Ekonomsko ogledalo Ekonomske analize/maj 2008 št. 5, Vol. XIV Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Jure Brložnik (Aktualno, Mednarodno okolje), Jože Markič (Ekonomski odnosi s tujino - tekoči račun, Ekonomski odnosi s tujino - kapitalski in finančni račun), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Katarina Ivas (Predelovalne dejavnosti), Janez Kušar (Gradbeništvo), Judita Mirjana Novak (Gospodarske družbe in zadruge). Odgovarja: Boštjan Vasle, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Generalni sekretariat Vlade RS, Sektor za prevajanje. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 400 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.umar.gov.si/ Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 1995-2008. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. 2 Aktualno Marca nadaljnje umirjanje rasti izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti, rast gradbene dejavnosti še naprej visoka str. 3 Mednarodno okolje Gospodarska rast v EMU se je v prvem četrtletju ohranila na enaki ravni kot ob koncu lanskega leta str. 4 Ekonomski odnosi s tujino -tekoči račun V prvem četrtletju je bil višji primanjkljaj na tekočem računu predvsem posledica naraščajočega primanjkljaja v trgovinski bilanci str. 5 Ekonomski odnosi s tujino -kapitalski in finančni račun Povečan neto pritok kapitala iz naslova naložb v vrednostne papirje str. 6 Cenovna gibanja in politika Medletna inflacija se je aprila znižala, a ostala na razmeroma visoki ravni str. 7 Trg dela Rast zaposlenosti se po desezoniranih podatkih umirja str. 8 Plače V zasebnem sektorju podpisan dogovor o plačni politiki za leti 2008 in 2009 str. 9 Predelovalne dejavnosti Rast v prvem četrtletju poganjali le kemijska in avtomobilska industrija str. 10 Gradbeništvo Aktivnost se je v prvem četrtletju močno okrepila str. 11 IZBRANE TEME Gospodarske družbe in zadruge Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2007 je bilo najuspešnejše v obdobju 2002-2007 str. 15 Priloge: Podatkovna (str. P1-P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14-P15), Slikovna (str. P16-P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % Zadnji podatek V primerjavi s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje III 3,3 1,7 4,3 0,6 Predelovalne dejavnosti III 3,2 1,9 4,6 0,8 Oskrba z elektriko, plinom, vodo III -1,3 -3,4 -3,8 -7,2 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno III 10,6 33,0 40,1 38,7 Izvoz blaga (nominalno)1 III 2,4 6,7 12,2 11,2 Uvoz blaga (nominalno)1 III 3,8 10,7 16,0 16,5 Realni efektivni tečaj2 III 1,1 4,5 4,4 4,4 Bruto plača na zaposlenega, realno III 0,7 1,1 1,1 -0,3 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno3 III 1,2 10,8 9,5 9,8 Javnofinančni prihodki, realno IV 36,3 5,1 4,9 5,5 Število formalno delovno aktivnih III 0,4 3,5 3,5 3,5 Število registriranih brezposelnih IV -2,9 -13,6 -13,5 -13,6 Število potreb po delavcih IV 9,5 5,6 5,7 19,4 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % III 6,9 7,1 7,4 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno4 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % V 1,1 3,2 6,4 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % IV 0,7 3,2 6,1 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1 Plačilno-bilančna statistika. 2 Tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin. V izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska). Uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003. Izvoz je dvojno tehtan. 3 Medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu. 4 Skupaj v zadnjih 12 mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. 3 V evrskem območju je bila gospodarska rast v prvem četrtletju letos enaka kot v zadnjih treh mesecih lani in je presegla aprilske napovedi Evropske komisije. Realna rast BDP je bila v prvih treh mesecih letos na medletni ravni enaka kot v zadnjem lanskem četrtletju (2,2 %), na četrtletni ravni pa je prišlo do pospešitve (z 0,4 % na 0,7 %), tako da je bila rast višja od pomladanske napovedi Evropske komisije. Glavni razlog za višjo rast od pričakovane je v pospešitvi rasti v Nemčiji in Franciji, ki skupaj predstavljata skoraj polovico gospodarstva evrskega območja. Kljub temu se za letošnje leto še naprej pričakuje postopno umirjanje gospodarske rasti. To kažejo tudi podatki o aktivnosti v industriji, gradbeništvu in trgovini, kjer se je rast v prvem četrtletju postopno umirjala, ter kazalci razpoloženja, ki so na najnižjih ravneh po koncu leta 2005 oz. začetka leta 2006, ko se je gospodarska rast začela pospeševati. Po mnenju ECB se bo inflacija, ki je maja znašala 3,6 % zaradi še naprej visokih stopenj rasti cen energije in hrane začela opazneje nižati šele v drugi polovici leta (gl. str. 4). V Sloveniji nekateri kazalci kažejo na umirjanje gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju, močno pa se je okrepila gradbena dejavnost. Četrtletna rast vrednosti opravljenih del v gradbeništvu je bila v prvem četrtletju letos najvišja po letu 1999, česar podatki poslovnih tendenc z začetka leta sicer niso nakazovali. Gradbena aktivnost je bila visoka v vseh segmentih, najvišja pa pri stanovanjski gradnji (gl. str. 11). Marca je prišlo do umirjanja gradbene aktivnosti na mesečni ravni. Podobno se je marca opazneje umirila tudi rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti in izvoza, kar je prispevalo k precejšnji upočasnitvi njihove rasti v prvem četrtletju. Medletna rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v prvem četrtletju znižala na 1,9 %, s 6,1 % v zadnjem četrtletju lani. Maja je ponovno padla tudi vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, tako da je sedaj na ravni iz začetka leta 2006, vendar še vedno nad dolgoletnim povprečjem. V prvem četrtletju letos sta rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih poganjali izrazito izvozno usmerjeni panogi, in sicer kemična proizvodnja ter proizvodnja vozil in plovil, ki skupaj predstavljata slabo tretjino blagovnega izvoza. Nasprotno je bila rast v ostalih panogah, ki realizirajo preostali dve tretjini izvoza, šibka oziroma negativna. Takšna gibanja v predelovalnih dejavnostih so tako skladna z znatnim umirjanjem stopenj rasti blagovnega izvoza v prvem četrtletju letošnjega leta (gl. tudi str. 5 in 10). Rast blagovno-storitvene menjave se je v prvem četrtletju upočasnila predvsem zaradi nižje rasti blagovnih tokov, poslabšanje trgovinske bilance pa je glavni razlog za višji primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. V prvem četrtletju se je po pričakovanjih rast zunanje trgovine upočasnila. Medletna nominalna rast izvoza blaga se je znižala na 6,0 %, uvoza blaga pa na 10,4 % (v prvem četrtletju lani 18,2 % oz. 18,0 %). To je vplivalo na višji primanjkljaj v trgovinski bilanci, pri čemer pa sta dve tretjini njenega poslabšanja rezultat poslabšanih pogojev menjave. Nasprotno se že peto četrtletje zapored nadaljujejo visoke stopnje rasti tako pri izvozu kot uvozu storitev, povečuje pa se tudi presežek v storitveni bilanci. Predvsem zaradi višjega primanjkljaja v trgovinski bilanci je v prvih treh mesecih letos višji tudi primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance (medletno za 260,3 mio EUR; gl. str. 5). Neto uvoz kapitala je bil v prvem četrtletju za slabo petino višji kot v istem obdobju lani. Visok neto uvoz kapitala je bil predvsem posledica izdaje referenčne državne obveznice, katere nominalna vrednost je znašala 1 mrd EUR. Drugi razlog je v nadaljnjem neto zadolževanju poslovnih bank v tujini, kjer se krepijo tako kratkoročni kot dolgoročni krediti. Vrednost prvih je bila v prvem četrtletju medletno sedemkrat višja, medtem ko so dolgoročne kredite v prvem četrtletju lani banke neto odplačevale. V prvih treh mesecih letos se je medletno povečal tudi neto priliv tujih neposrednih investicij. Glavni razlog je predvsem v medletnem znižanju domačih neposrednih naložb v tujini, kar je posledica manjšega financiranja povezanih tujih podjetij, nekoliko pa je bil višji tudi priliv tujih neposrednih naložb v Slovenijo (gl. str. 6). V prvem četrtletju leta so se nadaljevala ugodna gibanja na trgu dela. Število delovno aktivnih je bilo marca za 3,4 % višje kot pred enim letom. Stopnja registrirane brezposelnosti se je ponovno znižala, in sicer na 6,9 %, število brezposelnih pa je bilo medletno nižje za več kot 10.000. Tudi podatki po anketi o delovni sili kažejo na medletno rast zaposlenosti in padec brezposelnosti (število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju medletno povečalo za 1,4 %), stopnja anketne brezposelnosti (5,1 %) pa je bila nižja za 0,6 o. t. Hkrati pa desezonirani podatki po anketi o delovni sili že kažejo na postopne znake umirjanja glede na zadnje lansko četrtletje (gl. tudi str. 8). Marca so se plače nominalno povišale za 2,0 %, kar je posledica povišanja v zasebnem sektorju, medtem ko so se v javnem sektorju po februarski rasti zaradi poračuna znižale. Na gibanje plač v marcu so vplivali predvsem enkratni dejavniki, saj je do povišanja plač v zasebnem sektorju prišlo zaradi izplačila poslovne uspešnosti v preteklem letu, v javnem pa so se znižale kot posledica baznega učinka, saj je bil v februarju izveden poračun. (gl. str. 9). Inflacija se je v zadnjih dveh mesecih znižala za 0,5 o. t., vendar maja ostaja relativno visoka, 6,4-odstotna. Cene življenjskih potrebščin so se maja povišale za 1,1 % (maja lani za 1,2 %), k čemur so največ prispevale višje cene nafte, delno pa tudi sezonski dejavniki (obleka in obutev, rekreacija in kultura, sadje in zelenjava). Ob tem se nadaljuje naraščanje večjega števila cen, saj je rast izmed dvanajstih skupin indeksa kar v osmih višja kot v istem obdobju lani. Ocenjujemo, da se tako v mednarodnem kot tudi domačem okolju povečujejo tveganja, kar kaže, da bo umirjanje inflacije počasnejše od predvidenega v začetku leta. Zadnja gibanja cen oz. napovedi namreč kažejo, da bo letošnja rast cen surovin na mednarodnih trgih najverjetneje višja od lanskoletne. Umirjanje inflacije bodo v naslednjih mesecih sicer še naprej pomembno določala gibanja cen surovin na svetovnih trgih, pomembno vlogo pa bodo imeli tudi sprejeti ukrepi na področju javnih financ in plač. Mednarodno okolje Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. 4 2007 2008 2009 IMF okt. 07 EK nov. 07 EK feb. 08 UMAR mar. 08 IMF apr. 08 EK apr. 08 CONS maj 08 EK nov. 07 UMAR mar. 08 IMF apr. 08 EK apr. 08 CONS maj 08 EU 2,8 n.p. 2,4 2,0 1,9 n.p. 2,0 1,9 2,4 2,1 n.p. 1,8 1,8 EMU 2,6 2,1 2,2 1,8 1,6 1,4 1,7 1,5 2,1 1,9 1,2 1,5 1,6 Nemčija 2,5 2,0 2,1 1,6 1,6 1,4 1,8 1,7 2,2 1,9 1,0 1,5 1,5 Italija 1,5 1,3 1,4 0,7 0,7 0,3 0,5 0,6 1,6 1,4 0,3 0,8 1,0 Avstrija 3,4 2,5 2,7 n.p. 2,4 1,9 2,2 2,1 2,4 2,3 1,7 1,8 2,1 Francija 1,9 2,0 2,0 1,7 1,6 1,4 1,6 1,5 1,8 1,9 1,2 1,4 1,7 ZDA 2,2 1,9 1,7 n.p. 1,2 0,5 0,9 1,3 2,6 2,4 0,6 0,7 1,9 Realna rast BDP - primerjava napovedi oz. predpostavk UMAR Vir podatkov: Eurostat; UMAR - predpostavke iz Pomladanske napovedi (marec 2008); EC Autumn Forecast (november 2007); EC Interim forecast (februar 2008); EC Spring Forecast (april 2008); IMF World Economic Outlook (oktober 2007; april 2008); Consensus Forecasts (maj 2008). Gospodarska rast v evrskem območju se je v prvem četrtletju ohranila na enaki ravni kot ob koncu lanskega leta (2,2 %), medtem ko je občutno znižanje inflacije v kratkem roku ob nadaljnjem hitrem naraščanju cen nafte malo verjetno. Po prvi oceni Eurostata je bila realna rast BDP v evrskem območju v prvih treh mesecih letos enaka kot v zadnjem lanskem četrtletju in za 0,3 o. t. višja od pomladanskih napovedi Evropske komisije (gl. graf 1). Na četrtletni ravni se je rast pospešila z 0,4 % na 0,7 % in je bila tako za 0,4 o. t. višja od februarske vmesne napovedi Evropske komisije. Inflacija se je maja ponovno zvišala (s 3,3 % aprila na 3,6 %) in bo po mnenju ECB tekom leta 2008 ostala občutno nad ciljno 2,0-odstotno. Ob morebitni še naprej visoki rasti cen surovin se bo do tega cilja le postopoma nižala. Padanje vrednosti ameriškega dolarja, ki je bil letos eden glavnih dejavnikov naraščanja cen surovin, se je maja ustavilo, saj je tečaj evra proti dolarju padel za 1,2 %. Cene nafte so maja dosegle nove rekordne ravni (135 USD/sod), v povprečju meseca pa je bil sod nafte brent 82 % dražji kot leto prej. Zaradi višje rasti cen kmetijskih surovin ob začetku leta je svoje napovedi o povprečni letošnji rasti cen kmetijskih surovin podobno kot prejšnji mesec Evropska komisija dvignil tudi Economist Intelligence Unit, in sicer s 7,0 % novembra na 40,3 % maja (gl. graf 2). Izmed pomembnejših trgovinskih partneric z evrskega območja je bila gospodarska rast v prvem četrtletju višja od pričakovane v Nemčiji in Franciji, medtem ko se rast v ostalih pomembnejših članicah evrskega območja umirja. V Nemčiji se je medletna rast v prvem četrtletju precej pospešila (z 1,8 % na 2,6 %), na četrtletni ravni pa je bila kar petkrat višja kot v zadnjih treh mesecih lani in najvišja v 12 letih (1,5 %). Na podlagi podatkov o četrtletni rasti so bile glavni dejavnik rasti investicije, ki so k skupni rasti prispevale polovico, saj se je pospešila rast gradbenih investicij in tudi investicij v stroje in opremo. Kljub rekordni inflaciji je rahlo narasla tudi zasebna potrošnja, saj se je po daljšem času okrepila prodaja vozil. Dražji evro in ohlajanje svetovnega gospodarstva pa sta negativno vplivala na izvoz, ki je rasel počasneje od uvoza, tako da je bil prispevek salda menjave s tujino prvič po enem letu negativen. Tudi v Franciji je bila medletna rast BDP na začetku leta višja od pričakovanj Evropske komisije in enaka kot v zadnjem lanskem četrtletju (2,2 %), četrtletna rast pa je bila dvakrat višja kot v zadnjem lanskem četrtletju (0,6 %). Precej se je okrepila rast izvoza, tako je bil prispevek salda menjave s tujino že drugo četrtletje zapored pozitiven. Po drugi strani se je pod vplivom visoke rasti cen precej znižala rast zasebne potrošnje, ki je bila glavni dejavnik rasti v zadnjih letih. V Italiji je rast BDP v zadnjih dveh četrtletjih stagnirala (0,1 % in 0,2 % medletno), saj se je občutno znižala rast vseh komponent izdatkovne strani BDP. Kljub višji rasti BDP od pričakovane v prvem četrtletju večina kazalcev kaže, da se bo gospodarska rast v evrskem območju in v naših pomembnejših partnericah postopoma upočasnila. Od januarja naprej se tako na ravni celotnega evrskega območja kot v naših pomembnejših partnericah postopoma, a občutno umirja rast industrijske proizvodnje, vrednost opravljenih del v gradbeništvu in tudi prodaja v trgovini na drobno. Na mesečni ravni je bila marca njihova rast v evrskem območju negativna. Pričakovano upočasnitev rasti potrjuje tudi velika večina indikatorjev razpoloženja, ki so sedaj na najnižjih ravneh po koncu leta 2005, ko se je gospodarska rast začela pospeševati. Na kazalce razpoloženja najbolj vplivajo visoka rast cen energije in hrane, drag evro in zaostrovanje kreditnih pogojev. Graf 1: Medletna rast BDP v EMU Graf 2: Medletna rast EIU indeksa cen hrane 3,2 3,2 \ 2,7 2,^ 2,8 25 \ 2,2 dejansko ^W8 '',7 -----Cons. (mar. 08) ^^,5 1,5 X O EK (apr. ................. EK (nov. 08) 1,6 W "" 1,4 07) Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2006 2007 2008 2009 Vir podatkov Eurostat Consensus Forecasts 80 70 60 50 40 ' 30 20 10 0 -1 0 ................. feb.07 69,5 ---------nov.07 / *j61,1 - - *- - feb.08 O ' 08 / X \ 46,0/ 35,^ \\32,4 / \ 'a / X i \ 20,4 \ * \ 18,9 \ \V11,3 9,1 \ %»\ 1-5 1,< \ «a. -5,3^-j.,3 ^o ......... • »y- Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 06 07 08 09 10 Vir podatkov: Economist Intelligence Unit 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 Ekonomski odnosi s tujino - tekoči račun Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. 5 Plačilna bilanca Slovenije, I-III 2008, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-III 2007 Tekoče transakcije 6.544,5 7.165,2 -620,7 -260,3 Blagovna menjava (FOB) 5.102,6 5.566,8 -464,3 -246,3 Storitve 988,2 765,3 223,0 204,5 Transport 322,2 181,8 140,3 111,5 Potovanja 298,5 168,9 129,7 136,6 Ostale storitve 367,5 414,5 -47,0 -43,7 Dohodki od dela in kapitala 278,6 486,9 -208,3 -142,8 Tekoči transferi 175,1 346,2 -171,1 -75,7 Vir podatkov: BS kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance narašča. Na višji medletni primanjkljaj v prvem letošnjem četrtletju je vplival zlasti višji primanjkljaj v trgovinski bilanci. V sicer nekoliko manjši meri sta se povečala tudi primanjkljaja v bilanci tekočih transferov in bilanci faktorskih dohodkov. Presežek v storitveni bilanci se je nekoliko povišal in tako blažil poslabšanje zunanjega ravnotežja. Rast blagovno-storitvene menjave se je v prvem letošnjem četrtletju upočasnila. Na medletno rast mednarodne menjave (10,3 %; v istem obdobju lani 16,5 %) je večinoma vplivala nižja rast blagovnih tokov, medtem ko se rast storitvenih tokov še vedno ohranja na visoki ravni. Izvoz blaga, na katerega rast je vplivalo predvsem manjše povpraševanje držav EU, se je medletno nominalno povečal za 6,0 % (v države EU za 4,1 %, v države nečlanice EU za 11,0 %). Upočasnitev medletne nominalne rasti blagovnega uvoza je bila manj izrazita. To ob sicer skromni rasti domače industrijske proizvodnje povezujemo z visokimi uvoznimi cenami, po razpoložljivih podatkih za prva dva meseca pa tudi z nadaljnjo razmeroma visoko rastjo uvoza proizvodov za investicije in okrepljeno rastjo uvoza proizvodov za široko porabo. Uvoz blaga se je medletno nominalno povečal za 10,4 % (iz držav EU za 8,6 %, iz držav nečlanic EU za 17,6 %). Primanjkljaj v trgovinski bilanci se je v prvem letošnjem četrtletju medletno nominalno povečal za 218 mio EUR. Poslabšani pogoji menjave so k temu prispevali okoli 150 mio EUR. Z regionalnega vidika se je primanjkljaj v trgovanju z državami EU povečal (za 190,5 mio EUR, na 725,5 mio EUR), znižal pa se je tudi presežek v trgovanju z državami nečlanicami EU (za 27,5 mio EUR, na 261,2 mio EUR). Storitveni tokovi že peto četrtletje zapored dosegajo visoke stopnje rasti. Izvoz storitev se je v prvem četrtletju medletno nominalno povečal za 19,2 %, uvoz storitev pa za 22,5 %. Na izvozni in uvozni strani se je najbolj okrepila rast v skupini ostalih storitev (26,8 %), visoka pa je bila tudi rast transportnih storitev (18,9 %). Visoka rast omenjenih storitev je deloma povezana z menjavo cestnih vozil, ki se tudi letos krepi. Presežek v storitveni bilanci je bil medletno višji predvsem zaradi neto izvoza cestnega transporta in neto izvoza storitev posredovanj. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov so povečala zlasti neto plačila obresti poslovnih bank na posojila, najeta v tujini. Čeprav so se bankam povečale tudi prejete obresti na posojila, dana tujini, so bila plačila obresti tujini zaradi močnega zadolževanja in naraščajočih obrestnih mer še višja. Neto plačane obresti poslovnih bank tujini so v prvem letošnjem četrtletju predstavljale 64,6 % vseh neto plačil obresti na tuja posojila. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferov je bil posledica višjega primanjkljaja državnega sektorja. Iz evropskega proračuna smo v prvem letošnjem četrtletju prejeli 48,2 mio EUR (v istem obdobju lani 86,2 mio EUR), kar je bila predvsem posledica manj prejetih sredstev za izvajanje skupne kmetijske politike in sredstev za izvajanje notranje politike. Vplačila v evropski proračun so znašala 127,7 mio EUR (v istem obdobju lani 100 mio EUR). Najbolj se je povečalo plačilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka. Neto proračunski položaj RS do proračuna EU je tako v prvem letošnjem četrtletju izkazoval 79,6 mio EUR primanjkljaja, kar je za 65,8 mio več kot v istem obdobju lani. Graf: Dinamika blagovnih pogojev menjave, medletni indeksi 108 106 104 102 100 98 96 94 92 90 I Pogoji menjave Indeks izvoznih cen ■ Indeks uvoznih cen jan. feb. 2008 Vir podatkov: Eurostat, preračuni UMAR. Ekonomski odnosi s tujino -kapitalski in finančni račun Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. 6 Plačilna bilanca Slovenije, —III 2008, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-III 2007 Kapitalski in finančni račun 2.264,0 -1.835,9 428,1 499,9 Kapitalski račun 58,6 -60,5 -1,9 14,8 Kapitalski transferi 57,5 -59,0 -1,5 15,4 Patenti, licence 1,1 -1,5 -0,4 -0,6 Finančni račun 2.205,4 -1.775,4 430,0 485,1 Neposredne naložbe 259,5 -137,1 122,4 -120,2 Naložbe v vrednostne papirje 821,5 -655,6 165,9 -623,3 Finančni derivativi 0,0 2,4 2,4 2,0 Ostale naložbe 1.124,4 -903,8 220,6 1.171,8 Terjatve 60,7 -895,2 -834,5 -2.311,3 Obveznosti 1.063,7 -8,6 1.055,1 3.483,1 Mednarodne denarne rezerve 0,0 -81,3 -81,3 54,8 Statistična napaka 192,6 0,0 192,6 -239,5 Vir podatkov: BS. Opomba: Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Tudi v prvem letošnjem četrtletju je bil zabeležen neto uvoz kapitala, ki je nekoliko presegel četrtletno povprečje lanskega leta. Neto uvoz kapitala v prvem letošnjem četrtletju (brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake) je bil večinoma posledica izdaje referenčne državne obveznice, deloma pa tudi neto zadolževanja poslovnih bank in priliva iz naslova neposrednih naložb. Neto finančne transakcije s tujino so v prvem letošnjem četrtletju znašale 511,3 mio EUR (v istem obdobju lani 430,3 mio EUR). V prvem letošnjem četrtletju je bil izkazan neto pritok kapitala iz naslova naložb v vrednostne papirje. Pritok kapitala se je močno okrepil, ko je RS izdala referenčno državno obveznico. Več kot polovični delež omenjene obveznice, katere nominalna vrednost je znašala 1 mrd EUR, so kupile banke, investicijski skladi in zavarovalnice iz držav Beneluksa, Skandinavije in Francije. Ker presežne likvidnosti (zaradi zapadanja blagajniških zapisov in dolgoročnega depozita) ni več, so se naložbe domačih poslovnih bank v tuje vrednostne papirje in instrumente denarnega trga precej znižale. V strukturi portfeljskih naložb prevladujejo dolžniški vrednostni papirji z 78-odstotnim deležem. Spremenila se je struktura tokov neposrednih naložb. Domače neposredne naložbe v tujini so se medletno znižale. Vrednost lastniškega kapitala se je sicer povečala, precej manjše pa je bilo financiranje povezanih tujih podjetij. Slovenska podjetja imajo večino neposrednih naložb na ozemju držav nekdanje Jugoslavije. Večino priliva iz naslova tujih neposrednih naložb v Slovenijo pa so v prvem letošnjem četrtletju predstavljali reinvestirani in nerazdeljeni dobički. V Slovenijo največ investirajo države članice EU. Neto pritok kapitala iz naslova ostalih naložb je predvsem posledica zadolževanja poslovnih bank. V prvem letošnjem četrtletju se je okrepilo kratkoročno in tudi dolgoročno zadolževanje bank v tujini (v istem obdobju lani so zaradi že omenjene presežne likvidnosti banke tuja dolgoročna posojila odplačevale). Bruto zunanji dolg Slovenije je konec marca znašal 36.462 mio EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2007 povišal za 2.103 mio EUR. K povečanju dolga je največ prispevalo zadolževanje poslovnih bank. Poleg bruto zunanjega dolga so se povečale tudi bruto dolžniške terjatve do tujine, ki so konec marca znašale 29.296 mio EUR. V strukturi bruto terjatev prevladujejo kratkoročne terjatve, v strukturi bruto dolga pa dolgoročni dolg, kar je relativno ugodno za likvidnost in solventnost. Stanje neto zunanjega dolga je konec marca znašalo 7.166 mio EUR (19,7 % BDP). Neto zunanji dolg se je od leta 2004, ko je imela Slovenija celo več terjatev kot obveznosti, v tem obdobju poslabšal za dobro petino povprečnega BDP. Graf: Neto zunanji dolg in terjatve po sektorjih, v % BDP 30 20 10 - È 0 ca £ -10 -20 -30 -40 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 marec 2008 Državni sektor 3 Banka Slovenije 3 Poslovne banke 3 Ostali sektorji Povezane osebe -Skupaj Vir podatkov: SURS, BS, preračuni UMAR. Opomba: predznak (+) pomeni neto dolžniške terjatve do tujine; predznak (-) pomeni neto zunanji dolg. Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. 7 2007 2008 Indeksi cen XII2007/ 0 (107-XII07)/ IV 2008/ IV 2008/ 0 (V 07-VI08)/ XII2006 0 (106-XII06) III 2008 IV 2007 0 (V 06-VI07) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 105,6 103,6 100,8 106,5 105,0 Blago 106,0 103,2 100,9 106,8 105,0 Goriva in energija 109,8 103,1 100,8 109,9 106,9 Drugo 105,2 103,2 100,9 106,1 104,6 Storitve 104,8 104,5 100,4 105,9 105,0 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 105,7 103,8 100,7 106,2 105,0 Regulirane cene1 107,2 102,6 100,8 110,3 105,2 Energija 109,6 102,7 101,1 115,2 107,3 Drugo 101,5 102,4 100,4 100,6 100,9 Osnovna inflacija: - odrezano povprečje 103,2 102,3 100,6 104,3 103,2 - brez (sveže) hrane in energije 104,0 102,7 100,6 105,3 103,7 Cene življenjskih potrebščin v EMU 103,1 102,1 100,3 103,3 102,6 Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev: - na domačem trgu 106,3 105,4 100,7 106,2 105,8 - na evrskem območju 100,9 105,0 100,1 100,4 103,0 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opomba: 1Zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi. V aprilu je bila inflacija relativno visoka. Cene življenjskih potrebščin so se namreč povišale za 0,8 % (lani sicer za 1,1 %), medletna inflacija pa se je predvsem zaradi učinka osnove oziroma preteklih cenovnih gibanj znižala na 6,5 % (lani aprila 2,6 %). V prvih štirih mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin povišale za 2,1 % (lani za 1,3 %). Ob visokih rasteh cen hrane in energentov se visoka inflacija na doseženi ravni ohranja tudi zaradi rasti cen v ostalih skupinah indeksa cen življenjskih potrebščin. Mesečna inflacija v aprilu je bila posledica rasti cen v več skupinah indeksa cen. K aprilski inflaciji je največ prispevala rast cen v skupini obleke in obutve (0,3 o. t.), po 0,1 o. t. pa še višje cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače, stanovanje, stanovanjska oprema, prevoz, gostinske in nastavitvene storitve. Na medletni ravni se je inflacija znižala zaradi učinka osnove. Sprememba medletne inflacije v aprilu je bila predvsem posledica precej močnega učinka osnove oziroma učinka preteklih cenovnih gibanj, ki ga povezujemo z rastjo cen energentov v aprilu lanskega leta. Ocenjeni učinek osnove je medletno inflacijo v aprilu znižal za približno 0,5 o. t., tekoča cenovna gibanja pa so jo povišala za 0,1 o. t. Kljub znižanju se medletna inflacija ohranja na visoki ravni, kar je čedalje bolj posledica višje rasti cen v vseh skupinah indeksa cen. Poleg dejstva, da se rasti cen energentov in hrane proti pričakovanjem ne umirjajo, ocenjujemo, da je ohranjanje visoke inflacije posledica sekundarnih učinkov, ko se višja inflacija in višja inflacijska pričakovanja vgrajujejo v vse večje število cen, ki niso neposredno povezane z dogajanji na svetovnih trgih. Ključni dejavnik pospešene inflacije doma in tudi v celotnem evrskem območju sicer še naprej ostaja rast cen hrane in energentov. Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev na tujem trgu se aprila v povprečju niso spremenile, na domačem trgu pa so se ponovno povišale. Najbolj so se povišale v proizvodnji kovin (4,2 %) ter proizvodnji strojev in naprav (2,3 %). Na medletni ravni na domačem trgu še naprej ostaja ključni dejavnik skupne rasti cen rast cen v proizvodnji električne energije (8,2 %) in cen v proizvodnji hrane, pijač in krmil (13,8 %). Skupaj namreč predstavljata približno 60 % skupne rasti cen industrijskih proizvodov na domačem trgu. Rast cen v proizvodnji hrane, pijač in krmil je na tujem trgu občutno nižja. Graf 1: Medletna rast cen življenjskih potrebščin Vir podatkov: SURS, Eurostat. Graf 2: Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev 11 10 9 % 5 Vir podatkov: SURS. 8 7 6 4 3 2 0 Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. 8 Izbrani kazalci trga delovne sile V tisoč Rast v % I-XII 2007 III 2007 XII 2007 III 2008 III 2008/ II 2008 I-III 2008/ I-III 2007 0 2007/ 0 2006 A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) 925,3 920,0 932,8 938,5 0,1 2,0 1,6 B Formalno delovno aktivni* 854,0 845,8 864,4 874,2 0,4 3,5 3,5 Zaposleni v podjetjih in organizacijah 696,1 689,0 705,9 713,0 0,3 3,6 3,1 Zaposleni pri fizičnih osebah 69,9 68,0 70,8 71,3 0,8 5,1 5,1 Samozaposleni (vključno s kmeti) 87,9 88,8 87,7 89,9 0,3 1,1 5,6 C Registrirani brezposelni 71,3 74,2 68,4 64,3 -4,0 -13,5 -16,9 Ženske 39,1 40,7 36,7 34,3 -3,7 -15,2 -16,7 Starejši od 40 let 37,1 38,1 36,3 35,6 -2,2 -6,0 -6,5 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 37,9 34,7 33,3 -2,2 -12,5 -12,8 D Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % 7,7 8,1 7,3 6,9 - - - Moški 6,3 6,6 6,1 5,7 - - - Ženske 9,6 10,0 8,9 8,3 - - - E Prosta delovna mesta 20,2 23,6 14,2 19,8 8,4 5,7 6,6 Za določen čas, v % 76,3 77,5 69,8 74,2 - - - F Nove zaposlitve 13,3 13,9 9,7 13,4 3,6 4,6 2,6 Z nižjo izobrazbo 4,1 4,6 2,6 4,5 6,5 8,2 5,2 S srednjo izobrazbo 7,2 7,5 5,6 7,3 2,3 3,0 1,7 Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 1,8 1,5 1,7 2,2 3,4 1,1 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *Delovno aktivni po administrativnih virih. Ugodna gibanja na trgu dela se še nadaljujejo. Tudi marca se je število delovno aktivnih po statističnem registru povečalo, število registriranih brezposelnih pa zmanjšalo, kar je sezonsko običajno. Stopnja registrirane brezposelnosti se je tako znižala na 6,9 % (desezonirano na 6,8 %). Število delovno aktivnih se je povečalo za 0,4 % (desezonirano za 0,2 %) in je bilo za 3,4 % (desezonirano za 3,3 %) višje kot pred enim letom. Rast zaposlenosti se v zadnjih mesecih po desezoniranih podatkih umirja (gl. tudi graf 1). Število brezposelnih se je zmanjšalo tudi aprila, in sicer na 62.440, kar je skoraj 6.000 ali 8,7 % manj kot decembra in 14,0 % manj kot aprila lani. Aprila je delo izgubilo več zaposlenih, dobilo pa manj brezposelnih kot marca, število potreb po delavcih in novih zaposlitev pa se je v primerjavi z marcem povečalo. Rast števila formalno delovno aktivnih je bila marca približno enaka kot februarja. Povečalo se je predvsem število zaposlenih (za 3.021 ali 0,4 %), med samozaposlenimi pa število samostojnih podjetnikov posameznikov (za 254 ali 0,5 %). Nadaljevalo se je februarja začeto sezonsko povečanje zaposlenosti v gradbeništvu (+1,4 %), še naprej pa se relativno hitro (+1,0 % na mesečni ravni) povečuje tudi zaposlenost v poslovnih storitvah, znotraj katerih je bilo marca povečanje največje v dejavnostih čiščenja prostorov in poslovnega svetovanja. Med ostalimi področji dejavnosti se je število delovno aktivnih marca pomembneje povečalo še v prometu in kmetijstvu. Ponovno se je povečalo tudi v predelovalnih dejavnostih (za 0,2 %), med njimi najbolj v kovinski in gumarski industriji ter v proizvodnji drugih nekovin. Povprečno število delovno aktivnih v prvem četrtletju 2008 je bilo v primerjavi z istim četrtletjem lani višje za 3,5 %, v primerjavi s preteklim četrtletjem pa za 0,6 %. Na medletni ravni se je najbolj povečalo v gradbeništvu in poslovnih storitvah, v primerjavi s preteklim četrtletjem pa v kmetijstvu (kar je bolj statistične narave - gl. EO 3/2008, str. 14). V primerjavi s preteklim četrtletjem se je povečalo tudi na vseh področjih storitvenih dejavnosti, na vseh treh področjih industrije pa je bilo nižje kot v preteklem četrtletju (gl. graf 2). Število registriranih brezposelnih se je aprila zmanjšalo za 2,9 %. Na novo je bilo prijavljenih 4.649 oseb, od tega 3.604 zaradi izgube dela, kar je skoraj 10 % več kot marca. Delo je dobilo enako število brezposelnih, tj. 3.604, kar je 12,5 % manj kot marca in 15,1 % manj kot aprila lani. Zaradi drugih razlogov se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo še za 2.647. Število objavljenih potreb po delavcih in novih zaposlitev se je aprila povečalo. Prvih (21.648) je bilo za 9,5 % več kot marca in 5,1 % več kot pred enim letom, drugih (15.446) pa za 15,0 % več kot marca in za 7,5 % več kot aprila 2007. Graf 1: Rast skupnega števila formalno delovno aktivnih Graf 2: Indeks rasti števila formalno delovno aktivnih _po sektorjih dejavnosti_ 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 -0,2 -0,4 -0,6 -0,8 4,0 3,5 3,0 2,5 "53 = 10C 2,0 <1> o 1,5 S m 1,0 !ï tn 0,5 o d_o C ^ ni n (1) m ni co drž od-Q 0 -^om m m 0 -nm m ni c"o —' E Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR. 0 Izbrane teme Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. 13-15 Gospodarske družbe in zadruge Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. 15 Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letih 2006 in 2007 Gospodarske družbe Zadruge Kazalci 2006 2007 2006 2007 Število družb 45.330 48.781 319 315 Število zaposlenih 478.839 499.465 3.695 3.465 Neto čisti dobiček, v tisoč EUR 2.571.476 3.438.343 5.274 7.482 Kazalniki Delež čistih prihodkov od prodaje na trgu EU in izven EU v čistih prihodkih od prodaje, v % 30,5 30,5 8,4 Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR 31.151 33.538 21.201 21.699 Koeficient celotne gospodarnosti 1,052 1,060 1,011 1,012 Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov 0,038 0,044 0,007 0,010 Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev 0,034 0,039 0,011 0,014 Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,085 0,103 0,022 0,029 Stopnja lastniškosti financiranja 0,399 0,370 0,480 0,474 Stopnja dolgoročnosti investiranja 0,615 0,597 0,561 0,566 Koeficient kapitalske pokritosti dolgoročnih sredstev 0,645 0,617 0,856 0,838 Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev in zalog 0,946 0,937 0,837 0,820 Vir podatkov: AJPES - Podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb in zadrug za leti 2006 in 2007, preračuni UMAR. Opomba: Podatki za leto 2006, ki so bili v SIT, so preračunani v EUR po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT); v tem letu so se pri _vodenju računovodskih evidenc začeli uporabljati Slovenski računovodski standardi (SRS 2006)._ Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2007 je bilo najuspešnejše v obdobju 2002-2007. To med drugim potrjujejo tudi podatki o neto čistem dobičku gospodarskih družb in zadrug (gl. graf), ki je bil največji v letu 2007. Podatke iz letnih poročil za leto 2007 je predložilo 48.781 družb s 499.465 zaposlenimi (5,8 % več kot v letu 2006), ki so izkazale 3.438 mio EUR neto čistega dobička, tj. 39,1 % več kot v letu 2006. Prihodki družb so se v primerjavi z letom 2006 povečali za 18,6 %, to je za eno odstotno točko več, kot so se povečali odhodki. Razlika med prihodki in odhodki, ki je bila že v letu 2006 pozitivna, se je povečala za 38,0 %, na 4.385 mio EUR neto celotnega dobička. Več kot tri četrtine tega zneska so družbe ustvarile iz poslovanja, 14,9 % s finančnim delovanjem in 6,1 % z drugim delovanjem. Med naštetimi deli se je glede na prejšnje leto najbolj povečal neto dobiček iz finančnega delovanja. Večji je bil kar za 374,0 %, kar povezujemo z ugodnimi razmerami na kapitalskih trgih. Čisti dobiček v skupnem znesku 4.122 mio EUR (36,2 % več kot v letu 2006) je izkazalo 68,6 % družb. Čisto izgubo v skupnem znesku 684 mio EUR (23,5 % več kot v letu 2006) je izkazalo 26,8 % družb. Družbe so v letu 2007 povečale premoženje za 22,0 %, na 95.623 mio EUR. Delež premoženja, financiran s kapitalom, se je nekoliko zmanjšal (z 39,7 % na 37,0 %), nekoliko pa se je povečal delež premoženja, financiran z dolgoročnimi in kratkoročnimi obveznostmi (s 57,0 % na 59,8 %). Od leta 2006 do leta 2007 se je s povečanjem števila družb (za 7,6 %) povečalo število zaposlenih (za 4,3 %), povečal pa se je tudi neto čisti dobiček družb (za 33,7 %). Med izbranimi kazalniki (gl. tabelo) so družbe v letu 2007 v primerjavi z družbami v letu 2006 izboljšale kazalnike produktivnosti, celotne gospodarnosti in dobičkonosnosti. Nekoliko slabši so bili le kazalniki, ki se nanašajo na financiranje, investiranje in vodoravni finančni ustroj. Podatke za leto 2007 je predložilo tudi 315 zadrug, kar je za 1,3 % manj kot v letu 2006, manjše je bilo tudi število zaposlenih (za 6,2 %), vendar so izkazale kar za 41,9 % večji neto čisti dobiček kot zadruge v letu 2006. Uspešnejše poslovanje zadrug v letu 2007 v primerjavi z zadrugami v letu 2006 potrjuje tudi večina kazalnikov (gl. tabelo). Nekoliko slabši so bili le kazalniki, ki se nanašajo na izvozno naravnanost, financiranje in na vodoravni finančni ustroj. Graf: Neto čisti dobiček (izguba) gospodarskih družb in zadrug v letih 2002-2007 (v mio EUR) 4.000 3.500 3.000 rr 2.500 > LU 0 2.000 b > 1.500 1.000 500 Gospodarske družbe 1.348 1.642 1.810 2.571 3.438 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: Podatki so za leta od 2002 do 2005 preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije, podatki za leto 2006 pa po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT). Zadruge 0,8 JZZL -2,2 7,5 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Vir podatkov: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: Podatki so za leta od 2002 do 2005 preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije, podatki za leto 2006 pa po centralnem paritetnem tečaju (1 EUR = 239,64 SIT). 8,0 6,0 5,3 4,0 2,0 0,8 0,0 2,0 952 3,7 4,0 0 Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 2 2004-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2010 stalne cene 2006 V mio EUR (fiksni tečaj 2007) Realne stopnje rasti v % 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2005 2006 2007 2008 2009 2010 napoved napoved DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 616 581 596 579 591 603 612 -4,4 -3,8 -3,7 2,0 2,0 1,5 B Ribištvo 4 4 4 4 4 4 4 20,4 1,5 -4,6 1,0 1,0 1,5 C Rudarstvo 117 128 137 135 136 135 131 0,4 7,5 -0,2 0,5 -0,5 -3,0 D Predelovalne dejavnosti 5.783 6.016 6.419 6.913 7.256 7.608 8.023 3,6 8,5 8,3 5,0 4,8 5,4 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 639 729 781 820 861 887 914 5,7 5,7 3,5 5,0 3,0 3,0 F Gradbeništvo 1.179 1.320 1.645 1.970 2.098 2.141 2.217 4,9 15,2 18,7 6,5 2,0 3,5 G Trgovina in popravila motornih vozil 2.621 2.835 3.146 3.410 3.555 3.692 3.860 4,5 6,1 7,6 4,3 3,8 4,5 H Gostinstvo 481 531 573 630 661 691 719 1,2 2,9 2,4 5,0 4,5 4,0 I Promet, skladiščenje in zveze 1.680 1.847 2.087 2.212 2.355 2.497 2.636 6,1 9,4 6,2 6,5 6,0 5,5 J Finančno posredništvo 1.098 1.164 1.192 1.469 1.550 1.674 1.801 10,5 9,8 12,1 5,5 8,0 7,5 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 3.697 4.084 4.371 4.646 4.844 5.064 5.294 3,5 3,7 3,7 4,3 4,5 4,5 L Javna uprava, obramba in socialno zavarovanje 1.408 1.487 1.569 1.647 1.700 1.749 1.784 2,9 2,9 2,1 3,2 2,8 2,0 M Izobraževanje 1.240 1.372 1.448 1.518 1.545 1.574 1.606 3,3 1,7 1,3 1,8 1,8 2,0 N Zdravstvo in socialno varstvo 1.149 1.249 1.296 1.339 1.373 1.404 1.453 5,2 1,6 1,3 2,5 2,2 3,5 O Druge javne, skupne in osebne storitve 765 875 914 986 1.008 1.028 1.049 3,3 1,2 1,9 2,2 2,0 2,0 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 5 6 5 5 5 5 5 5,9 -3,5 0,6 1,0 1,0 1,0 DODANA VREDNOST (A+...+P) 22.481 24.227 26.183 28.284 29.541 30.757 32.110 4,0 6,0 6,2 4,4 4,1 4,4 Davki na proizvode in storitve 3.456 3.687 3.838 4.152 4.318 4.484 4.688 4,7 3,9 5,1 4,0 3,8 4,5 Minus: subvencije na proizvode in storitve 122 131 162 140 144 147 150 -0,4 10,0 1,4 2,5 2,5 2,0 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 25.814 27.783 29.859 32.295 33.715 35.093 36.648 4,1 5,7 6,1 4,4 4,1 4,4 Viri podatkov: SURS 2004-2007, Pomladanska napoved UMAR 2008. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 3 V mio EUR (fiksni tečaj 2007), tekoče cene Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2005 2006 2007 2008 2009 2010 napoved napoved OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 26.677 28.243 30.448 33.542 36.308 39.234 42.270 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino -314 -244 -328 -702 -881 -938 -976 -0,9 -1,1 -2,1 -2,4 -2,4 -2,3 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 26.364 28.000 30.120 32.839 35.427 38.296 41.294 99,1 98,9 97,9 97,6 97,6 97,7 4. Saldo tekočih transferjev s tujino -44 -144 -210 -286 -48 -12 -30 -0,5 -0,7 -0,9 -0,1 0,0 -0,1 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 26.320 27.856 29.910 32.553 35.378 38.285 41.264 98,6 98,2 97,1 97,4 97,6 97,6 6. Izdatki za končno potrošnjo 19.628 20.717 22.116 23.640 25.885 27.760 29.746 73,4 72,6 70,5 71,3 70,8 70,4 Zasebna potrošnja 14.494 15.245 16.259 17.537 19.137 20.485 21.897 54,0 53,4 52,3 52,7 52,2 51,8 Državna potrošnja 5.134 5.472 5.857 6.103 6.748 7.274 7.849 19,4 19,2 18,2 18,6 18,5 18,6 7. Bruto varčevanje (5-6) 6.692 7.139 7.794 8.914 9.494 10.525 11.518 25,3 25,6 26,6 26,1 26,8 27,2 8. Bruto investicije 7.387 7.705 8.634 10.490 11.180 11.628 12.417 27,3 28,4 31,3 30,8 29,6 29,4 9. Saldo na računu tekočih transakcij (7-8) -695 -566 -839 -1.576 -1.686 -1.103 -899 -2,0 -2,8 -4,7 -4,6 -2,8 -2,1 Viri podatkov: SURS 2004-2007, BS, Pomladanska napoved UMAR 2008. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2004-2006 stalne cene preteklega leta, 2007-2010 stalne cene 2006 V mio EUR (fiksni tečaj 2007) Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 25.814 27.783 29.8591 32.295 33.715 35.093 36.648 4,1 5,7 6,1 4,4 4,1 4,4 1. Izvoz proizvodov in storitev 15.247 17.298 19.982 23.184 25.442 27.825 30.525 10,1 12,3 13,0 9,7 9,4 9,7 2. Uvoz proizvodov in storitev 15.418 17.115 20.159 23.761 25.781 27.727 30.125 6,7 12,2 14,1 8,5 7,5 8,6 3. SALDO (izvoz- uvoz)* (1-2) -170 183 -177 -577 -339 98 399 2,0* 0,0* -0,9* 0,7* 1,3* 0,9* 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 19.019 20.182 21.569 22.704 23.544 24.331 25.172 2,8 4,1 2,7 3,7 3,3 3,5 a. Zasebna potrošnja 14.077 14.881 15.858 16.766 17.375 18.023 18.712 2,7 4,0 3,1 3,6 3,7 3,8 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 4.942 5.301 5.712 5.937 6.169 6.308 6.460 3,2 4,4 1,4 3,9 2,3 2,4 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 6.966 7.418 8.466 10.169 10.510 10.664 11.077 0,4 9,9 17,8 3,4 1,5 3,9 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 6.390 6.953 7.813 9.325 9.828 10.079 10.533 2,5 8,4 17,2 5,4 2,6 4,5 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 575 465 653 844 682 585 544 -0,5* 0,6* 0,6* -0,5* -0,3* -0,1* Viri podatkov: SURS 2004-2007, BS, Pomladanska napoved UMAR 2008. Opomba: *Kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 4 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QI QII QIII QIV QI 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za leto 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 106,9 112,8 116,5 123,7 131,7 128,2 133,1 129,7 136,0 130,4 121,0 139,0 128,3 134,6 136,4 136,1 117,7 135,4 148,3 142,4 117,2 125,2 130,8 135,1 C Rudarstvo 104,9 97,6 104,2 115,0 118,6 113,2 129,7 106,7 124,8 119,5 107,5 138,6 133,5 135,0 120,6 91,9 121,2 107,1 132,2 144,9 97,4 105,7 118,0 134,8 D Predelovalne dejavnosti 106,5 111,6 115,6 123,2 132,9 128,4 134,8 131,4 137,1 130,9 121,4 139,9 129,1 136,4 138,9 138,7 117,7 137,8 150,6 143,5 117,3 125,0 131,7 136,0 DA Hrana, pijače, tobak 99,6 89,4 88,0 87,9 86,8 78,9 89,6 88,2 90,3 75,9 75,3 86,0 88,4 89,8 90,6 91,0 89,1 84,6 93,3 89,8 87,7 75,0 77,2 75,6 DB Tekstilije in izdelki 71,3 61,7 54,1 52,3 51,7 55,5 51,6 49,7 50,1 52,6 52,0 62,3 52,0 50,0 52,7 54,2 40,9 54,1 58,9 48,3 43,1 51,4 51,4 55,0 DC Usnje in izdelki 72,7 68,2 72,7 76,5 60,1 72,8 52,3 59,1 56,1 55,0 61,0 71,5 53,2 51,2 52,4 80,8 51,6 45,0 62,9 63,6 41,7 65,9 49,5 49,7 DD Les in izdelki 91,0 94,7 100,7 104,1 115,7 111,2 124,0 113,7 113,8 107,9 110,3 126,4 119,5 128,3 124,3 121,9 103,3 115,8 130,9 117,2 93,2 97,0 109,9 116,8 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,6 101,2 104,8 103,9 103,8 100,3 102,9 104,7 107,4 102,4 91,7 109,1 100,4 106,2 102,1 108,6 103,7 101,7 111,2 109,4 101,6 100,4 98,8 108,1 DF Koks, naftni derivati, jedrsko ■ 2 gorivo2 36,3 - - - 21,4 22,3 18,6 20,1 24,7 25,8 21,2 23,0 18,8 18,4 18,6 20,2 18,8 21,2 25,4 27,8 21,0 25,0 27,7 24,6 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 128,0 147,5 158,7 179,4 218,4 201,1 213,9 218,8 239,6 230,3 193,6 200,4 206,8 199,2 235,8 241,5 180,7 234,3 272,5 250,0 196,2 216,4 219,1 255,3 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 103,6 116,5 122,2 130,0 142,1 135,1 141,0 146,3 146,2 141,5 125,3 152,4 130,8 146,3 145,8 145,4 136,3 157,2 166,3 156,5 115,7 131,3 147,6 145,5 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 101,6 84,6 78,7 83,6 87,3 78,1 91,4 91,9 87,9 79,3 72,4 90,4 83,5 95,6 95,0 95,5 87,4 92,9 101,2 96,5 65,9 72,1 78,0 87,8 DJ Kovine in izdelki 112,0 107,8 116,3 129,8 141,9 143,2 145,9 139,4 139,2 139,5 134,7 152,5 141,7 146,9 149,1 145,3 130,4 142,4 149,7 149,9 118,0 135,5 145,0 137,9 DK Stroji in naprave 120,9 138,5 140,9 149,5 165,4 163,9 166,5 161,7 169,5 167,3 154,6 184,6 162,8 168,9 167,9 164,7 140,8 179,5 184,3 181,5 142,6 157,6 175,5 168,7 DL Električna, optična oprema 122,8 153,0 157,7 181,5 195,7 186,7 202,5 188,4 205,2 187,0 175,5 210,4 185,6 214,5 207,3 192,5 165,1 207,6 227,5 214,2 174,0 175,7 189,7 195,6 DM Vozila in plovila 111,7 152,7 184,7 177,7 205,2 195,4 206,5 196,2 222,8 226,1 184,7 221,7 184,3 216,7 218,6 231,0 141,5 216,2 237,6 227,3 203,4 222,4 222,2 233,6 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 102,6 103,4 108,7 107,5 104,2 105,4 106,5 97,8 107,1 99,6 104,4 115,0 103,3 110,7 105,6 105,8 81,7 105,9 116,2 113,7 91,5 95,2 104,7 99,0 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 111,3 132,9 130,9 129,6 115,2 126,4 104,2 111,7 118,5 122,1 117,5 119,3 108,3 102,4 101,8 115,0 111,2 109,0 116,4 117,8 121,4 132,2 117,8 116,2 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 255,1 251,7 247,3 243,3 245,1 244,6 245,5 244,8 245,6 245,0 244,8 245,0 245,2 245,5 245,6 245,1 244,6 244,8 245,9 246,1 244,8 244,8 244,9 245,5 C Rudarstvo 4,8 4,4 4,2 4,0 3,8 3,9 3,8 3,7 3,7 3,7 3,9 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,7 3,7 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 D Predelovalne dejavnosti 238,9 236,1 231,8 227,9 229,9 229,4 230,2 229,6 230,4 230,0 229,6 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 229,8 229,9 230,4 E Oskrba z elektriko, plin., vodo 11,4 11,3 11,4 11,4 11,4 11,3 11,5 11,5 11,4 11,3 11,3 11,4 11,5 11,5 11,6 11,5 11,5 11,4 11,4 11,4 11,3 11,3 11,3 11,4 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 105,7 108,4 111,7 128,8 152,5 104,0 157,8 173,9 174,1 138,3 98,1 125,1 136,2 171,0 166,3 166,1 174,2 181,3 206,8 175,4 140,2 123,1 138,6 153,2 Stavbe 104,9 114,6 126,4 144,2 166,8 123,0 172,7 181,6 189,7 170,4 115,3 146,5 150,9 182,7 184,6 184,8 183,1 177,0 195,5 203,4 170,2 166,2 165,6 179,5 Gradbeni inženirski objekti 106,4 102,6 98,0 114,5 143,1 91,5 148,1 168,8 163,9 117,2 86,8 111,1 126,5 163,3 154,4 153,8 168,3 184,2 214,3 157,0 120,5 94,8 120,8 136,0 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,1 97,5 102,0 109,6 122,0 114,1 120,3 125,3 128,1 128,9 114,4 114,8 118,0 120,4 122,7 124,0 125,2 126,8 128,3 129,1 126,8 127,3 128,8 130,6 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). ''Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 5 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QII QIII QIV QI 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.065 980 848 850 817 209 222 167 219 206 76 69 80 73 45 43 79 79 74 67 72 63 71 Potniški km v železniškem prevozu, mio 778 764 777 788 812 196 202 204 210 - - - - - - - - - - - - - - Potniški km v zračnem prevozu, mio 837 896 1.019 1.044 1.186 183 289 459 255 227 65 79 88 121 161 158 139 107 77 72 72 73 82 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.274 3.466 3.402 3.373 3.603 918 913 865 908 - - - - - - - - - - - - - - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.361 37.047 52.513 49.155 46.586 10.813 13.224 12.050 10.499 14.524 3.387 4.884 3.967 4.373 4.585 3.676 3.790 3.390 2.628 4.481 4.515 4.650 5.360 Tonski km v cestnem prevozu, mio 7.040 9.007 11.033 12.112 13.734 3.103 3418 3617 3596 - - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 98,4 100,2 97,2 94,0 90,7 26,3 23,3 14,4 26,7 25,5 9,1 8,3 7,8 7,2 4,1 3,8 6,6 8,9 9,0 8,8 8,5 8,3 8,7 Letališ.potniš.promet, v 000 922 1.047 1.228 1.339 1.505 251 382 535 336 303 91 108 123 152 184 181 169 140 102 94 95 97 110 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 10.788 12.063 12.625 15.462 15.847 4.282 3.967 3.406 4.191 4.249 1.762 1.091 1.383 1.493 1.113 1.167 1.126 1.331 1.422 1.438 1.374 1.571 1.303 Transportiran plin, v mio m3 1.098 1.097 1.136 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.503 7.589 7.573 7.722 8.261 1.472 1.997 3.327 1.465 1.533 502 568 619 811 1.226 1.325 776 573 441 452 486 542 505 Domači gostje 3.327 3.226 3.173 3.233 3.393 700 786 1.253 654 734 242 208 239 339 503 489 261 228 203 223 198 315 221 Tuji gostje 4.175 4.363 4.399 4.489 4.868 771 1.211 2.074 811 799 261 359 380 472 723 836 515 344 238 229 288 227 284 Zdraviliški kraji 2.360 2.417 2.464 2.550 2.651 560 636 841 614 572 193 205 205 226 282 325 234 233 201 180 177 202 193 Obmorski kraji 2.010 2.002 1.949 1.925 1.993 203 535 987 268 215 94 140 153 243 390 390 206 115 88 64 45 71 99 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 43,1 40,1 37,4 37,9 36,2 8,0 8,6 8,1 11,5 8,7 2,9 3,0 2,9 2,7 2,6 2,7 2,7 3,5 4,3 3,8 2,9 2,8 3,0 Prašiči 37,3 34,6 31,7 33,6 33,2 8,2 8,5 7,8 8,7 8,3 2,9 2,9 2,9 2,6 2,7 2,6 2,5 2,8 2,6 3,3 2,8 2,8 2,8 Perutnina 56,0 52,0 53,4 49,2 58,9 13,9 14,3 15,2 15,6 14,2 5,2 4,6 4,7 5,0 5,2 5,1 4,8 5,4 5,4 4,8 5,2 4,4 4,6 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EUR 103,3 102,4 103,7 106,7 492,2 101,3 109,7 120,8 160,3 117,9 37,9 37,5 38,4 33,8 38,3 41,8 40,7 46,2 53,1 61,0 38,5 39,3 40,0 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1087,5 815,9 1021,6 736,7 795,3 174,5 246,0 230,9 143,8 - 25,8 39,6 77,8 128,7 51,1 123,4 56,4 60,6 47,8 35,5 - - - Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 6 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 Q, QII QIII QIV QI 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 PLAČILNA BILANCA, v mio EUR Tekoči račun -196 -720 -561 -857 -1.641 -260 -231 -357 -793 -621 -63 -107 -126 2 -92 -54 -211 -207 -245 -342 -250 -196 -175 Blago1 -543 -1.009 -1.026 -1.151 -1.664 -246 -384 -387 -646 -464 -80 -143 -161 -80 -90 -103 -194 -177 -187 -283 -177 -130 -158 Izvoz 11.417 12.933 14.599 17.028 19.777 4.782 5.004 4.926 5.065 5.103 1.798 1.578 1.714 1.712 1.741 1.477 1.709 1.856 1.783 1.427 1.634 1.714 1.755 Uvoz 11.960 13.942 15.625 18.179 21.441 5.028 5.389 5.313 5.711 5.567 1.879 1.721 1.875 1.792 1.830 1.580 1.903 2.032 1.969 1.709 1.811 1.843 1.913 Storitve 540 688 849 866 1.040 204 342 337 157 223 70 101 116 126 85 133 119 63 42 51 58 67 98 Izvoz 2.465 2.783 3.143 3.449 4.116 829 1.015 1.294 978 988 297 332 334 349 436 458 399 357 285 336 326 319 344 Uvoz 1.925 2.095 2.294 2.584 3.075 625 673 957 821 765 227 231 218 224 351 325 281 293 242 286 268 252 246 Dohodki -219 -322 -288 -398 -725 -143 -157 -205 -220 -208 -53 -51 -52 -54 -65 -70 -70 -70 -73 -77 -70 -65 -73 Prejemki 510 530 648 902 1.019 218 269 259 272 279 76 88 91 90 83 85 91 89 90 94 89 96 93 Izdatki 728 852 936 1.300 1.744 361 427 464 492 487 128 139 143 144 149 155 161 159 163 170 160 161 166 Tekoči transferi 26 -76 -97 -173 -292 -76 -31 -102 -84 -171 0 -13 -29 11 -23 -14 -65 -23 -28 -33 -61 -68 -42 Prejemki 474 561 738 785 910 197 239 220 253 175 87 76 66 97 71 90 60 74 85 94 58 59 58 Izdatki 449 638 835 958 1.203 273 271 322 337 346 87 89 95 87 93 104 125 98 113 126 119 127 100 Kapitalski in finančni račun 46 698 818 1.050 2.032 500 275 259 998 428 306 75 -38 237 191 11 57 203 354 442 162 143 124 Kapitalski račun -165 -96 -114 -131 -52 15 -27 -32 -8 -2 -9 0 -7 -20 -11 3 -24 7 5 -21 6 1 -9 Finančni račun 211 794 932 1.182 2.084 485 302 291 1.006 430 315 76 -31 257 202 8 80 196 349 462 156 141 133 Neposredne naložbe -151 224 -43 -207 -81 -120 -14 -106 159 122 34 -20 -79 85 -26 27 -107 130 -62 91 85 -41 79 Domače v tujini -421 -441 -516 -718 -1.154 -307 -245 -404 -198 -137 -56 -118 -108 -19 -141 -59 -204 23 -145 -76 -35 -40 -62 Tuje v Sloveniji 270 665 473 512 1.073 187 230 298 357 260 90 97 29 104 115 85 97 108 83 167 120 -1 141 Naložbe v vrednost. papirje -223 -637 -1.466 -1.444 -2.273 -623 -1.203 377 -823 166 430 -414 -620 -169 234 119 24 -360 -483 20 -5 594 -423 Finančni derivativi 0 6 -10 -13 -22 2 -2 -12 -9 2 1 0 0 -2 -7 -5 -1 -11 1 1 3 3 -3 Ostale naložbe 849 945 2.639 1.564 4.320 1.172 1.533 0 1.616 221 -143 455 733 344 -131 -125 256 417 921 277 72 -451 599 Terjatve -730 -1.308 -1.459 -1.936 -4.647 -2.311 -396 -1.373 -567 -835 -811 -819 498 -75 -600 -352 -421 -268 -341 42 175 -894 -116 Komercialni krediti -116 -237 -226 -435 -426 -375 -178 29 98 -474 -190 -95 -9 -73 31 152 -154 -229 -18 345 -68 -209 -198 Posojila -223 -281 -340 -733 -1.807 -351 -439 -419 -599 61 -258 -45 -203 -191 -215 -144 -60 -120 -125 -354 167 -27 -80 Gotovina, vloge -323 -720 -872 -747 -2.424 -1.605 219 -972 -66 -419 -322 -665 708 176 -402 -363 -207 76 -198 56 63 -660 178 Ostale terjatve -68 -69 -21 -21 10 20 1 -11 0 -2 -41 -14 3 13 -13 3 0 5 -1 -5 13 2 -16 Obveznosti 1.579 2.252 4.098 3.500 8.968 3.483 1.929 1.373 2.182 1.055 669 1.275 235 419 469 227 677 685 1262 235 -103 443 715 Komercialni krediti 59 214 291 468 512 275 52 -83 267 179 227 -17 85 -16 54 -297 161 167 94 7 -67 94 153 Posojila 1.123 1.671 2.731 2.064 3.761 15 1.546 895 1.305 632 -72 1.021 294 230 220 251 424 204 873 227 97 209 327 Vloge 428 335 1.053 998 4.727 3.208 338 567 613 253 521 279 -140 199 188 281 98 328 299 -14 -134 150 236 Ostale obveznosti -31 33 23 -30 -32 -16 -7 -6 -2 -9 -6 -9 -5 6 7 -8 -6 -14 -4 16 2 -10 -1 Mednarod. denarne rezerve2 -264 256 -189 1.281 140 55 -11 32 64 -81 -7 55 -65 -1 132 -8 -91 20 -28 72 0 37 -118 Statistična napaka 150 22 -257 -194 -391 -240 -44 98 -205 193 -243 31 164 -239 -99 43 154 4 -109 -100 89 53 51 IZVOZ IN UVOZ PO KLASIFIKACIJI PO ŠIROKIH EKONOMSKIH KATEGORIJAH, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.172 1.333 1.392 1.680 1.933 455 508 466 505 n.p. 185 159 176 173 166 140 160 180 165 159 147 175 n.p. Blaga za vmesno porabo 5.989 6.926 7.723 9.368 10.438 2.611 2.674 2.560 2.593 n.p. 964 856 922 896 918 778 864 959 927 707 892 919 n.p. Blaga za široko porabo 4.124 4.523 5.282 5.709 7.014 1.645 1.720 1.790 1.859 n.p. 622 536 575 609 619 520 651 679 653 526 558 587 n.p. Uvoz investicijskega blaga 1.974 2.104 2.163 2.565 3.004 658 736 740 870 n.p. 249 229 265 242 246 199 295 303 299 268 244 241 n.p. Blaga za vmesno porabo 7.209 8.492 9.764 11.319 12.874 3.154 3.215 3.162 3.343 n.p. 1.160 1.017 1.120 1.078 1.105 955 1.102 1.161 1.185 998 1.108 1.136 n.p. Blaga za široko porabo 3.056 3.547 3.877 4.456 5.609 1.240 1.447 1.413 1.509 n.p. 478 478 494 476 478 424 511 576 492 440 462 471 n.p. Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 7 2005 1 2006 1 2007 2007 2008 December 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 \ 9 | 10 | 11 | 12 1 \ 2 \ 3 DENARNI SISTEM - KONSOLIDIRANA BILANCA MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ - stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Bankovci in kovanci 217,3 172,8 2.947 2.709 2.684 2.689 2.721 2.737 2.769 2.801 2.787 2.786 2.804 2.818 2.947 2.781 2.794 2.824 Depoziti čez noč pri drugih monetarnih finančnih institucijah 1491,0 1694,6 7.057 6.902 6.866 6.867 6.887 7.056 7.194 7.257 7.134 7.152 6.931 6.774 7.057 7.073 6.776 6.985 Depoziti čez noč pri BS - nedenarne finančne institucije 2,8 5,0 47 47 37 36 37 40 41 50 57 58 54 42 47 49 38 36 Depoziti čez noč pri BS - ostali državni sektor 2,7 1,3 6 6 7 5 5 6 7 8 10 9 6 6 6 6 6 5 Skupaj depoziti čez noč pri BS 5,5 6,4 53 53 43 41 43 47 48 58 67 67 60 48 53 55 44 42 Vezane vloge - obveznosti BS 0,3 - - - - - - - - - - - - - - - - - Vezane vloge - obveznosti drugih mednarodnih finančnih institucij 1688,0 1746,4 8.700 7.379 7.441 7.607 7.514 7.578 7.694 7.967 8.209 8.178 8.449 8.269 8.700 8.710 8.925 8.892 Depoziti na odpoklic do 3. mes. 122,4 197,5 1.280 962 918 985 991 1.087 1.133 1.171 1.224 1.277 1.300 1.366 1.280 1.317 1.348 1.337 Dolžniški vrednostni papirji, točke / delnice skladov denarnega trga in repo posli 9,5 8,1 76 29 32 46 52 52 61 62 66 69 80 81 76 75 91 105 Bankovci in kovanci in vpogledne vloge 1713,9 1873,7 10.057 9.664 9.593 9.597 9.650 9.840 10.011 10.116 9.989 10.005 9.794 9.640 10.057 9.910 9.614 9.850 Bankovci in kovanci in vloge do 2 let 3524,6 3817,6 20.037 18.005 17.952 18.189 18.156 18.506 18.838 19.254 19.421 19.460 19.543 19.275 20.037 19.937 19.888 20.079 Bankovci in kovanci in instrumenti do 2 let 3534,2 3825,8 20.113 18.035 17.984 18.235 18.208 18.557 18.899 19.316 19.487 19.529 19.624 19.355 20.113 20.012 19.978 20.184 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 17,4 16,6 67 69 69 69 68 68 68 68 68 67 67 67 67 67 67 66 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,6 2.367 3.184 3.219 2.944 2.748 2.574 2.465 2.408 2.342 2.345 2.348 2.374 2.367 2.412 2.397 2.392 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 23,1 24,9 118 108 106 107 105 107 107 107 110 111 114 112 118 123 124 124 Gospodinjstva (S.14, 15) 1025,9 1289,4 6.818 5.428 5.488 5.633 5.748 5.892 6.015 6.157 6.323 6.468 6.607 6.830 6.818 6.918 7.009 7.133 Nefinančne družbe (s.11) 2620,9 3236,0 18.105 14.086 14.250 14.660 15.142 15.426 15.788 16.274 16.720 17.004 17.269 17.748 18.105 18.570 18.754 18.938 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 368,1 2.305 1.554 1.563 1.574 1.761 1.747 1.911 2.034 2.083 2.205 2.367 2.396 2.305 2.390 2.407 2.494 Denarni sektor (S.121, 122) 1408,2 1158,7 2.401 3.505 2.770 2.267 2.033 2.257 2.211 2.218 2.439 2.448 2.460 2.580 2.401 2.455 2.432 2.444 Terjatve do domačih sektorjev V domači valuti 2099,2 2298,2 26.555 21.761 21.634 21.726 22.297 23.089 23.558 24.146 24.892 25.310 25.864 26.596 26.555 27.164 27.406 27.768 V tuji valuti 2199,4 3149,0 1.990 1.048 1.100 1.160 1.248 1.335 1.456 1.560 1.638 1.699 1.789 1.900 1.990 2.117 2.192 2.280 Vrednostni papirji skupaj 1791,0 1406,6 3.570 5.055 4.662 4.299 3.992 3.577 3.484 3.492 3.488 3.573 3.511 3.544 3.570 3.586 3.525 3.477 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 2610,3 2902,9 20.029 17.823 17.912 17.914 18.066 18.367 18.446 18.880 19.299 19.386 19.579 19.558 20.029 20.088 20.674 20.779 Cez noč 987,0 1178,1 6.887 6.645 6.598 6.648 6.676 6.849 6.953 7.047 6.881 6.907 6.695 6.573 6.887 6.924 6.557 6.787 Vezane vloge - kratkoročne 1175,5 1251,2 8.913 7.673 7.837 7.639 7.758 7.777 7.592 7.867 8.331 8.247 8.689 8.723 8.913 8.899 9.862 9.745 Vezane vloge - dolgoročne 309,9 292,4 2.857 2.486 2.492 2.560 2.569 2.573 2.693 2.728 2.790 2.874 2.820 2.817 2.857 2.845 2.803 2.814 Kratkoročne vloge na odpoklic 137,8 181,2 1.372 1.019 985 1.067 1.063 1.168 1.208 1.238 1.297 1.358 1.375 1.445 1.372 1.420 1.452 1.433 Vloge v tuji valuti skupaj 1346,6 1454,5 559 634 614 607 597 615 610 605 628 608 589 585 559 571 560 520 Cez noč 534,8 552,7 218 311 293 285 264 280 274 270 278 269 255 260 218 248 240 226 Vezane vloge - kratkoročne 481,2 545,5 248 240 239 237 251 248 249 242 258 248 241 226 248 229 237 220 Vezane vloge - dolgoročne 295,2 318,3 56 64 64 62 60 61 60 61 62 60 60 57 56 55 48 45 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 37 19 18 23 22 26 27 32 30 31 33 42 37 39 35 29 Vir podatkov. BS. Ekonomsko ogledalo UMAR Cene številka 5/2008 str. P 8 Indeksi, 2005=100 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 QI QII QIII QIV Q 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 94,2 97,6 100,0 102,5 106,2 103,1 105,8 106,9 108,8 109,9 104,9 106,1 106,5 106,6 106,9 107,3 108,0 108,9 109,4 109,5 109,4 110,9 111,7 Hrana in brezalkoholne pijače 100,3 100,8 100,0 102,3 110,2 105,3 108,7 110,7 116,1 120,0 107,5 109,3 109,2 109,5 109,7 113,0 115,5 115,5 117,3 120,4 119,9 119,8 120,8 Alkoholne pijače in tobak 91,0 96,3 100,0 103,7 110,5 107,1 108,0 113,6 113,2 112,9 107,6 108,1 108,2 113,9 114,0 113,1 113,2 113,1 113,2 113,0 112,8 112,9 112,8 Obleka in obutev 99,3 101,0 100,0 99,5 101,6 95,4 105,7 97,1 108,1 100,1 103,4 106,8 107,0 95,0 94,2 102,3 106,8 109,9 107,7 95,6 97,8 106,8 110,6 Stanovanje 85,4 91,7 100,0 105,3 108,1 104,2 107,1 109,3 111,7 115,2 106,7 107,0 107,7 108,5 110,3 109,1 110,2 112,3 112,5 115,7 113,8 116,0 116,7 Stanovanjska oprema 94,3 96,5 100,0 104,1 108,7 107,0 108,3 109,0 110,4 111,9 108,0 108,2 108,8 108,8 109,1 109,1 109,9 110,5 111,0 111,1 111,3 113,2 114,1 Zdravje 98,8 100,3 100,0 98,3 99,4 99,9 99,9 99,1 98,7 99,4 100,0 99,7 99,9 100,0 98,7 98,7 98,8 98,8 98,7 98,3 98,5 101,3 101,4 Prevoz 92,1 97,4 100,0 101,3 101,6 99,7 102,6 102,1 101,9 102,6 101,6 102,9 103,2 102,9 102,2 101,1 100,7 102,5 102,4 102,7 102,0 103,2 103,7 Komunikacije 99,8 100,0 100,0 100,3 100,6 100,0 99,6 100,9 101,8 102,2 99,3 99,7 99,7 100,6 100,8 101,5 101,4 100,8 103,1 102,5 102,1 102,1 102,1 Rekreacija in kultura 94,2 97,7 100,0 102,1 105,8 102,5 104,3 110,6 105,9 107,2 102,0 104,4 106,4 111,0 113,0 107,9 105,5 105,6 106,6 106,5 108,0 107,3 107,5 Izobraževanje 87,1 93,4 100,0 103,1 105,0 103,1 104,7 105,7 106,7 107,9 103,0 105,6 105,6 105,6 105,6 106,0 106,7 106,7 106,7 106,6 107,0 110,2 110,2 Gostinske in nastanitvene storitve 91,1 95,8 100,0 104,5 112,1 109,2 110,8 112,8 115,5 119,4 110,3 111,0 111,1 111,8 112,7 113,9 114,4 115,6 116,6 119,0 119,5 119,8 121,4 Raznovrstno blago in storitve 94,5 98,1 100,0 104,1 107,8 106,4 107,1 108,2 109,4 110,6 106,7 107,2 107,3 107,8 108,3 108,5 108,8 109,6 109,9 110,1 110,6 111,2 111,7 HICP 94,2 97,6 100,0 102,5 106,4 103,4 106,2 107,0 109,0 110,1 105,3 106,5 106,8 106,7 106,9 107,4 108,2 109,2 109,6 109,7 109,6 111,0 111,8 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 93,4 97,4 100,0 102,3 107,8 105,9 107,4 108,2 109,9 112,1 107,1 107,4 107,7 107,8 107,7 108,9 109,6 110,1 110,1 111,0 112,4 113,0 113,7 Proizvodi za vmesno porabo 91,4 96,9 100,0 103,5 111,9 109,1 111,7 112,6 114,3 117,0 111,3 111,8 112,1 112,3 112,1 113,5 114,2 114,3 114,4 115,2 117,7 118,0 119,0 Proizvodi za investicije 94,7 97,0 100,0 100,2 101,5 101,2 101,1 101,5 102,0 102,6 101,4 101,0 100,9 101,6 101,4 101,6 102,1 101,9 101,9 102,4 102,2 103,4 104,4 Proizvodi za široko porabo 95,3 98,1 100,0 101,5 104,4 103,1 103,6 104,2 106,7 108,8 103,2 103,5 104,0 103,8 103,8 105,1 105,8 107,1 107,2 108,2 108,8 109,4 109,7 REGULIRANE CENE1 Energetika 83,3 89,4 100,0 108,0 108,6 102,6 109,5 110,1 112,4 116,1 107,5 110,3 110,7 111,8 109,8 108,5 108,5 114,4 114,3 116,5 112,6 119,1 120,3 Naftni derivati 80,2 86,7 100,0 110,3 109,3 101,4 110,9 111,3 113,5 116,5 107,5 112,3 112,9 113,5 111,0 109,3 108,7 115,9 115,9 117,3 112,3 119,8 121,0 Elektrika za gospodinjstva 93,8 98,6 100,0 101,6 - 101,7 107,1 - - - 107,1 107,1 107,1 - - - - - - - - - - Komunala 88,6 96,2 100,0 97,4 95,2 93,8 94,7 97,2 95,1 95,1 94,7 94,7 94,7 94,7 101,7 95,2 95,2 95,1 95,1 95,1 95,1 95,0 95,9 Promet in zveze skupaj 95,2 97,9 100,0 101,5 102,1 101,9 102,2 102,2 102,2 102,4 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,2 102,8 102,8 Ostale regulirane cene 89,8 95,7 100,0 102,6 105,6 104,9 104,9 106,3 106,4 106,4 105,3 104,7 104,7 105,5 107,1 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,4 106,6 Regulirane cene skupaj 85,5 91,5 100,0 107,0 110,4 105,6 110,8 112,0 113,2 115,6 109,4 111,3 111,7 112,6 112,7 110,7 110,7 114,5 114,4 115,9 113,3 117,7 118,7 1 Vir podatkov SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7.2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. Ekonomsko ogledalo UMAR Obrestne mere številka 5/2008 str. P 9 Povprečje leta 2007 2008 2003 2004 2005 2006 2007 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč - - 0,47 0,32 0,36 0,33 0,33 0,34 0,34 0,34 0,35 0,35 0,37 0,42 0,40 0,41 0,44 0,41 0,41 Vezane vloge do 1 leta - - 3,34 2,96 3,36 2,91 3,01 3,07 3,15 3,26 3,36 3,41 3,61 3,89 3,83 4,04 4,08 3,95 4,03 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 1 do 5 let - 4,18 4,99 4,56 5,80 5,44 5,50 5,35 5,37 5,36 5,79 5,98 6,16 6,45 6,44 6,58 6,75 6,40 6,61 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 8,58 5,36 5,23 4,64 5,76 6,53 - - 4,86 5,12 6,49 - 5,76 5,59 - 6,25 - - 5,63 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 2,25 2,00 2,02 2,78 3,85 3,50 3,75 3,75 3,75 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 4,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 2,33 2,11 2,19 3,58 4,28 3,82 3,89 3,98 4,07 4,15 4,22 4,54 4,74 4,69 4,64 4,85 4,48 4,36 4,60 6-mesečni 2,31 2,15 2,24 3,58 4,35 3,94 4,00 4,10 4,20 4,28 4,36 4,59 4,75 4,66 4,63 4,82 4,50 4,36 4,59 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,33 0,47 0,80 1,51 2,55 2,21 2,26 2,32 2,41 2,55 2,72 2,80 2,82 2,79 2,75 2,77 2,70 2,74 2,83 6-mesečni 0,38 0,59 0,87 1,65 2,65 2,32 2,36 2,44 2,54 2,70 2,85 2,86 2,90 2,89 2,85 2,84 2,77 2,77 2,87 Viri podatkov: BS, BBA- British Bankers' Association. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 10 Število v tisoč 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 2007 2008 Q i QII Q III QIV QI 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 899,1 900,3 905,0 910,7 925,3 919,1 923,5 924,6 934,2 937,7 920,0 921,6 923,6 925,4 924,5 923,1 926,0 934,0 935,8 932,8 936,6 937,9 938,5 B FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 801,4 807,5 813,1 824,8 854,0 841,8 852,7 856,1 865,4 870,8 845,8 849,0 852,9 856,2 854,4 854,6 859,4 864,5 867,4 864,4 867,3 870,9 874,2 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,7 41,2 38,7 38,9 41,6 43,1 42,0 41,0 40,3 41,9 43,1 41,9 42,0 42,0 41,0 41,0 41,0 40,4 40,3 40,2 41,8 41,9 42,1 V industriji in gradbeništvu 318,4 313,9 310,9 313,3 322,9 317,4 322,2 324,8 327,3 327,3 318,3 320,5 322,3 323,9 324,3 324,4 325,7 327,7 328,4 325,7 326,0 327,1 328,8 od tega: v predeloval. dejavnostih 238,9 236,1 233,7 227,9 229,9 229,4 230,2 229,6 230,4 230,0 229,7 230,0 230,2 230,3 229,8 229,3 229,7 230,7 230,9 229,7 229,8 229,9 230,4 v gradbeništvu 63,3 62,2 61,7 69,9 77,8 72,8 76,8 80,0 81,7 82,2 73,3 75,3 76,8 78,3 79,1 79,9 80,9 81,8 82,4 80,9 81,2 82,2 83,3 V storitvah 445,2 452,3 463,5 472,6 489,5 481,3 488,5 490,3 497,8 501,6 484,4 486,6 488,6 490,3 489,1 489,2 492,7 496,4 498,7 498,5 499,6 502,0 503,4 od tega: v javni upravi 47,7 49,9 49,1 50,2 50,1 49,7 50,1 50,2 50,3 50,6 49,7 49,9 50,1 50,2 50,2 50,2 50,2 50,3 50,3 50,4 50,6 50,7 50,5 V izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 102,7 105,0 106,5 109,1 110,0 109,9 110,2 109,3 110,6 111,3 110,2 110,4 110,1 110,2 109,0 108,7 110,1 110,6 110,8 110,5 110,9 111,4 111,5 C ZAPOSLENI1 722,1 724,4 731,6 741,6 766,0 753,1 764,7 768,6 777,8 781,2 757,0 761,3 764,9 768,1 767,0 767,1 771,6 777,0 779,7 776,7 777,9 781,3 784,3 V podjetjih in organizacijah 656,0 658,7 666,2 675,1 696,1 685,8 695,0 697,5 706,2 710,4 689,0 692,4 695,1 697,5 696,2 696,1 700,1 705,2 707,7 705,9 707,8 710,5 713,0 Pri fizičnih osebah 66,2 65,6 65,4 66,5 69,9 67,3 69,8 71,1 71,6 70,8 68,0 68,9 69,8 70,6 70,8 71,0 71,5 71,8 72,0 70,8 70,2 70,8 71,3 D SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 79,2 83,1 81,5 83,3 87,9 88,7 87,9 87,6 87,6 89,6 88,8 87,8 88,0 88,1 87,3 87,5 87,8 87,5 87,7 87,7 89,4 89,6 89,9 E REGISTRIRANI BREZPOSELNI 97,7 92,8 91,9 85,8 71,3 77,3 70,9 68,4 68,8 66,8 74,2 72,6 70,7 69,3 70,1 68,5 66,7 69,5 68,4 68,4 69,2 67,0 64,3 Ženske 51,6 49,3 49,4 47,0 39,1 42,0 39,3 38,0 37,3 35,6 40,7 40,2 39,2 38,5 39,3 38,1 36,7 38,0 37,1 36,7 36,9 35,7 34,3 Mladi (do 26. leta) 25,5 24,3 22,2 18,2 11,9 14,0 11,6 10,3 11,7 10,3 12,8 12,2 11,5 11,1 11,1 10,4 9,5 12,2 11,6 11,2 11,1 10,3 9,5 Starejši od 40 let 43,1 39,7 40,1 39,7 37,1 38,7 37,2 36,6 36,1 36,3 38,1 37,7 37,2 36,7 36,9 36,6 36,3 36,1 36,0 36,3 37,0 36,4 35,6 Brez strokovne izobrazbe 43,2 38,6 37,5 33,7 28,0 30,4 27,7 27,0 26,9 26,8 29,0 28,2 27,7 27,1 27,2 27,0 26,7 27,0 26,8 27,1 27,6 26,9 25,9 Brezposelni več kot 1 leto 47,5 42,9 43,4 41,9 36,5 38,8 36,7 35,5 35,0 34,0 37,9 37,4 36,8 36,0 35,8 35,6 35,0 35,3 35,0 34,7 34,7 34,0 33,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,3 22,3 23,3 22,7 16,6 19,1 16,8 15,8 14,7 15,0 18,3 17,2 16,9 16,3 16,3 16,0 15,2 14,8 14,5 14,7 15,6 15,1 14,2 F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 10,9 10,3 10,2 9,4 8,4 8,4 7,7 7,4 7,4 7,1 8,1 7,9 7,7 7,5 7,6 7,4 7,2 7,4 7,3 7,3 7,4 7,1 6,9 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVAL. -10,2 1,5 8,0 5,2 21,5 8,7 5,4 0,6 6,7 5,7 0,8 1,6 2,0 1,8 -0,9 -1,4 2,9 8,0 1,8 -3,0 3,8 1,4 0,6 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 25,4 26,0 21,7 18,6 14,7 2,9 2,4 2,3 7,2 2,2 0,9 1,0 0,7 0,6 0,7 0,6 1,0 5,3 1,2 0,6 0,9 0,6 0,7 Izgubili delo 68,8 69,6 67,2 63,8 52,5 15,4 11,6 12,6 12,9 12,5 4,0 4,0 4,0 3,7 4,9 3,5 4,2 4,5 4,3 4,1 5,8 3,4 3,3 Brezposelni dobili delo 50,5 54,3 53,9 57,4 49,1 14,8 12,1 11,3 10,9 12,4 5,2 4,2 4,1 3,7 3,0 3,8 4,4 4,3 4,1 2,5 4,1 4,2 4,1 Crtani brezposelni 47,3 46,6 33,1 39,2 28,0 7,6 6,9 6,2 7,4 6,4 3,1 2,4 2,5 2,0 1,6 1,9 2,7 2,6 2,5 2,2 1,8 2,1 2,5 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 3,5 -0,5 3,9 7,8 15,3 3,9 4,9 4,3 2,2 6,0 2,5 3,6 1,7 -0,5 2,2 1,6 0,5 1,7 0,3 0,2 -0,2 2,4 3,8 Upokojitve2 19,4 21,0 18,4 20,6 20,7 5,2 4,7 5,0 5,9 5,4 1,4 1,7 1,6 1,4 1,6 1,1 2,3 2,2 2,1 1,6 2,4 1,4 1,7 Umrli2 2,6 2,5 2,3 2,5 2,4 0,6 0,6 0,6 0,6 0,7 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 27,8 43,6 34,1 39,0 20,5 14,3 9,2 4,5 11,1 9,9 1,8 0,8 3,3 5,0 -0,8 -0,9 6,1 5,5 4,5 -0,2 7,1 1,7 0,1 H POTREBE PO DELAVCIH3 12,1 14,1 16,9 19,0 20,2 20,5 21,0 20,4 19,1 21,6 23,6 20,6 19,3 23,1 18,8 19,7 22,8 24,4 18,7 14,2 22,4 22,8 19,8 Od teh za določen čas, v % 73,8 73,7 75,6 75,3 76,5 76,7 77,5 77,2 74,4 73,0 77,5 76,9 79,1 76,6 78,4 77,1 76,5 76,4 75,2 69,8 71,9 73,0 74,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 39,7 39,7 41,6 48,3 60,2 52,6 59,3 63,0 65,8 68,7 54,7 58,3 60,1 59,5 61,7 63,3 63,9 65,6 65,9 66,1 65,8 68,3 72,1 Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 4,4 4,4 4,6 5,3 7,0 5,7 6,4 6,8 7,0 7,3 5,9 6,3 6,5 6,4 6,7 6,9 6,9 7,0 7,0 7,1 7,0 7,3 7,7 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR Številka5/2008 str. P 11 2005 2006 2007 2007 2007 2008 QII QIII QIV QI 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EUR Skupaj 277.279 290.635 1.285 1.252 1.267 1.379 1.335 1.252 1.237 1.264 1.254 1.263 1.279 1.259 1.304 1.492 1.343 1.326 1.326 1.353 Zasebni sektor (A do K) 258.714 272.709 1.217 1.178 1.191 1.328 1.264 1.184 1.164 1.192 1.179 1.180 1.211 1.181 1.238 1.468 1.279 1.263 1.244 1.285 Kmetijstvo, ribištvo (A, B) 224.253 236.822 1.069 1.036 1.048 1.185 1.112 1.021 1.026 1.057 1.026 1.029 1.073 1.044 1.113 1.323 1.118 1.117 1.127 1.091 A Kmetijstvo 224.225 236.681 1.069 1.036 1.049 1.184 1.114 1.023 1.025 1.058 1.027 1.029 1.072 1.045 1.110 1.323 1.120 1.120 1.129 1.092 B Ribištvo 218.670 236.027 1.063 1.032 1.030 1.202 1.036 919 1.070 1.011 1.015 1.015 1.078 999 1.231 1.337 1.039 1.032 1.027 1.047 Industrija, gradbeništvo (C do F) 243.067 256.362 1.140 1.101 1.120 1.241 1.184 1.110 1.081 1.114 1.109 1.106 1.145 1.109 1.168 1.372 1.184 1.189 1.163 1.200 C Rudarstvo 344.670 360.110 1.608 1.547 1.538 1.848 1.656 1.508 1.487 1.580 1.572 1.518 1.549 1.547 1.628 2.139 1.777 1.605 1.642 1.721 D Predelovalne dejavnosti 238.985 252.162 1.124 1.086 1.105 1.217 1.175 1.099 1.069 1.094 1.095 1.091 1.132 1.093 1.151 1.335 1.165 1.181 1.152 1.192 E Oskr. z elektr., plin.,vodo 353.836 373.743 1.657 1.537 1.564 2.031 1.629 1.501 1.483 1.551 1.576 1.502 1.602 1.588 1.689 2.553 1.850 1.663 1.598 1.625 F Gradbeništvo 224.794 238.698 1.061 1.036 1.054 1.129 1.094 1.038 1.011 1.066 1.031 1.050 1.071 1.039 1.091 1.217 1.080 1.092 1.081 1.107 Proizvodne storitve (G do I) 253.747 266.326 1.189 1.156 1.167 1.280 1.241 1.171 1.153 1.163 1.152 1.162 1.177 1.163 1.204 1.377 1.260 1.235 1.221 1.266 G Trgovina 244.880 258.521 1.161 1.130 1.143 1.247 1.205 1.143 1.130 1.135 1.125 1.136 1.151 1.142 1.176 1.332 1.231 1.200 1.194 1.223 H Gostinstvo 202.895 211.873 937 922 927 1.004 983 906 905 930 931 920 945 916 958 1.042 1.011 993 969 985 I Promet, skladišč., zveze 299.377 310.080 1.368 1.320 1.331 1.480 1.436 1.359 1.316 1.332 1.313 1.329 1.343 1.322 1.377 1.627 1.436 1.423 1.395 1.489 Poslovne storitve (J do K) 325.355 340.552 1.520 1.472 1.466 1.698 1.563 1.450 1.452 1.504 1.461 1.458 1.486 1.453 1.528 1.942 1.623 1.555 1.542 1.592 J Finančno posredništvo 413.896 443.595 1.986 1.943 1.834 2.347 1.959 1.830 1.897 2.021 1.911 1.833 1.853 1.815 1.973 3.015 2.054 1.918 1.932 2.027 K Posl. z nepremičninami 292.763 304.295 1.361 1.312 1.341 1.480 1.431 1.321 1.300 1.328 1.309 1.330 1.361 1.331 1.379 1.583 1.479 1.433 1.412 1.447 Javne storitve (L do O) 330.580 341.999 1.485 1.469 1.495 1.531 1.548 1.453 1.454 1.474 1.478 1.509 1.485 1.490 1.500 1.563 1.531 1.515 1.570 1.558 L Javna uprava 333.302 343.572 1.507 1.482 1.538 1.561 1.606 1.445 1.452 1.488 1.506 1.565 1.512 1.538 1.553 1.569 1.562 1.549 1.648 1.619 M Izobraževanje 340.967 357.301 1.550 1.545 1.561 1.573 1.605 1.530 1.533 1.550 1.550 1.571 1.556 1.556 1.560 1.585 1.575 1.563 1.636 1.615 N Zdrav., socialno varstvo 316.827 325.245 1.400 1.393 1.405 1.436 1.450 1.369 1.386 1.401 1.392 1.423 1.401 1.391 1.404 1.453 1.450 1.438 1.452 1.461 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 325.159 332.137 1.440 1.394 1.407 1.553 1.465 1.441 1.389 1.393 1.399 1.399 1.415 1.407 1.421 1.733 1.504 1.466 1.463 1.467 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,0 94,1 94,9 94,8 94,9 95,4 95,6 94,5 94,7 94,8 94,9 95,0 94,8 95,0 95,3 95,4 95,4 95,5 95,4 95,8 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 105,0 105,7 108,1 107,9 108,7 110,1 110,5 106,1 107,0 108,1 108,5 108,5 108,6 109,0 109,6 110,3 110,3 110,4 109,9 111,1 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 102,5 101,6 103,7 103,3 103,5 104,7 104,9 103,5 103,2 103,3 103,4 103,2 103,2 104,0 104,7 104,7 104,8 105,0 104,8 105,0 SIT za USD 192,7 191,0 - - - - - - - - - - - - - - - - - - SIT za EUR 239,6 239,6 - - - - - - - - - - - - - - - - - - USD za EUR 1,2448 1,2557 1,3706 1,3482 1,3745 1,4494 1,4998 1,3242 1,3516 1,3511 1,3419 1,3716 1,3622 1,3896 1,4227 1,4684 1,4570 1,4718 1,4748 1,5527 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. Javne finance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 12 V tisoč EUR, tekoče cene 2004 2005 2006 2007 2007 2007 2008 Q, QII QIII QIV 8 9 10 11 12 1 2 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 11.196.191 11.976.085 12.958.693 14.015.156 3.065.198 3.456.275 3.430.635 4.063.047 1.223.146 1.024.126 1.323.755 1.326.312 1.412.980 1.119.970 1.100.780 Tekoči prihodki 10.887.384 11.517.220 12.395.302 13.467.157 2.955.042 3.374.915 3.332.116 3.805.084 1.168.911 1.003.266 1.259.399 1.236.253 1.309.432 1.104.582 1.073.495 Davčni prihodki 10.210.728 10.883.952 11.761.990 12.757.942 2.828.698 3.199.681 3.123.561 3.606.002 1.099.501 934.243 1.194.103 1.168.132 1.243.767 1.057.437 1.015.569 Davki na dohodek in dobiček 2.115.163 2.241.947 2.735.294 2.917.670 587.733 914.251 646.272 769.413 251.354 226.259 233.374 235.747 300.293 222.969 221.246 Prispevki za socialno varnost 3.753.129 3.987.693 4.231.224 4.597.973 1.083.374 1.123.694 1.139.120 1.251.786 377.876 382.065 385.102 397.257 469.427 394.658 400.038 Davki na plačilno listo & del. silo 491.053 526.193 472.934 418.141 96.050 99.669 101.537 120.885 33.563 33.851 34.118 36.515 50.251 19.987 19.495 Davki na premoženje 164.886 170.396 189.124 206.421 22.183 57.958 67.292 58.987 31.377 15.157 16.339 29.318 13.330 8.685 10.532 Domači davki na blago in stor. 3.574.570 3.914.698 4.077.290 4.498.576 1.017.613 973.023 1.135.454 1.372.486 395.375 264.633 514.537 459.906 398.043 404.585 354.721 Davki na medn. trgov.& transak 80.698 39.060 50.681 117.079 21.478 30.663 33.213 31.725 9.640 12.026 10.423 9.109 12.193 6.345 9.324 Drugi davki 31.229 3.965 5.442 2.081 266 422 673 719 316 252 211 279 229 208 214 Nedavčni prihodki 676.656 633.268 633.312 709.216 126.345 175.234 208.554 199.082 69.410 69.023 65.296 68.121 65.666 47.144 57.926 Kapitalski prihodki 86.593 113.424 166.795 136.551 19.670 15.184 39.564 62.132 17.110 8.930 14.557 15.694 31.880 11.057 9.577 Prejete donacije 7.831 9.067 5.370 11.872 2.111 2.831 1.975 4.955 -93 1.391 1.361 820 2.774 737 734 Transferni prihodki 31.449 33.967 42.811 51.579 2.154 3.765 1.926 43.734 624 134 882 42.976 -123 1.376 969 Prejeta sredstva iz EU 182.933 302.407 348.416 347.997 86.221 59.580 55.054 147.143 36.595 10.404 47.556 30.570 69.017 2.217 16.005 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 11.552.442 12.275.729 13.208.676 13.924.506 3.203.151 3.394.883 3.241.483 4.084.990 1.090.740 1.055.360 1.140.532 1.252.869 1.691.589 1.014.490 1.141.485 Tekoči odhodki 5.149.861 5.353.940 5.688.953 5.951.017 1.482.002 1.448.488 1.362.191 1.658.335 463.506 447.883 483.812 500.729 673.795 449.728 512.699 Plače in drugi izdatki zaposlen. 2.922.504 3.016.282 3.180.304 3.276.994 785.846 851.676 814.380 825.093 273.675 269.558 266.157 273.515 285.421 265.555 262.899 Izdatki za blago in storitve 1.793.780 1.910.960 2.073.233 2.212.272 490.335 482.590 517.992 721.355 183.399 164.410 187.389 212.070 321.895 156.865 172.102 Plačila obresti 383.629 372.142 376.392 356.983 197.549 105.283 17.472 36.678 3.277 7.428 26.571 4.888 5.220 22.868 74.227 Sredstva, izločena v rezerve 49.948 54.556 59.025 104.768 8.272 8.939 12.347 75.210 3.155 6.487 3.695 10.256 61.259 4.440 3.471 Tekoči transferi 5.215.779 5.598.570 5.925.823 6.145.937 1.457.330 1.663.926 1.456.334 1.568.347 467.384 463.422 473.808 548.303 546.236 460.687 517.591 Subvencije 323.697 381.245 402.921 423.385 104.410 137.922 88.287 92.766 12.987 18.027 18.014 25.554 49.198 5.008 34.979 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.395.830 4.628.595 4.871.492 5.093.328 1.219.039 1.359.165 1.211.111 1.304.013 403.614 401.101 404.995 470.513 428.505 418.051 441.065 Transferi neprofitnim organiz. in ustanovam, dr. tekoči dom. transf. 474.357 563.051 624.054 597.244 130.976 156.661 145.612 163.996 47.441 40.321 49.708 50.018 64.269 35.875 38.017 Tekoči transferi v tujino 21.894 25.679 27.357 31.979 2.905 10.178 11.324 7.572 3.342 3.974 1.090 2.217 4.264 1.754 3.531 Investicijski odhodki 631.383 654.246 901.419 1.130.453 133.374 162.915 266.879 567.285 104.199 90.451 117.277 121.011 328.998 53.635 44.639 Investicijski transferi 385.845 383.385 404.588 341.196 30.491 59.001 70.469 181.234 23.276 24.107 35.575 51.513 94.146 9.858 11.296 Plačila sredstev v proračun EU 169.575 285.589 287.892 355.904 99.954 60.553 85.610 109.787 32.376 29.497 30.061 31.313 48.414 40.582 55.259 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -356.252 -299.644 -249.983 90.649 - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 13 Realne stopnje rasti, v %* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Pomladanska napoved 2008 Bruto domači proizvod 2,8 4,4 4,1 5,7 6,1 4,4 4,1 4,4 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 25.344 26.764 28.244 30.453 - - - - BDP v mio EUR (tekoče cene in fiksni tečaj EUR=239,64) 24.716 26.677 28.243 30.448 33.542 36.308 39.234 42.270 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 12.695 13.400 1 4.1 1 6 15.167 16.615 17.939 19.350 20.815 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 17.000 18.400 19.500 20.700 - - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100) 1 83 85 87 88 - - - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,7 6,3 6,5 6,0 4,9 4,8 4,8 4,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,2 4,1 4,0 4,5 3,3 3,3 3,5 3,8 Inflacija2, povprečje leta 5,6 3,6 2,5 2,5 3,6 5,2 3,2 2,9 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 3,1 12,5 10,1 12,3 13,0 9,7 9,4 9,7 Izvoz proizvodov 4,4 12,8 10,3 13,4 12,5 9,4 9,3 9,5 Izvoz storitev -2,5 11,0 9,5 7,3 15,5 10,9 10,0 10,5 Uvoz proizvod in storitev3 6,7 13,3 6,7 12,2 14,1 8,5 7,5 8,6 Uvoz proizvodov 7,3 14,6 6,8 12,7 13,8 8,3 7,2 8,3 Uvoz storitev 2,9 5,6 5,6 8,9 16,6 9,8 9,7 10,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -196 -720 -561 -857 -1.641 -1.686 -1.103 -899 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 233,70 238,86 239,64 239,60 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,128 1,242 1,244 1,254 1,371 1,526 1,537 1,537 Devizne rezerve, v mio EUR 7.703 7.484 8.833 8.005 - - - - od tega: devizne rezerve BS, v mio EUR 6.675 6.368 6.771 5.305 6444 6095 - - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 13.225 15.343 20.508 24.034 34.358 36.4626 - - DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 55,3 54,3 54,0 53,4 52,3 52,7 52,2 51,8 Državna potrošnja 19,4 19,2 19,4 19,2 18,2 18,6 18,5 18,6 Investicije v osnovna sredstva 24,1 25,4 25,5 26,1 28,7 28,9 28,1 28,1 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR - Pomladanska napoved 2008. Opombe: *kjer ni drugače navedeno. 1 Eurostat. 2Indeks cen življenjskih potrebščin. 3Plačilno-bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih. 4Od 01.01.2007 vključujejo devizne rezerve Banke Slovenije tujo gotovino v konvertibilnih valutah, vloge izven evroobmočja v tuji valuti in prvovrstne vrednostne papirje izdajateljev izven evroobmočja v tuji valuti. Padec vrednosti v podatkih je posledica priključitve Slovenije v EMU. 5Stanje konec aprila 2008. 6Stanje konec marca 2008. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM EU 27=100 Inflacija1 (povprečje leta) 2004 2005 2006 2007 2003 2004 2005 2006 2004 2005 2006 2007 Slovenija 4,4 4,1 5,7 6,1 82,3 85,3 86,8 87,8 3,7 2,5 2,5 3,8 EU 27 2,5 1,9 3,1 2,9 100,0 100,0 100,0 100,0 2,0 2,2 2,2 2,3 EU 25 2,5 1,9 3,0 2,8 104,4 104,2 104,1 103,9 2,1 2,2 2,2 2,3 Evro območje 2,1 1,6 2,7 2,6 112,1 110,9 110,9 110,4 2,1 2,2 2,2 2,1 Belgija 3,0 1,7 2,8 2,8 123,3 121,0 121,1 119,8 1,9 2,5 2,3 1,8 Bolgarija 6,6 6,2 6,3 6,2 32,6 33,8 35,3 36,7 6,1 6,0 7,4 7,6 Češka 4,5 6,4 6,4 6,5 73,6 75,3 76,6 78,6 2,6 1,6 2,1 3,0 Danska 2,3 2,5 3,9 1,8 124,5 125,9 126,6 125,8 0,9 1,7 1,9 1,7 Nemčija 1,1 0,8 2,9 2,5 116,9 116,6 115,1 114,2 1,8 1,9 1,8 2,3 Estonija 8,3 10,2 11,2 7,1 54,5 56,9 62,9 68,4 3,0 4,1 4,4 6,7 Irska 4,4 6,0 5,7 5,3 140,8 141,8 143,7 145,5 2,3 2,2 2,7 2,9 Grčija 4,6 3,8 4,2 4,0 92,2 93,9 96,2 97,3 3,0 3,5 3,3 3,0 Španija 3,3 3,6 3,9 3,8 101,2 101,2 102,9 105,0 3,1 3,4 3,6 2,8 Francija 2,5 1,9 2,2 2,2 112,1 110,3 112,4 111,9 2,3 1,9 1,9 1,6 Italija 1,5 0,6 1,8 1,5 111,0 106,9 105,1 103,3 2,3 2,2 2,2 2,0 Ciper 4,2 3,9 4,0 4,4 89,2 90,5 92,6 91,9 1,9 2,0 2,2 2,2 Latvija 8,7 10,6 12,2 10,3 43,4 45,8 49,9 53,7 6,2 6,9 6,6 10,1 Litva 7,3 7,9 7,7 8,8 49,1 50,5 53,2 56,2 1,2 2,7 3,8 5,8 Luksemburg 4,9 5,0 6,1 4,5 247,3 253,2 264,2 279,3 3,2 3,8 3,0 2,7 Madžarska 4,8 4,1 3,9 1,3 63,4 63,3 64,2 65,0 6,8 3,5 4,0 7,9 Malta 0,2 3,4 3,4 3,8 78,6 76,8 77,3 76,9 2,7 2,5 2,6 0,7 Nizozemska 2,2 1,5 3,0 3,5 129,7 129,5 131,1 130,6 1,4 1,5 1,7 1,6 Avstrija 2,3 2,0 3,3 3,4 128,8 128,8 128,7 127,5 2,0 2,1 1,7 2,2 Poljska 5,3 3,6 6,2 6,5 49,0 50,7 51,2 52,4 3,6 2,2 1,3 2,6 Portugalska 1,5 0,9 1,3 1,9 76,9 74,7 75,4 74,5 2,5 2,1 3,0 2,4 Romunija 8,5 4,2 7,9 6,0 31,4 34,1 35,4 38,9 11,9 9,1 6,6 4,9 Slovaška 5,2 6,6 8,5 10,4 55,6 57,2 60,5 63,7 7,5 2,8 4,3 1,9 Finska 3,7 2,8 4,9 4,4 113,3 116,5 115,1 117,0 0,1 0,8 1,3 1,6 Švedska 4,1 3,3 4,1 2,7 123,0 125,0 123,7 124,6 1,0 0,8 1,5 1,7 Velika Britanija 3,3 1,8 2,9 3,0 119,8 122,0 119,2 118,0 1,3 2,1 2,3 2,3 ZDA 3,6 3,1 2,9 2,2 153,9 155,0 158,4 157,6 2,7 3,4 3,2 2,9 Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin. Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 20073 2004 2005 2006 2007 2004 2005 2006 2007 Slovenija 6,3 6,5 6,0 4,8 -2,7 -2,0 -2,8 -4,9 -2,3 -1,5 -1,2 -0,1 27,6 27,5 27,2 24,1 EU 27 9,0 8,9 8,1 7,1 0,1 -0,2 -0,7 -0,6 -2,8 -2,5 -1,4 -0,9 62,1 62,6 61,3 58,7 EU 25 9,0 8,9 8,2 7,2 0,2 -0,1 -0,5 -0,3 -2,9 -2,5 -1,4 -0,9 62,4 63,0 61,8 59,3 Evro območje 8,8 8,9 8,3 7,4 0,8 0,2 0,0 0,3 -2,9 -2,5 -1,3 -0,6 69,7 70,3 68,6 66,6 Belgija 8,4 8,4 8,2 7,5 3,5 2,6 2,7 1,9 0,0 -2,3 0,3 -0,2 94,2 92,1 88,2 84,9 Bolgarija 12,0 10,1 9,0 6,9 -6,6 -12,4 -17,8 -21,5 1,4 1,8 3,0 3,4 37,9 29,2 22,7 18,2 Češka 8,3 7,9 7,1 5,3 -5,4 -1,8 -3,3 n.p. -3,0 -3,6 -2,7 -1,6 30,4 29,7 29,4 28,7 Danska 5,5 4,8 3,9 3,8 3,0 4,3 2,7 1,1 1,9 5,0 4,8 4,4 43,8 36,4 30,4 26,0 Nemčija 9,7 10,7 9,8 8,4 4,7 5,2 6,1 7,6 -3,8 -3,4 -1,6 0,0 65,6 67,8 67,6 65,0 Estonija 9,7 7,9 5,9 4,7 -12,3 -10,0 -15,5 -17,3 1,6 1,8 3,4 2,8 5,1 4,5 4,2 3,4 Irska 4,5 4,3 4,4 4,6 -0,6 -3,5 -4,2 n.p. 1,4 1,6 3,0 0,3 29,5 27,4 25,1 25,4 Grčija 10,5 9,8 8,9 8,3 -5,6 -7,1 n.p. n.p. -7,4 -5,1 -2,6 -2,8 98,6 98,0 95,3 94,5 Španija 10,6 9,2 8,5 8,3 -5,3 -7,4 -8,9 -10,1 -0,3 1,0 1,8 2,2 46,2 43,0 39,7 36,2 Francija 9,3 9,2 9,2 8,3 0,5 -0,9 -1,3 n.p. -3,6 -2,9 -2,4 -2,7 64,9 66,4 63,6 64,2 Italija 8,0 7,7 6,8 6,1 -0,9 -1,6 -2,6 -2,5 -3,5 -4,2 -3,4 -1,9 103,8 105,8 106,5 104,0 Ciper 4,6 5,2 4,6 3,9 -5,0 -5,9 -5,9 -9,7 -4,1 -2,4 -1,2 3,3 70,2 69,1 64,8 59,8 Latvija 10,4 8,9 6,8 6,0 -12,9 -12,5 -22,5 -22,9 -1,0 -0,4 -0,2 0,0 14,9 12,4 10,7 9,7 Litva 11,4 8,3 5,6 4,3 -7,7 -7,2 -10,8 -13,7 -1,5 -0,5 -0,5 -1,2 19,4 18,6 18,2 17,3 Luksemburg 5,1 4,5 4,7 4,7 11,9 11,1 10,5 n.p. -1,2 -0,1 1,3 2,9 6,3 6,1 6,6 6,8 Madžarska 6,1 7,2 7,5 7,4 -8,4 -6,8 -6,1 -4,9 -6,5 -7,8 -9,2 -5,5 59,4 61,6 65,6 66,0 Malta 7,4 7,3 7,3 6,4 -5,9 -8,8 -8,3 -5,6 -4,6 -3,0 -2,6 -1,8 72,6 70,4 64,2 62,6 Nizozemska 4,6 4,7 3,9 3,2 7,5 7,2 8,3 6,6 -1,7 -0,3 0,5 0,4 52,4 52,3 47,9 45,4 Avstrija 4,8 5,2 4,7 4,4 0,5 1,1 2,4 3,2 -3,7 -1,5 -1,5 -0,5 63,8 63,5 61,8 59,1 Poljska 19,0 17,7 13,8 9,6 -4,0 -1,2 -2,7 -3,7 -5,7 -4,3 -3,8 -2,0 45,7 47,1 47,6 45,2 Portugalska 6,7 7,6 7,7 8,0 -7,6 -9,5 -10,1 -9,8 -3,4 -6,1 -3,9 -2,6 58,3 63,6 64,7 63,6 Romunija 8,1 7,2 7,3 6,4 -8,4 -8,6 -10,5 -14,1 -1,2 -1,2 -2,2 -2,5 18,8 15,8 12,4 13,0 Slovaška 18,2 16,3 13,4 11,1 -3,4 -8,4 -8,2 -5,7 -2,4 -2,8 -3,6 -2,2 41,4 34,2 30,4 29,4 Finska 8,8 8,4 7,7 6,9 6,5 3,6 4,6 4,6 2,4 2,9 4,1 5,3 44,1 41,3 39,2 35,4 Švedska 6,3 7,4 7,0 6,1 6,7 7,0 8,5 8,4 0,8 2,2 2,3 3,5 51,2 50,9 45,9 40,6 Velika Britanija 4,7 4,8 5,4 5,3 -1,6 -2,5 -3,9 -4,2 -3,4 -3,4 -2,6 -2,9 40,4 42,1 43,1 43,8 ZDA 5,5 5,1 4,6 4,6 -5,5 -6,1 -6,1 n.p. -4,4 n.p. n.p. n.p. 63,4 n.p. n.p. n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: 1Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena za napake, ki nastanejo v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). 2 po metodologiji ESA 1995. n.p.- ni podatka. 3Začasni podatki Eurostat. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 150 135 120 105 REALNI INDEKSI OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL indeksi: povprečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ZELEZNISKEM PROMETU v mio tonskih km 3500 2500 1500 A ■ŽELEZNIŠKI PROMET ---------CESTNI PROMET —i-1-1-1— ^ H = > LO = = > to = = > N — H > °aöö ° a ä ä ° a ä ä ° a ä ä a a a a BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR ■V v, ■v V/ v. v. s/, v, v. v, ■v V/ V, v, .••v v, ••v V J v, ■v •v v, s/, v, v- v. v ••v VJ V, v, .••v v, ••v •/J v, •v v, s/, v, v- v. v ••v VJ V, v, .••v v, ••v •/J v, •v v, S/ v, v- v. v ••v VJ V, v, v, ••v •/J v, •v v, S/ v, v- v. v ••v VJ v, f/. ii ••v V J v, ••v V; v, S/ v, v- ■v Vi v ■v V/ v, Lil v- Vi .••v v ••v V/ v, .••v v, V/ v, j-1 -*- V/ v, u (O a > C N _ a > C CO o 0 ro O 0 ro o ro 5 co z (Č 5 co z ro 5 5 5 130 110 90 70 - GRADBENIŠTVO PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS ---------ORIGINALNI INDEKSI • TRENDNI INDEKS ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 110 108 106 104 102 100 98 96 94 -----' ZAPOSLENOST, indeksi 2000=100 14 13 12 11 10 9 8 7 6 co s? 5 o. > O ^ ^ (D O îs 5 <0 z d > ID O (0 z 250 230 210 190 170 150 0 50 25 3 20 2 15 10 0 5 0 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 17 NETO PLACE IN DRUGI PREJEMKI, v mio EUR 750 700 ■ 650 ■ 600 550 500 450 400 ■ 350 ■ 300 250 200 150 100 50 0 MASA DRUGIH PREJEMKOV IZPLAČILA ZA NALOŽBE v mio EUR, stalne cene2000 "S o REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 MERJENZ: • INDUSTRIJSKIMI CENAMI ■ CENAMI ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČN 100 —i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i— CD -ff 3 a> E^'öTS £ ns O rr* is O rr* HRANILNE VLOGE, v mio EUR 15000 13500 12000 10500 9000 7500 6000 4500 3000 1500 0 120 115 110 105 100 RAST IZBRANIH CENOVNIH INDIKATORJEV indeksi: 2005=100 ■ REGULIRANE CENE ■ CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČN -i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—i—r- MENJALNI TEČAJ EURA indeksi: 2001 = 100 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/03:3, 8-9/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3, 6/07:3, 12/07:5, 3/08:4 letna gospodarska rast 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3, 3/08:4 - komponente gospodarske rasti 33/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9, 4/07:11, 7/07:9, 10/07:8, 1/08:9, 4/08:9 naložbe nerezidentov 1/04:9 panožni indeksi 7/03:9 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 8-9/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3, 4/07:8, 5/07:3, 5/07:7, 6/07:3, 6/07:7, 7/07:3, 7/07:6, 8-9/07:8, 10/07:3, 10/07:5, 11/07:3, 11/07:8, 12/07:3, 12/07:7,1/08:6, 2/08:3, 2/08:5, 3/08:3, 3/08:10, 4/08:3, 4/08:6, 5/08:3, 5/08:7 cenovna politika 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CP112/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno/nadaljnje izobraževanje 10/06:18, 12/07:19 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21, 1/08:19 srednješolsko izobraževanje 6/07:19-21 mobilnost študentov 4/07:24-25 program Erasmus 5/07:18-19 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 8-9/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 89/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 89/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7, 4/07:10, 5/07:9, 6/07:9, 7/07:8, 89/07:10, 10/07:7, 11/07:10, 12/07:9, 1/08:8, 2/08:7, 3/08:12, 4/08:8 varčevanje prebivalstva 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8, 4/07:9, 5/07:8, 6/07:8, 7/07:7, 8-9/07:9, 10/07:6, 11/07:9, 12/07:8, 1/08:7, 2/08:6, 3/08:11, 4/08:7 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8, 8-9/07:7, 3/08:9 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun) 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7, 4/07:7, 6/07:5-6, 7/07:5, 8-9/07:6, 11/07:7, 12/07:6, 1/08:5, 2/08:3, 3/08:8, 5/08:5-6 pogoji menjave 2/03:4, 4/03:5 devizne rezerve 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 regionalna usmerjenost blagovne menjave2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21, 4/07:16, 7/07:15, 11/07:15, 1/08:15, 4/08:15 cene 10/03:12, 2/07:20-21 - medn. primerjava 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26, 10/07:22-23 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 konjunkturna gibanja in napovedi 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3, 7/04:19, 5/07:4-5, 11/07:5, 2/08:4, 3/08:5 EU - SLOVENIJA - primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21, 5/07:21, 5/08:15 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 89/05:23 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - glede na velikost 10/03:22, 7/04:24, 89/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 89/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19, 10/07:20-21 - po panogah: - mlečnopredelovalna industrija: 1/08:20-21 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 - mesnopredelovalna industrija: 2/08:16-17 pravne osebe blokacije žiro računov pravnih oseb prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22, 5/07:20, 4/08:21 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18, 6/07:15, 8-9/07:15, 12/07:15, 3/08:19 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19, 12/07:20-21 razpoložljivi dohodek gospodinjstev in Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 19 NPISG, nefinančni sektorski računi: 1/08:22 Gostinstvo al. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14, 5/07:13, 8-9/07:14, 11/07:14, 1/08:3, 2/08:12, 5/08:11 predelovalne dejavnosti: vrednost proizvodnje, ostali konjunkturni kazalci in napovedi 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 89/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 89/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 8-9/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13, 4/07:15, 5/07:12, 6/07:12, 7/07:13, 8-9/07:13, 10/07:12, 11/07:13, 12/07:12, 1/08:13, 2/08:11, 3/08:16, 4/08:13, 5/08:10 pretežni izvozniki 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (al. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija al. Cenovna gibanja in -politika Institucije - zaupanje v institucije 4/06:21 Izobraževanje al. Človeški viri Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 državne pomoči prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 javnofinančni prihodki 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10, 4/07:12, 7/07:10, 10/07:9, 1/08:10, 4/08:10 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12, 3/08:13 javni izdatki za izobraževanje -mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja al. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13, 1/08:20-21, 2/08:16-17, 3/08:24 - pogajanja z EU 1/03:17 - prireja mleka 1/08:20-21 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23, 4/07:18, 1/08:20-21 gozdarstvo 5/04:16, 11/06:19 10/07:17 ribištvo 8-9/04:16, 10/06:17, 11/07:19 ekonomski računi 2/07:15 napovedovanje dodane vrednosti v kmetijstvu 4/07:21 Konkurenčnost liberalizacija mrežnih dejavnosti 4/07:26-27 Izvozna konkurenčnost Cenovna in stroškovna konkurenčnost -Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/03:7, 5/03:5, 89/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5, 5/07:6, 8-9/07:5, 11/07:6, 3/08:6 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5, 3/08:6 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave tržni deleži 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9, 4/07:6, 3/08:7 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:1920, 5/07:23-24 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 letno poročilo WEF 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 globalna konkurenčnost RS 1/05:18-19 javna uprava - javne storitve Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi - Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (al. tudi EU, CEFTA) 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 6/07:4, 7/07:4, 8-9/07:4, 10/07:4, 11/07:4-5, 12/07:4, 1/08:3, 1/08:4, 2/08:4, 3/08:5, 4/08:3-4, 5/08:3-4 Nemčija 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4, 4/07:5, 5/07:4-5, 7/07:4, 5/08:4 Hrvaška 3/07:4, 6/07:4 Napovedi - Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4, 4/07:4, 3/08:3 Jesenska napoved 8-9/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4, 8-9/07:3 Neposredne tuje investicije al._ Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletno 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11, 6/07:13, 8-9/07:16, 12/07:13, 3/08:17 izbrani kazalci 3/06:11, 3/07:11 dodana vrednost v trgovini 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11, 12/07:13 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Okolje- okoljska politika (al. tudi Trajnostni razvoj) emisije toplogrednih plinov 6/07:22-23, 4/08:19 Plačilna sposobnost (al. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23, 4/08:22 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19, 5/07:22 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21, 8-9/07:22-23 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 8-9/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 89/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8, 4/07:14, 5/07:11, 6/07:11, 7/07:12, 8-9/07:12, 10/07:11, 11/07:12, 12/07:11, 1/08:12, 2/08:10, 3/08:15, 4/08:12, 5/08:9 plače v javnem sektorju 7/07:19-20 Prebivalstvo 1/07:22-23, 12/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca al. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti al. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost al. Industrija ter al.-Konkurenčnost Promet izbrani kazalci 2/03:18, 5/03:16, 89/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 89/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14, 4/07:17, 7/07:14, 10/07:13, 1/08:14, 4/08:14 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 str. P 20 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/05:24 regionalni BDP 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25, 8-9/07:21, 10/07:19 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih - regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24, 11/07:20 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20, 3/08:23, 4/08:20 Socialni indikatorji pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. civilna družba indeks človekovega razvoja 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17, 1/08:23 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - izdatki za socialno varnost/zaščito 4/04:19, 3/06:19, 11/07:21 - za dolgotrajno nego 12/04:26-27, 4/07:32 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23, 4/07:30-31 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:2425, 3/06:18, 4/07:28-29 stopnja tveganja revščine 11/03:22, 11/04:17, 6/07:24, 2/08:15 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - diplomanti/študenti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17, 11/07:22-23 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj okoljski odtis 8-9/05:20-21 okoljska komponenta razvoja 5/07:17 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14, 5/07:3, 8-9/07:11, 2/08:9 struktura registrirane brezposelnosti 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost/zaposlenost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 10/07:19 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12, 10/07:18 izbrani kazalci trga dela 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 8-9/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 89/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7, 4/07:13, 5/07:10, 6/07:10, 7/07:11, 8-9/07:11, 10/07:10, 11/07:11, 12/07:10, 1/08:11, 2/08:8-9, 3/08:14, 4/08:11, 5/08:8 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 zaposlovanje tujcev 4/07:22-23 oblike zaposlitve zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 Programi zaposlovanja Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 8-9/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 89/06:17, 12/06:19, 3/07:10, 6/07:14, 89/07:17, 12/07:14, 3/08:18 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19, 12/07:14 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 struktura prenočitev po vrstah krajev 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino/zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 4/2008 str. P 21 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP - Agencija RS za plačilni promet, APr - Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, ATP - Agencija za trg vrednostih papirjev, BDV - bruto dodana vrednost, BS - Banka Slovenije, CEEPN - Central and East European Privatisation Network, COICOP - klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU - Center za razvoj Univerze, DFO - Druge finančne organizacije, DG ECFIN - Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve pri EK, DUNZ - Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD - Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB -Evropska investicijska banka, eEa - European Environment Agency, ELES - Elektro Slovenije, EIMV - Elektroinštitut Milan Vidmar, EK - Evropska komisija, ESS - Ekonomsko socialni svet, FAPRI - Food and Agricultural Policy Research Institute, Columbia, U.S.A. GEM - Global Entrepreneurship Monitor, GFK - Gesellschaft für Konsumforschung, GURS - Geodetska uprava, GZS - Gospodarska zbornica Slovenije, PČR - Poročilo o človekovem razvoju (HDR - Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP - Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER - Inštitut za ekonomska raziskovanja, IFO - Institut für Wirtschaftsforschung, IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change, IPI - Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ - Inštitut za varovanje zdravja, KDD - Klirinško depotna družba, KGBJF -konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS - Kmetijski inštitut Slovenije, LBo - Ljubljanska borza, PzP - Partnerstvo za pristop, MDDSZ - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF - Ministrstvo za finance, MGD - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ - Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP - Ministrstvo za okolje in prostor, NFD - Nacionalna finančna družba, NPISG -neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS - Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (-) - ni podatka, n.s. -ni smiselno, NUTS - skupna evropska statistična klasifikacija teritorialnih enot (Nomenclature of Statistical Territorial Units -NUTS), ki jo je vzpostavil Eurostat. Njen namen je skladen sistem za delitev evropskega ozemlja kot podlago za zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik v Eu, OZS - Obrtna zbornica Slovenije, PKM - pariteta kupne moči, RRD - Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ - Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS - Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID -Slovenska izvozna družba, SKM - standard kupne moči, SRD - Slovenska razvojna družba, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, SVEZ - Služba vlade za evropske zadeve, SZB - Slovenski zavarovalni biro, SZZ - Slovensko zavarovalno združenje, UJP - Urad RS za javna plačila, TUVL - trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR -Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW - Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZEW - Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS - Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A - Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B - Ribištvo, C - Rudarstvo, D - Predelovalne dejavnosti, DA - Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB - Tekstilije, tekstilni izdelki, DC - Usnje, usnjeni izdelki, DD - Obdelava in predelava lesa, DE - Papir, založništvo, tiskarstvo, DF - Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG - Kemikalije, kemični izdelki, DH - Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI - Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ - Kovine in kovinski izdelki, DK - Stroji in naprave, DL - Električna, optična oprema, DM - Vozila in plovila, DN - Pohištvo, drugo, E - Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F - Gradbeništvo, G - Trgovina, popravila motornih vozil, H - Gostinstvo, I - Promet, skladiščenje in zveze, J - Finančno posredništvo, K - Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L -Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M - Izobraževanje, N - Zdravstvo in socialno varstvo, O -Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P - Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 Zbirka Delovni zvezki letnika 2007 in 2008 3/2008: Vpliv plač na inflacijo v Sloveniji, I. Masten 2/2008: Poslovanje gospodarskih družb in zadrug v letu 2006, J. Mirjana Novak 1/2008: Razvitost in dejavniki konkurenčnosti nefinančnih tržnih storitev, M. Koprivnikar Šušteršič 12/2007: Poslovanje gospodarskih družb v 2006 - pregled po dejavnostih, R. Kmet Zupančič in drugi 11/2007: Zasebna potrošnja - teoretična izhodišča in analiza potrošnje v Sloveniji v obdobju 1995-2006, B. Ferk 10/2007: Dinamika zunanjega zadolževanja Slovenije, J. Markič 9/2007: Obseg in učinkovitost slovenske politike subvencioniranja gospodarskih družb, A. Murn 8/2007: Scenariji gospodarskega razvoja Slovenije do leta 2030, B. Tavčar I. Zakotnik, I. Strmšnik, T. Kraigher 7/2007: Paradigma konkurenčnosti držav in analiza Slovenije po sistemih WEF in IMD za leto 2006, A. A. Chiaiutta 6/2007: Innovation Cooperation and Innovation Activity of Slovenian Enterprises (Inovacijsko sodelovanje in inovacijska aktivnost slovenskih podjetij) (Delovni zvezek je v angleškem jeziku, vsebuje povzetek v slovenščini), A. Jaklič, J. P. Damijan, M. Rojec 5/2007: Domet in možni elementi politike aktivnega spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji M. Rojec, T. Redek, Č. Kostevc 4/2007: Okoljska komponenta gospodarskega razvoja Slovenije v zadnjih letih, M. Vendramin 3/2007: Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih - učinki liberalizacije, R. Kmet Zupančič, J. Povšnar 2/2007: Napovedovanje sprememb dodane vrednosti dejavnosti kmetijstva v Sloveniji v tekočem srednjeročnem obdobju, M. Kovač, E. Erjavec, S. Kovač 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk_ Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni._ Pomladanska / Jesenska napoved Pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2008, 2008 Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2007 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Poročilo o razvoju 2007, 2007 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006-2013), 2005 Slovenia - On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU - povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001-2006) IB revija IB revija 1/2008 VSEBINA: Milena Bevc: Financiranje, učinkovitost in pravičnost visokega izobraževanja - povezave med temi pojavi in mednarodna konferenca o njih. Bruce Johnstone: Financing higher education: some special features of formerly socialist Europe. Lorenz Lassnigg, Martin Unger: Funding higher education - where is Austria going? Astrid Schwarzenberger: Funding higher education in Germany: raising the issue of efficiency and equity. Hans Vossensteyn: Student financing in the Netherlands: from generosity to cost-sharing - facts, perceptions and effects. Borut Kodrič, Nada Trunk Širca, Rok Strašek: Funding higher education in Slovenia: the introduction of a lump-sum instrument. Prakash Naidoo: A funding framework to address efficiency and equity in public higher education institutions in South Africa. Hans Vossensteyn, Petr Matëjù: Challenges in funding, equity and efficiency in higher education._ Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 5/2008 Podatki o naročniku Fizična - pravna oseba (ustrezno obkrožite) Ime in priimek/Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Elektronska pošta: Tel./faks: Davčna številka SI________ Davčni zavezanec da - ne (ustrezno obkrožite) Poštna številka, kraj: Datum naročila: Žig in podpis odgovorne osebe Nepreklicno se naročam na Letna naročnina* Publikacija Znesek letne naročnine (v evrih) Vpišite število letnih naročnin Ekonomsko ogledalo 66,77 (11 številk) Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 IB Revija 41,73 (4 številke) Slovenian Economic Mirror 66,77 (11 številk) Development Report 12,52 *Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katerega je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, in sicer najkasneje do konca koledarskega leta. Posamezni izvodi Publikacija Znesek za en izvod (v evrih) Vpišite številko publikacije in število izvodov Ekonomsko ogledalo 6,26 Ekonomski izzivi 10,43 Poročilo o razvoju 12,52 Socialni razgledi 16,00 IB Revija 12,52 (16,69 dvojna številka) Slovenian Economic Mirror 6,26 Development Report 12,52 Social Overview 26,00 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceno. Popusti se določajo po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %). Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si, faks 01/4781070 ali na Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. Ostale knjižne izdaje si lahko ogledate na naši spletni strani www.umar.gov.si, za dodatne informacije pa se obrnite na elektronski naslov publicistika.umar@gov.si ali telefonsko številko 01/478 10 43.