pri lepopisji.
Uže v zadnjem listu smo govorili o teh podkladkih. Ker se pa nam ta učni pomoček prevažep zdi, ne moremo si kaj, da no bi o tem še danes v posebnem spisu nekaj besedic spregovorili. Največ pa to storimo iz tega tizroka, ker smo denaš-njej	številki	tudi tc	p od k	1 a d k e p ri 1 o ži li. *)
Dokler	ni dete dosta krepko, treba ga je za	roko voditi,
da more hoditi, ali pa se mora dete prijemati ob klop, stol in zid, da ne pade. Pisanja je popolnem le tisti zmožen, kateri dela	lepe in	pravilne	čerke,	ki so tudi prav zvezane	in ki imajo
*) Ulej	priloge.	Ured,
pravo lego. K popolnosti pa je še treba, da se tudi na čisti papir ravno piše. — Po naših šolah doseže se navadno samo pervo, t. j. pravilne čerke in lepo vezavo, na pravo lego se navadno toliko ne gleda in na to, da hi se otroci na čist papir vadili ravno pisati, se tudi ne pazi; kajti učitelji so tega mnenja, da poslednje ni mogoče v narodni šoli doseči. A to ni res. V dobro urejeni šoli, zlasti večrazredni je mogoče v 6—8 letih vse doseči. Mogoče je doseči popolno dognano in čversto pisavo, t. j. da otrok piše precej hitro, da dela lepe in pravilne čerke v pravi in lepi zvezi med seboj, da ima pismo primerno lego, in da piše tudi na Čist papir ravno in v enako narazuih ver sta h. To dvoje se doseže po marljivi korektni in dosledni rabi podkladkov za lego in verste. Tu priloženi 3 podkladki so: eden je samo za lego pri lepopisji. Ta naj se začenja rabiti z drugim šolskim letom. Učenci naj ga podkladajo pod listek v pisanki, na kateri pišejo. Polegne čerte, ki so 45° nagnjene, vidijo se skozi papir in učenec naj debele čerte vleče po njih, oziroma paralelno z njimi. Kedar se podkladek uporabljevati začne, začenja naj se z lehkimi čerkami: i, n, m, u itd. Nadalje je eden podkladek (št. 2.) zalego in verste pri slovenskem lepopisji in eden (št. 3.) za lego in verste pri nemškem lepopisji. Kedar se ti podkladki (poslednja) rabijo (pri večjih učencih), morejo pisati v pisanke s popolno čistim papirjem. Ako učenci 2 leti take podkladke rabijo, navadijo se pisati enako pravilno tudi brez vseli teh podkladkov. Cena tem pokladkom je nizka, 1 knjiga (96 podkladkov) velja 40 kr. Dobivajo se v Pajk-ovi tiskarni v Mariboru, katero so učitelji nagovorili, da je te podkladke založila. Torej naj učitelji podkladke tudi kupujejo in za enako ceno med svoje učence razdelujejo.
Novi učni načrti za enrazredne ljudske šole na Kranjskem.
(Govoril pri okrajni učiteljski konferenci 29. m. m. v Postojni Ivan Grebence).
Dragi tovarši! Važna, za nas ljudske učitelje, sedaj najvažnejša stvar je, katera se do druge konference nikakor odložiti ne da in se tudi ne smč, katera pa danes — bog vč iz katerega vzroka — ni na dnevnem redu. Ta za nas tako važna stvar je po mojej misli vsakako pred kratkem nam došla, novi učni načrti, o katerih nekoliko spregovoriti naj mi slavna skupščina dovoli.
Prebravši nove učne načrte za enrazredne ljudske šole vskliknil sem kot Kristus na križu: „Očo odpusti jim, saj ue
vcd6 kaj delajo“ to namreč tisti, kateri so te načerte skovali. Poglejmo te načerte od treh strani; z ozirom na učitelje, na učence in na starše za šolo vgodnik otrok.
Novi učni načrti — govoril bom le o	onih	za eurazdne
šole	■— naložili so nam 26	ur podučevanja	na	teden v vsak-
danji šoli in vrb tega smo kranjski učitelji še tako srečni, da moramo še 6 ur na teden ponavljevalno šolo vzdržavati, vkup tedaj 32 ur na teden. 32 ur na teden podučevati, to je zahtevanje pretirano, zahtevanje, katero se iz pedagogičuih, kot zdravstvenih in tudi drugih ozirov nikakor izpeljati ne da.
Vprašam le, ali more učitelj pri tako ogromnem številu ur na teden, svoje dolžnosti natanko spolnjevati, ter tem pretiranem zahtevam zadostovati ? — Ne, nikakor ne in naj bi imel tudi dvojna pluča in angeleško potrpežljivost, bilo bi še vse jedno tako zahtevanje pretirano — nedosegljivo. — Mislil si bode morda ta ali uni, temu pač ni mar ljudska izobraženost, ker tako govori, a reči moram, da vsak tako misleči se zelo moti. Gotovo vsak naroden učitelj skrbi in se trudi, narod v vsakem oziru kolikor mogoče podučiti, da s časoma samostojen v materijalnem kot duševnem stanu neodvisen od drugih postane, isto tako i tudi jaz. Al’ konj pelje, kolikor more in osel nese, kar more, preobila peza oba okonča. Isto tako je pri vsakej stvari, tedaj tudi pri	učiteljih, kajti	naša	pluča nikakor
niso	kovaški meh. — Od 8.	do ll1/* do 12	ure naj bomo tedaj
v šoli, od 12 do 1 naj nam bo odločeno za okrepčevanje želodca, od 1 do 4 pa zčpet v šoli, in to dan na dan izvzemši četrtek popoludne. Ako hočemo mladino z vspehom podučevati, ter jo med podučevanjem mirno in pazljivo vzdržati, treba je poduk kolikor mogoče zanimiv in mikaven vrediti, v dosego tega pak treba se je za vsaki predmet posebej skrbno, prav skrbno pripravljati. In ako računimo za 6—7 urno poduČeva-nje l1/* uro pripravljanja, — kar gotovo ni veliko, znaša to na teden 9 ur in podučevanje 32 ur imamo tedaj skupaj 41 ur na teden. Ob 4 uri popoludne končano je tedaj podučevanje. Po 6 — 7 urnem delovanji utrujena so pluča, da se mi komaj govoriti ljubi, utrujen je duh, ter oba potrebujeta okrepčeval-nega, dobrodejnega počitka in razvedrenja. Ali pa si tega privoščiti morem? Al' me ne čaka iz šole prišedšemu zopet vse polno dela?	(Dalje	prih.)
Dopisi.
Iz Ljubljane. 14. t. m.je imel odbor „Slovenskoga učiteljskega društva" sejo. Navzoči so bili gg.: Praprotnik, Stegnar, Tomšič, Močnik, Lapajne, Kuhar, Govekar, Borštnik. Za predsednika se izvoli za bodoče društveno leto g. Blaž. Kuhar, okrajni šolski svetovalec v okr. š. svetu ljubljauske okolice in učitelj pri Mariji devici v Polju; za podpred-
sodnika je bil izbran g. Fr. Govekar, nadučitelj na Igu pri Ljubljani. (Ljubljanske učitelje so njih gosposke vedno po strani gledale, ako so bili na čelu, zato so se volili učitelji iz okolice). Tajnik in blagajnik ostane g. Močnik. Tisti dan je bila tudi odborova seja „Narodne sole.“ Predsednik je g. Stegnar, podpredsednik g. Praprotnik, tajnik in blagajnik g. Močnik.
Slovstvo.
(Profesorja Jesenka „Občni zcmlopis za m eščansko šole“) in 1. razred gimnazije in roalko je kranjski deželni šolski svet predložil slavnemu c. kr miristerstvu za nauk in bogočastje s strokovniškimi opombami. (To strokovniške opombo so pa baje od glavnega učitelja Gariboldija, ki si je menda tudi to delo učenega profesorja s svojo znano strastjo kriti-kovati proderznil, da bi le ne zagledalo beli dan. Ur.)
(Dr. Močnikove računice) je g. Tomšič v Ljubljani tudi v slovenskem jeziku priredil tako, da bo zadostovalo novim učnim načertom.
(Haushaltungskunde) fUr die Volkschule von Rittor v. Hermann so imenuje knjižica, katora se moro šteti med najboljše spise o gospodinjstvu. Dobiva se v društveni tiskarni (Vereinsbuchdruckerei) v Gradcu po 36 kr. (Pri priliki še kaj o tej knjižici spregovorimo. Urod.)
Šolske novice in drobtine.
(Novi šolski nadzorniki na Štajerskem). Naučno ministerstvo jo imenovalo za bodočo Bletne dobo za okrajne šolsko nadzornike sledeče gg.: za mariborsko mesto dr. Elšnika, ravnatelja učiteljišča; za okraje: Ptuj, Rogatec, Ormuž, Ljutomer in Gorenja Radgona vadpiš-kega učitelja v Mariboru Franja Hafnerja: zavokraje: Celje (mesto in okolica), Laško, Se v ni ca, B režice, K ožje, Šmarj e in Konjice gimnazijskega profesorja v Celji Petra Končnika: za okraje: Slovcnjgra-dec, Marnberg, Šoštanj, Gorenji.Grad in Vransko narodnega učitelja v Lipnici Blaža Ambrožiča; za okraje: Bruck, AHonz, Mariazell, MUrzzuschlag, Kindberg, Leoben, Eisonorz in Mautern, jo meščanski učitelj v Gradci Leopold Schubert; za okraje: Liezon, St. Gallen Rottenmann, Aussee, Grobining, Irdning in Schladming, nadučitelj v Marija-Celji Karl Strahe; za okraje: Murau, Obcrvvblz, Neumarkt, Judenburg, Obdach, Knit-telfeld, Oberzoiring, nadučitelj v Mlirzzuseklagu, Anton Pastner; za o-kraje: graška okolica, Voitsborg, Frohnluiten, glavni učitelj v Gradci, Anton Spinner; za okraje: Foldbach, Fehring, Fttrstonfeld, Kirehbach, Gleis-dorf in Weiss, profesor realke v Gradci Ivan Schrotter; za okraje: Hardtberg, Friedberg, Pollau, Vorau, in Birkfeld, narodni učitelj v Gradci France Proboscht; za okraje: Deutsch-Landsberg, Eibisvvald, Stainz; Arnfels, Leibnitz in Wildon, glavni učitelj v Gradci Joče Lehmann.
(Učiteljska beseda) 5. oktobra v Celji bila jo obiskovana od blizo 200 osob, učiteljev, domoljubov, šolskih prijateljev, dijakov, precej krasnih dam in druzih. Gospodje učitelji so prav dobro peli, več pesem so radi tega morali ponavljati, in celjska godba, ki je sicer malo preglasna bila, jo svirala mične melodijo iz opor in slovanskih popevk. Bili ste tudi dve napitnici in sicer od g Pornišoka na navzoča skladalo ja, g. dr. Benjamin in Gustav Ipavic tor od g. Lapajna na navzoče šolske prijatelje in slovensko domoljube, kakor so gg.; dr. Kočevar, Kapus, Kavčič in dr.
(„U č i t o 1 j s k o društvo za slovenski Štajer.“) Občni zbor 5. oktobra v Colji je izvolil za predsednika g. Ivana Lapajna, nadučitelja v Ljutomeru. Drugi izvoljeni odborniki so gg.: A. Klanjšček, učitelj v Ljutomeru,^Št. Kovačič, nadučitelj v Središči, J. Žinko, učitelj v Središči; Fr. Sijanec učitelj v Svetinjih; J. Miklošič, c. kr. učitelj v Mariboru; Fr. Jurkovič, učitelj v Smarji; J. Ulčar, učitelj v Dobjem; Fr. Žolnir, učitelj v Vojniku; J. C iz olj, učitelj v Mozirji, J. Škoflek, nadučitelj ua Vranskem; Jul. Flis, učitelj na Laškem; Iv. Kunstič, učitelj v Sevnici; I. K linč, učitelj v Pišecah in J. Rajšp, nadučitelj pri sv. Jurju v Slovenskih goricah. — Novo izvoljeni odbor je imel zvečer 5. okt. v Colji svojo pervo sejo. Izvolil je za predsednika g. Škofleka, za blagajnika g. Kovačiča in za tajnika g. Klanjščeka. Gledč sodelovanja pri urodovanju društvonega organa se je sklenilo, da naj vsi odborniki marljivo spisujejo in nabirajo razne dopise in novice ter pošiljajo v tisk. Prihodnja odborova seja bode še le bodočo spomlad. — Kot pravi udje so pristopili gg.: A. Klanjšček in Ivan Mikelj, učitelja v Ljutomoru, J. ltajšp, nadučitelj pri sv. Jurju v Slov. goricah. Kot podporni ud so je pridružil p. n. g. dr. Benj. Ipavic v Gradci.
(V Gorici) so jo 11. t. m. odperla perva razstava učil s primernim nagovorom deželnega š. nadzornika Klodiča. Razstava je po poročilih časnikov prav velika; mnogo uči! jč poslalo teržaško mesto, veliko je razpostavila kmetijska družba, svilarsko društvo, mesto goriško itd. Za razsojo učil ustanovili so se čveteri odbori, pri katerih so poročevalci: dir. Rojakovič, Erjavec, Vodopivec, Marušič. — 12. t. m. se je odperla perva deželna učiteljska konferenca v navzočnosti mnogih učiteljev in drugih poslušalcev. Odločil glas pri konferenci imajo pa samo 3 okr. nadzorniki, direktor Rajakovič in pa 2 učitelja iz poedinih okrajev. Skupščino je odperl nadzornik Klodič z nemškim, slovenskim in laškim nagovorom in s živio-klicem na cesarja. Za podpredsednika jo bil direktor Rajakovič imenovan. (Več o tem poročamo prihodnjič. Ur.)
(V kranjski deželni šolski svet) je za izpraznjeno mesto nasvetoval ljubljanski škof — ustavovernega kanonika dr. Klofutarja. Z ozirom na nas uvodni članek v zadnji številki pomenja to nasvotovanje za nas nekako to, kar izraža latinec z izrekom: nomcn — omen.
(Kranjski deželni odbor) je zavernil nekatere občino, ki so hotele v slovenske šole nemščino kot učni jezik vpeljati. Prav je storil; vsaj se celč v nijedni šoli ljubljanske okolice niti v nemščini kot predmetu ne podučuje, kar ie „L. Sch.u nedavno z nekako zamolčeno nevoljo poročala.
(V koroški deželni šolski svet) so poklicani: kanonik dr. Mlillor, protestantovski župnik Rolf, Schmued, direktor gimnazije tor Opl, direktor roalko.
(Za zagrebško učiteljišče), moško in žensko jo vlada imenovala še tri moči, namreč tri učitelje iz narodnih in meščanskih šol, torej praktične može. A pri nas se na taka mesta postavljajo rajši mladi ljudje, ki	so	le na univerzo	pokukali, kakor pa	skušeni	narodni	učitelji.
(V Središči)	jo občinski odbor	sklenil,	da naj	ondotni	učitelji
skozi 5 let korist uživajo od šolskega verta za svoj trud. Hvalevredno.
(Na ljubljanskem učiteljišči)	je v 1.	letu 18,	v 2. —	26 in v
3.	—	25 kondidatov;	v pripravljovalnom	tečaji pa je 29 učencev,	v 1. leto
ženskega učiteljišča so je vpisalo 40 kandidatinj.
(Na Primorskem) so zdaj trije pripravljevalni točaji za učiteljske kandidate, namreč v Gorici, v Kobaridu in v Proseku.
(Pri okrajni učiteljski konferenci v Postojni) 18. m. m. so volili učitelji za svojega zastopnika v okrajni šolski svet g. Račiča, učitelja v Postojni.
(Novi okrajni š. nadzorniki na Koroškem:) Za ceh)'ško mesto: J. Palla, glavni učitelj; za celovško okolico: Quantschnigg, mešč. šolo ravnatelj in Pavor, upokoj, ravnatelj roalke; za okraj Mohor: Buchacher, nadučitelj v Rottendorfu; za okraj Spital: Gritschacher,
nadučitelj v Greifenburgu; za okraj sv. Vid: Poschi, ravnatelj v Celovcu in Untervvandling, vadniški učitelj; za okraj Beljak: Tronegger, nadučitelj v Beljaku in Valen ti ni tsch, nadučitelj v Bistrici v Rožni dolini; za okraj Velikovec: Thorinek, nadučitelj v Prevalih; za okraj Wolfs-berg: Gonitzer, nadučitelj v Wolfsbergu.
(Obrazci za šolsko rabo). Ker se v Gradci samo nemške šolske tiskovine dobivajo, založila je Pajkova tiskarna v Mariboru na nasvet nekaterih učiteljev tiskovine za šolsko rabo s slovenskim tekstom, in sicer sledečo: razred ni ca, cena enej knjigi (24 pol) 60 kr. zapisnik; cena knjigi 60 kr ; tedni c a, c. 60 kr.; šolska naznanila (s slovenskim in nemškim tekstom; cena knj. 60 kr.; opomni listi (za šolsko obiskovanje); cena 50 kr. Te tiskovine so lično tiskane in iz dobrega papirja ter zadostujejo tudi gledč predpisa ukazu štajerskega deželnega šolskega sveta. — Ti in vsi drugi šolski obrazci se pa dobivajo tudi pri J. Miliču v Ljubljani. Tu je mogoče dobiti tudi prav lično in močno ter okusno vezano šolko kroniko za 1 gld. 60 kr. V Miličevi tiskarni si dobiti naposled deželni šolski postavi za Kranjsko od 29. aprila 1873.*)
(V začetku novega šolskega leta) se dovoljujemo gg. učitelje opozorovati na slovenske šolske knjižico, spisane od naših šolskih pisateljev, n. pr. Prapotnikova slovnica in spisje, Lapajnetovo greometrija, fizika, prirodopis, pripovesti iz zgodovine Štajerske; Tomšičev kazalni nauk, globus s slovenskim tekstom i. t. d. Vse te knjigo se morejo pri bukvarjih dobiti. — Tudi na pisanke s slovenskimi napisi, ki so v primeri z drugimi jako po ceni, naj se ne pozabi.
(Smešnici.) »Deutsche Zeutung" jo imela 3. oktobra t. 1. dopis iz Ljubljane, v kterem se pravi, da so mladoslovenski učitelji pri zadnjem shodu na spodnjem Stajerji sklenili, bodoči zbor — v Celovcu obhajati. — Listič „Cillier Anzeiger“ ki je „unicum“ mod časopisi, je naš zbor v Celji obznanil tako-le: „Am 5. Oktober findut cine allgemeine (1) Volkssehul-lehrerversammlung ftir die untersteierischen (!) Lehrer statt, boi welcher verschidene faktisch padagigische Fragen zur Verhandlting kommen.“ Iz takega lista Celjani svojo modrost sorkajo.
(Javna zahvala.) Za pripomoč pri osnovanji »učiteljske besede" v Celji so darovali gg.: dr. Kočevar in Fr. Kapus v Celji, vsak 5 gld.; Iv. Žuža v Grižah 5 gld., Šentak na Vranskem 5 gld., Oset na Vranskem 2 gld.; dr. Geršak v Ormuži 5 gld.; prof. Pajk v Mariboru 3 gld.; dr. Peto-var, Perc, Pirnat, Jesih in Vertnik v Ormuži po 1 gld.; ormužkega okraja učitelji: Sijanec, Žinko, Štrenkelj, Repič in Kosi po 1 gld.; Kovačič 2 gld. Vsim tira gospodom in vsom obiskovalcem in sodclovalcem, posebno pa pevovodji, g. Škofleku, izrekamo priserčno zahvalo. Hvala tudi g. Drexler-ju, bukvarji v Celji, ki je gg. učiteljem pri besedi daroval vsakemu po en iztis knjigo »Cilli und Umgebung".
Odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
(Popravek.) Na konci naslova pri uvodnem članku v zadnji št. »Slov. učitelja" ne bi smel stati vprašaj; to je tiskarna pomota.
(Vabilo.) Učiteljsko društvo za okraje: Kozjo, Sevnico in Brožiče bo imelo 4. novembra shod v Brežicah. Dnevni rod:	1)	Prečitanjo za-
pisnika. 2) Poročilo o delovanji Kozje-Sovnico-Brežiškcga učiteljskega društva v pretečenem letu 1874/75. 3) Poročilo blagajnika. 4) Prodnašanja: a) o vinoreji (g. Kokot), b) o zgodovini Slovonccv (g. Kunstič), c) o fiziki (g. Poljanec), d) o geometriji (g. Ornik.) 5) Poročilo komiteja, v presojo pisank izvoljenega. 6) Poročilo delegata o zborovanji štaj. »Lehrerbunda" dnč 15. in 16. septembra v Mariboru. 7) Volitev novega odbora. Ker pred marcem 1876 društvenega zbora no bo, torej jo k prihodnjemu zboru želeti obilne udeležitve in vstrajanja, da so celi dnevni red reši. Odbor.
*) Opozorujemo pa tudi na donašnji inserat »društvene tiskarne" v • Gradci.	Ured.
(Celjsko učiteljsko društvo), h kteremu se vsi udje vljudno vabijo, zboruje 4. novembra.	Odbor.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Podučiteljski službi na Vranskem s 480 (360) in v Pl e tr ovcah, s 460 (400) gld. in stan. do 30. okt. na kr. š. svet. Podučiteljska služba v Rajhenburgu s 480 (360) do 30. okt. na k. š. sv.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Ribnici s 400 gld. do 10. novembra na krajni šolski svet. Učiteljska služba v Loki s 500, oziroma 400 gld., do 30. oktobra na kr. š. svet. Učiteljska služba v Radečah na Gorenj., s 400 gld. in st. do 20. okr. na kr. š. svet. Učiteljska služba v černomlji, s 400 (oziroma 500 gld. z n. letom) do 25. okt. na kr. š. svet.
Na Ooriškcnt: Nadučitoljska (s 700 in stan.) in učiteljska (s 500 gld.) v Bovcu, ter učiteljska služba v Livku s 400 gld. do 25. oktobra na kr. š. svet.
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Štajerskem: Gospodični Liza in Marija Triller (kand. iz ljub. učiteljišča) sto dobili z. mesti na zgornjem Štajerskem; gospodična Schott (iz ljublj. tič.) z. učiteljica v Scheiflingu na zg. Št.; g. Alojzi Sem e c (iz Ptuja), nadučitelj pri sv. Jožefu (Brtinndorf) pri Mariboru. G. Josip Robič, učitelj v Ptujem, g Rupnik (iz Koroškega), učitelj v Svetinjeh pri Celji, g. Matko zač. učitelj v Rajhenburgu, g. Staufer in g. Žvokelj (ljubij. kand.) zač. učitelja v Trbovljah.
Na Primorskem: Gospodična Moro (kandidatinja ljublj.), učiteljica na nemški dekliški šoli v Trstu.
Iliermit erlauben wir uns, attf unsern Verlag von Seliu.l(li*ucltsoi*ten
ergebenst aufmerksam zu machon. Wir liefern dieselbon zu nach-stehenden billigen Preisen:
Form. A. Scluil-Matrik. Kopf- und Einstossbogen . k Buch 40 kr.
„	B. Catalog	dto.	dto.	.	„	„	40	„
„	C. Classenbuch	dto.	dto.	.	„	„	40	,
„	D.	Attstveiss iiber die Schulvorsaumnisso .	„	„	40	„
„	G.	Entlassungsbuch, Kopf- und Einstossbogen	„	„	40	„
„	J.	Schulnachrichtcn, 4 k Bogen..............„	„	50	,
„	K.	AufForderung zum Schulbcsuoh, 4 it Bogen	„	„	40	„
L	„	zur	Zahlung 4 „	„	„	„	40	„
VVochonbuch, Kopf- und Einstossbogen .	„	„	50	,
dto. slov.-deut.sch dto.	.	„	„	50	„
Ueborsicht, der schulpfliehtigen Kinder .	„	„	40	„
Quittungen flir Lehror-Gehalte, 2 it Bogen	„	„	50	„
Muster vorsenden wir gratis, doch nur auf Verlangen.
In unseretn Verlago erschion Anfang September 1875:
Haushaltungskunde ftlr Volksscbnlen von J. Ritter von Hermann, k. k. Schulrath 8°. 132 Seiten in Uniscblag bro8cbirt. Preis 36 kr.
Zu gonoigton Bestellungun empilehlt sich Hochachtungsvoll
Die Veremsbuohdruckerei
Graz, Albrechtgasse Nr. 5.	m
- 5520 -
razstava na	razstava	na
Založba a ^
S, f Karal Met-ja, as/
bukvarja v Bernu,
1873.	'	»W	1873.
Ferdinandove ulice g'#5
Založena dela.	Štov.	3.	in	pisanske
V založbi podpisane knjigotržnice so prišle vsled izražene želje mnogih gospodov šolskih predstojnikov in učiteljev že v nemškem in češkem jeziku popred izdane načertane pisanke zdaj tudi s slovenskimi napisi na svitlo, in sicer:
Št. 1. Pisanka za nemško lepopisje (9 verst, široko dvoj-nato načertanih.)
Št. 2. Pisanka za slovensko lepopisje (8 verst, široko dvojnato načertanih.)
Št. 3. Pisanka za slovensko pravopisje (12 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka oblika v četverki.)
Št. 4. Pisanka za nemško pravopisje (14 verst, ozko dvojnato načertanih; visoka četverka.)
Št. 5. Pisanka za pravopisje in spisjc (14 verst, s prostimi čertarni; visoka četverka.)
Št. 6. Računska pisanka (kvadrati, visoka četverka.)
Navedene pisanke, ki so narejene iz dobro limauega papirja, so vpeljane v nemškem in češkem jeziku v mnogih šolah in zadostujejo v vsakem obziru ukazom slavnih gospodsk, in podpisana knjigoteržnica je pripravljena, željam p. n. gospodov kupovalcev v vsakem obziru vstrezati.
Cena pisank je za eno rizrno — 240 kosov 2 gld. 80 kr. av. v. netto v gotovem denarji, in posamezne številke se tudi na dalje na ogled pošiljajo.
Tudi je v podpisani zalogi na svitlo prišlo:
Prvi nauk v lepo- in hitropisji. Nemško sestavil in pisal Jožef Pokor ny, poslovenil Anton Lčsar. Sešitek 1.—12. it 2 kr. pr. Riess 4 fl. 80 kr. netto 3 H. 15 kr.
Kartelu zn Priifungsscliriften mit blatien Liuien und Raud-verzierung in 4° a. Briefpapier ii 1 kr., 100 St. 75 kr. n.
Lesar Ant., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazialno, realno, in sploh odraslo mladost. 1863. 1 fl.
Naročila naj so franko pošiljajo na
ULm-ol iVIiilber-Jevo
založnico in prodajalnico knjig v Bernu (Brllnn)
4—G	Ferdinandovo ulico št. 3.
Lastništvo „Učitoljsko društvo za slov. Stajer.“
Za urodn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ovu tiskarna v Mariboru.