P«x«nfn9 w drfjvi SHS oavšalirana. du $8 Uredništvo in upravniStvo ]c v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Štev. 22 Ptuj, 5. junija 1921 IIL letnik Srbska „slava." V nedeljo, 5. junija bomo imeli na Ptuju prvikrat priliko videti, kako se praznuje srbska „slava." Tukajšnja inženjerska četa proslavi namreč ta dan svojo „slavo." Slava je najvažnejši in pristni srbsui praznik. Vsaka srbska rodbina, manjša kakor večja, ima namreč posebnega svetnika kot svoje domače krstno ime. Ta svetnik ostaje njihov hišni patron od roda do roda in vsi oni, ki častijo istega patrona, se imajo med seboj za krvne sorodnike, četudi živijo daleč narazen. Kakor pa ima vsaka srbska hiša (zadruga) svojo slavo, tako jo ima tudi vsaka vas, vsaka občina. Ko se je pa začelo v osvobojeni kraljevini Srbiji razvijati življenje, so uveli slavo tudi v druge ustanove. Med temi ustanovami je tudi vojaštvo. Tudi v vojski niso hoteli Srbi opustili narodnih Šeg. Zato so si posamezni deli izbrali kak znamenit dogodek ter ga praznovali kot svojo slavo. Leta 18tt0 se je ustanovila v Srbiji prva inženjerska rota (četa). Oddelek te inženjer-ske rote se nahaja v Ptuju. V nedeljo hoče proslaviti ustanovni dan svojega obstanka, ki si ga je izvolil za svojo slavo. Kako slave Srbi svojo slavo, nam opisuje Bezenšek v svoji knjigi „Bolgarija in Srbija", izšli l. 1807. pri Družbi sv. Mohorja. Na dan slave mora tudi v najubožnejši hiši biti vsega v izobilju pri ognjišču in na mizi. K praznovanju povabijo goste iz sosedstva, kteri nimajo doma iste slave. Praznuje se ves dan z največjo častjo in s pravo pobožnostjo. Udje rodbinski in vsi domačini z gostji opravljajo molitve za živo in mrtvo žlahto. Napravijo po stari šegi „žrtvo" svetniku, obstoječo iz sveče, kolača, kuhane pšenice, kadila (tamjana), jesiha in vina. Sredi glavne sobe postavijo dolgo mizo, narejeno iz novih desek. Na njo položijo vsa jedila in vino. Noža na mizi ni, ker ga nosi vsak Srb pri sebi za pasom. Vilice so tudi redke ; jemlje se s prsti, kakor je navada tudi pri drugih narodih v jutrovih deželah. Na sredi leži velik „krstni kolač" iz pšenicne moke ; nanjem je vtisnjeno znamenje sv. križa. Ko je vse pripravljeno, povabijo duhovnika, da pride blagoslovit. Vsi domačini in gostje se zbero okoli mize. Sredi kolača vtaknejo voščeno svečo, a na obeh straneh prilepijo zraven nje dve manjši sveči, navzkriž stoječi. Vse tri prižgejo : znamenje presvete Trojice. Poleg kolača stoji polna Časa vina. Duhovnik vzame na sebe štolo (epitrahil) in začne moliti. Poleg njega na levi strani se postavi hišni starešina, zraven njega stoji starejši sin, potem mlajši in po redu vsi moški udje v rodbini. Na desni strani duhovnika stoje kumovi, bližnja žlahta in povabljeni gostje, bolj vzadi pa žene. Duhovnik blagoslovi najprej kolač, potem moli Boga, da bi dal svoj blagoslov hiši in rodbini, ktero priporoča posebnemu varstvu domačega patrona. Vsi navzoči molijo pobožno za duhovnikom, kteri tudi pokadi po hiši s kadilnico. Ves prizor je jako ganljiv in predstavlja srečo, kakoršna se nahaja v pobožni in složni rodbini. Po končanih molitvah vzame starešina blagoslovljeni kolač in odlepi od njega sveče ; a potem zasučeta zajedno z duhovnikom kolač kakor okoli osi in ga prelomita na dve polovici ter polijeta z vinom. Nazadnje ga razdelita na kose, od kterih dobi vsak navzočnik svojega. Tako se konča cerkveno-rodbinski obred. Potem sede duhovnik zajedno z društvom k obedu. Zdaj prinesejo na mizo „kise!o čorbo", ktero Srbi jako radi jedo ; potem ribe, pečeno jagnje ali prase, sira, sadja itd. Med obedom vstane najprej duhovnik in izpregovori nekoliko besed v božjo slavo. Za njim vstane hišni gospodar (domačin) in napije zdravico gostom, ki so ga razveselili s svojo navzočnostjo današnjega velikega in vsakemu Srbu milega praznika. Nato zapojo vsi staro cerk-vono-slovansko pesem: „Mnogaja leta!" Sledijo še razne druge zdravice, kakor pač beseda nanese. Kedar pride dan vaške slave ali „zave-tine", zberejo se vsi vaščani pod drevesom, pokličejo duhovnika,dablagoslovi tam vodo, potem pa gredo vizprevodu iz vasi na polje.Med tem prepevajo, stopajoč pobožno za križem, in opravljajo molitve za dobro letino. Po izprevodu se vrnejo k drevesu ter izrežejo iz križa na drevesni skorji ono kožico, ktera je tam vzrastla črez leto. Duhovnik še prečita nek-tere molitve, a potem se začne veselica pod milim nebom. nedeljski počitek i trgovskih on. Organizacije delojemalcev kot tudi deželna vlada za Slovenijo že delj časa vztrajajo na tem, da je treba za vso Slovenijo enotno urediti nedeljski počitek.Z^eza trgovskih gremijev in zadrug se je s tem vprašanjem pečala v zadnji seji širšega odbora dne 12. maja ter je po daljši debati sklenila predlagati vladi spomenico, ki jo radi aktualnosti v naslednjem prinašamo v celoti. Zveza gremijev se v polni meri pridružuje vladnemu predlogu, da se za vso Slovenijo nedeljski počitek v trgovinskih obrtih enotno uredi, ker dozdaj veljajo za štajerski del Slovenije drugi predpisi kot za kranjski del. V pričujočem vprašanju je treba upoštevati dve važni okolnosti, namreč zahtevo delojemalskih organizacij po popolnem nedeljskem počitku in pa potrebe rednega gospodarskega življenja, ker je v mnogoterih tudi večjih krajih na deželi od pamtiveka običaj, da se prebivalstvo ob nedeljah po službi bojži preskrbi z vsakovrstnimi potrebščinami. Tega običaja ne moremo preko noči odpraviti in ljudstvo privaditi na to, da bi med tednom kupovalo, kar potrebuje za obleko, hrano in gospodarstvo. Res je, da se je v večjih mestih to doseglo, ali za manjše kraje na deželi je po našem mnenju ta zahteva neizvedljiva. Pomisliti je nadalje, da izvršujejo v majhnih krajih trgovci obenem tudi druge poklice, kot gostilničarski obrt ali se pečajo s poljedelstvom ter imajo med tednom svoj obrtni prostor vsled odsotnosti večkrat zaprt, oziroma obratujejo samo v gotovih dnevnih urah, zjutraj in zvečer, ter sploh ne zaposlujejo nastavljencev, ker obrt izvršujejo sami ali kvečjemu s podporo družinskih članov. Glede teh majhnih trgovinskih obrtov bi bilo povsem neprimerno in tudi nepotrebno, da se uvede obligatorični nedeljski počitek. Delojemalske zahteve tukaj niso nikakor prizadete. V večjih krajih pa je treba računati z ljudskimi običaji in potrebami. Z ozirom na ta položaj je zveza gremijev mnenja, da bi bilo povsem neumestno, uvesti za vse kraje v Sloveniji obligatorični počitek. Zveza predlaga, naj se statuira popolni nedeljski počitek samo za mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, kjer je že to načelo udomačeno ; v vseh drugih krajih Slovenije pa naj bo dopustno štiriurno dopoldansko delo. V katerih krajih in v katerem času naj ob nedeljah trgovine obratujejo, o tem naj odločajo pokrajinski gremiji trgovcev in trgovske zadruge z ozirom na posebne lokalne razmere. Omejitev nedeljskega dela na kraje, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev, se nam ne zdi primerna, ker le premalo upošteva posebnost krajevnih razmer. Pri tem izrecno povdarjamo, da se pravice trgovskih nastavljencev s tem popolnoma nič ne kršijo, ker naj bi tudi po našem predlogu bilo treba za nedeljsko delo posebnega sporazuma med posameznim delodajalcem in delojemalcem, oziroma med gremijem in pomočniškim zborom tako, da bi nedeljsko delo ne bilo prisilno. Ako bi ne prišlo do sporazuma, bi moral delodajalec paš sam obratovati. Poleg tega bi bilo tistim nastavljencem, ki so pripravljeni, vršiti nedeljsko delo, med tednom podeliti odgovarjajoči prosti čas. Zato že v naprej povdarjamo, da bi se s tako ureditvijo nedeljskega počitka nikakor ne posegalo v določila o delovnem času. Priobčujemo spomenico, da se zamorejo podeželni gremiji in zadruge, ki na zadnji seji širšega odbora niso bili zastopani iz nje informirati o sedanjem stadiju zveznega delovanja glede nedeljskega počitka. Gospodarstvo. ¦ ¦ i..........................................................i Presajanje tobačnih rastlin. Presajevanje tobačnih sadik izvršava se od početka maja dalje do srede junija. V skrajni sili more se to izvršiti celo v drugi polovici meseca junija. Sadike morajo imeti 6 do 8 listov pri presajanju. Starejše sadike z odrevenelim steblom niso za presajanje sposobne, ker se potem po presadu slabo razvijajo. Stebelca sadik morajo biti že mehka, tako da se ako se stisne stebelce s palcem in kazalcem, more isto brez posebnega odpora streti (pretisniti.) Kako je presajati, razvidno je iz navodila na zadnji strani licence, ki jo je prejel vsak opravičeni sadivec tobaka. Ker tobačni posevi pri posameznih sadiv-cih, radi neprimernih leh (gredic) vsled suše in pozneje trajajoče moče letos niso povsodi uspeli, treba je, da se sadivci, ki nimajo lastnih sadik, poskrbe te iz reserv. Reserve sadik so : 1. V Ptuju pri monopolskem uradu in v Ma- — 2 — boru na vinarski in sadjarski šoli za sadivce tobaka v okrajih : Ljutomer, Gornja Radgona, Maribor, Slov. Bistrica, Št. Lenart, Ptuj, Ormož, Rogatec, Prekmurje. 2. Na drž. kmet. šoli v Št. Jurju za okraje : Celje, Laško, Šmarje pri Jelšah, Vransko, Brežice, Sevnica. 3. Na drž. kmetijski šoli v Novem mestu (Grmu) dobijo tobačne sadike sadivci v okrajih: Krško, Mokronog, Novoinesto, Črnomelj. Sadike v teh posevih so v obče, zlasti pa v Št. Jurju, krepko razvite. Oni sadivci tobaka, ki nimajo iz lastnih posevov sadik, naj prej ko mogoče pobite v omenjene šole ter se izkažejo z licenco, da morejo dobiti sadik in da se njihova imena pribilježijo. Nasprotno pa oni, ki imajo zadosti sadik v lastnih razsadnikih, naj te posade. Ker se pri razsajenih sadikah utegne nekaj rastlin posušiti, treba za ta slučaj imeti primerno število rastlin za ta primer reserviranih. Z našim vinom na »Ljubljanski veliki sejem!" Od 13. do 24. avgusta 1.1. bo v Ljubljani veliki vzorčni sejem. Ker se bode tam nudila tudi vinogradnikom prilika, da skušajo prodati ali pa razstaviti v reklamne svrhe za bodoče čase svoje pridelke, je vinarski in sadjarski odsek slovenske kmetijske družbe v Mariboru na svoji seji dne 28. maja t. 1. sklenil med drugim sledeče : Opozoriti je nemudoma pro-ducente in druge Zanimance po vinskih okoliših na ta velesejem radi udeležitve. Zavoljo enotnega nastopa na velesejmu prevzame to prir3ditev vinarski in sadjarski odsek v svoje roke. Pripuste se k velesejmu pod okriljem odseka vinski producenti, zndruge in trgovci; vendar mora vsako razstavljeno blago priti na sejem pod izvirnim imenom in v brezhibni kakovosti. Na sejem se lahko pošljo vino v sodčkih in steklenicah, zato je preskrbljeno, da se bo novo vino po potrebi sproti polnilo v steklenice. Na vaseličnem prostoru pa se namerava urediti točilnica, kjer se bo vino točilo iz sodčkov in v steklenicah. Sejma se lahko udeleže interesenti, ki imajo vino na prodaj, in pa taki, ki ga nameravajo razstaviti samo za reklamo za bodoče čase. Vendar se pa ne pripusti na sejem manjša količina, kakor 50 normalnih, velikih steklenic (ki vsebujejo ži 0 7 1) ene vrste vina. Za vsak vinski okoliš se je določila ena komisija za preskušnjo in odpremo vina v Ljubljano. Za Ormož—Ljutomer dajeta tozadevna pojasnila gg. Lovro Petovar in Fric Žemljic, za Ptuj podpisani, v splošnem pa vinarski ravnatelj g. Puklaveo v Mariboru, Majstrova ul. 3, T. nadstrop. Na velesejem se sprejmejo razen brezhibnega vina še sadjevec, naravni kis, šampanjec, brezalkoholne in razne žgane pijače ter sadni izdelki. Ker se mora javiti najkasneje do 15. junija ožjemu odboru v Maribor število udeležnikov in pa množina za velesejem namenjenega blaga, so vabljeni vsi zanimanci iz ptujskega okraja, da store to čimpreje potom podpisanega. Vinarski inštruktor Zupane. Produkcija premoga v Bosni narašča. Bo-senski premogovniki so v mirovni dobi do-našali 80 do 85 tisoč vagonov premoga. V preteklem letu je znašala produkcija 83.797 vagonov, leta 1919 64.445 vagonov, letos pa znaša že mesečna produkcija 9000 vagonov, tako da je pričakovati, da deseže letos preko 100.000 vagonov. Bosna sama potrebuje zase mesečno samo 6000 vagonov, ostalo pa se izvaža v druge dele naše države. Trgovsko in obrtno društvo v Ormožu priredi v nedeljo dne 5. junija obrtni dan. Dopoldne zborovanje, kjer poročajo gg. Ma-horič, Franchetti, Založnik, Zadravec. Popoldne velika vrtna veselica. Ker je to zborovanje izredne važnosti, poziva in vabi gornje društvo vse trgovce in obrtnike sosednih okrajev, da se te prireditve polnoštevilno udeležijo. Državna krajevna zaščita dece za sodni okr»j ptujski priredi dne 5. junija 1921 cvetlični dan z zbiranjem prispevke v za ubogo in osirotelo deco. Ob 11. uri koncert mestne godbe v mestnem vrtu. Cvetlični dan vodi gospa Antonija Čuček. Prosi se vse prijatelje revne dece in mladine, da se iste blagohotno ta dan spominjajo. Dijaški dom V Ptuju priredi v nedeljo, 5. junija majniški izlet na Vurberg. Odhod je ob pol ene popoldne iz dijaškega doma po cesti ob Dravi. Sestanek na Vurbergu na vrtu gostilne Kovačič ob treh popoldne, kjer je prosta zabava s petjem, telovadbo in sodelovanjem mestne godbe. Ob šestih zvečer je odhod nazaj proti Ptuju. Vodstvo Dijaškega doma vabi vse zavodu in mladini naklonjeno občinstvo k mnogoštevilni soudeležbi. f Rudolf Babic. V nedeljo, 29. maja je pri svojih starših v Ptuju umrl g. Rudolf Babic, sodnik v Bosni. Bil je po rojstvu, šolanju Ptujčan, ki se je rad udeleževal društvenega živijsnja. Bodi mu domača zemlja miren počitek ! Redni občni zbor organizacije vojnih invalidov, vdov in Sirot se vrši v nedeljo, 5. t. m. ob 9. uri predpoldnem v Narodnem domu v Ptuju. Dolžnost vsakega invalida ter vojne vdove je, da se tega zborovanja gotovo udeleži. Za Jugoslovansko Matico se je nabralo na gostiji ob priliki poroke gospodične Mare Sagadin z Arnejčičem v Narodnem domu 220 K, za kar izreka podružnica Jug. Matice najgorkejšo zahvalo. Volitev župana v Ptuju potrjena. Deželna vlada v Sloveniji je ukinila odlok ptujskega okrajnega glavarstva, ki je iz formalnih razlogov razveljavilo izvolitev župana in sestavo mestnega občinskega odbora v Ptuja. Vsled te odločitve deželne vlade je postala sestava občinskega odbora pravomočna. Za višja šolska nadzornika sta imenovana v definitivnem značaju začasni višji šolski nadzornik dr. Leopold Poljanec in gimnazijski ravnatelj v Novem mestu Josip V e s t e r. Vabilo. V četrtek, dne 9. junija t. 1. se bo vršil ob 14. uri v risalnici v Mladiki občni zbor „Ženskega društva", hkrati tudi ustanovni občni zbor „Kola jugoslovenskih sester." Ker zboruje dopoldne učiteljsko društvo, pričakuje odbor polnoštevilno udeležbo od strani gdč. učiteljic. Vsem damam, ki se zavedajo, da je tudi žena poklicana k ustvaritvi zunanjih in notranjih vrednot naše lepe domovine, kliče: ,,Na svidenje!" odbor. Moškanjci. Tisti tiček v Moškanjcih, ki tako visoko leta, da ne ve, da smo v Sloveniji, da še nemškutari, ga prosimo, da še naj svoje peruti tako raspne visoko, da bo lahko čez mejo s svojimi tremi devojkami in čem vred poletel v blaženo Avstrijo. Tam bo brez skrbi larifari nemškutaril. Slovenci pa tega ne trpimo. Ako še kaj slišimo, ga drugič po imenu imenujemo. Nesreča. Dne 18. maja popoldne je delavki Tereziji Brumen opekarne Celotti v Žabjeku odtrgalo 3 prste na levi roki. Vzrok nesreče je bila omenjene neprevidnost. Pri igranju je dne 19. maja popoldne padel 2 in pol letni Albin Slana, sin viničarja v Sakušaku, v pol m globoko mlako in utonil. Samoumor. Dne 10. maja dopoldne obesil se je 31 letni posestniški sin Anton Fideršek v Stonički vasi občine Majšperg v bližini svojega stanovanja. Vzrok samoumora je bila duševna zmedenost. Razglas. Vse one osebe in društva, katere iščejo povrnitev za izgubljene denarne po-šiljatve bivšim Avstro ogrskim ujetnikom v Sovjetski Rusiji, se prosijo, da dostavijo svoje prijave, naslovljene „Likvidacijskemu odseku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju" odslej neposredno „Oddelku za izvrševanje mednarodnih ugovorov v Beogradu." Št. Janž na dr. p. K poraza klerikalcev pri občinskih volitvah v tukajšnji občini sta pripomogla največ tudi Anton Golob iz Zla-tolič, ter Fric Selinšek, posestniški sin iz Zlatolič. Prvi je bil še pred pol letom stra- sten nasprotnik duhovnikov ter govoril o njih najgrše reči, drugi pa še malo pred volitvami. Ker pa naš g. župnik dobro znajo, kako treba častihlepnega Toneta pridobiti, so mu enkrat rekli, škoda tako uglednega moža, kakor je Tona Golob in glej čudo! Tone je kar čez noč postal klerikalec ter začel z vso vnemo delati za njih stranko. Župnik pa znajo svoje ljudi tudi plačati in res, djali so ga na prvo mesto svoje liste, kar je Tonetu še večjo korajžo dalo. Mislili so, Tona vleče vse kmete s seboj, Fric pa vse fante, pa zmotili so se. Tona je računal tudi, da postane kandidat za župana, pa ti nehvaležni klerikalci so postavili rajši Rešeka, najbrž radi tega, ker Tona preveč rad skače sem in tja iz ene stranke k drugi, torej figa-mož. Postavili so ga pa za kandidata občinskega svetovalca. Ker pa on dobro pozna disciplino Samostojnih in je vedel, da od svojih more dobiti le 7 glasov, je prosil na dan volitve župana enega samostojnih odbornikov, naj raje njega volijo svetovalcem, ne pa njegovega brata Jakoba. Samostojni odbornik mu je seveda obljubil svoj glas, pač pa mu ga ni dal pozneje, najbrž si je mislil, obljubiti in dati je preveč. Grda nehvaležnost, kaj ne Tona. Povemo Ti pa, dokler boš male posestnike nazival z besedo fr — i kočarji, ne boš postal občinski svetovalec, tem manj pa župan. Pametna glavica Fric Selinšek trdi sedaj, da je izstopil od Samostojne radi tega, ker je čital v nekem listu, da eden Samostojnih poslancev ni pravi kmet, ker je hodil v kmetijsko šolo, ampak izučen ekonom, je agitiral za zvezane radi tega, ker so ga postavili za namestnika na kandidatni listi, ki naj bi vlekel fante s seboj. Klerikalcki, če bi vi hoteli zvedeti za njegovo priljubljenost pri fantih, bi morali prej vprašati gostilni-čarko Furek iz Zlatolič, katera ima vedno (če ravno reče Fric včasih „Kreuc fiks") eno sobo pripravljeno, da ga notri zapre, druga-či bi ga fanti radi prevelike ljubezni pretrdo poljubovali. Prihodnjič nekaj o Francetu Pušniku, ki gleda v stran, če katerega od Samostojnih sreča. Vaš nasprotnik. Semensko poročilo. Dne 1. junija ti. je bilo na svinjski sejem prignanih 383 svinj. Cene so se gibale 21—23 K kg žive teže. Prasci osem tednov stari od 200—250 K za komad. Mestno tržno nadzorstvo. Politične vesti. I1-..........................................................-: Iz UStavotvorne Skupščine. Prejšnji teden je bil z veliko večino sprejet drugi del ustave. Ta del govori o osnovnih državljanskih pravih in dolžnostih, kakršne so državljanstvo, osebna svoboda, svoboda vere in vesti, svoboda tiska, znanosti in umetnosti, pravo združevanja in zaščite pri oblastih. Ne priznavajo se: plemstvo, naslovi, niti kakršnikoli privilegiji po rojstvu. Precej prerekanja je izzval tako imenovani kancelparagraf, ki pa je bil tudi sprejet. Glasi se : Predstavitelji vere smejo uporabljati svoje duhovne oblasti pri izvrševanju verskega bogoslužja ali pri spisih verskega značaja ali sicer pri vršenju svoje službene dolžnosti v strankarske svrhe. Značilno je, da so se čutili prizadete s tem dostavkom le zastopniki katoliške duhovščine, medtem ko se je zastopnikom drugih veroizpovedanj zdela ta določba samo ob sebi razumljiva. Sadaj se razpravlja tretji del ustave, ki govori o socialnih in ekonomskih odredbah. Dr. Milenko Vesnič je 28. maja nenadoma umrl v Parizu. Bil je naš poslanik v Parizu, lani je bil tudi ministrski prodsednik. Bil je med ustanovitelji radikalne stranke in poleg Pašiča in Protiča najodličnejši zastopnik. Vzgojen v francoskem duhu, je bil velik prijatelj francoskega naroda in je z vso vnemo zagovarjal najožje prijateljstvo med našo kraljevino in Francijo. Bil je prepričan zagovornik in boritelj za naše narodno in državno edinatvo. Lani je spremljal prestolonaslednika na njegovem potovanju po Slovemji. Državno posojilo zagotovljeno. Da izvrši razna dela zlasti za izboljšanje našega prometa po železnicah, cestah itd., je vlada pri-morana, najeti posojilo. Obrnila se je do naših bank, ki so se sedaj dogovorile z vlado, da prevzemo to posojilo. Gre za veliko svoto milijonov dinarjev. Na banke v Sloveniji pride 20% posojila. Obrestovalo se bo posojilo s 7%. Ob tej priliki bi se moralo rešiti tudi, da se začno čimpreje vračati 20% odtegljaji pri žigosanju 1. 1919/20. Tudi vojna posojila še čakajo rešitve. Ljudstvo je zaradi te negotovosti nestrpno in postaja ne-voljno. Izpraznitev zasedenega ozemlja. Na Telovo so jugoslovanske oblasti svečano zasele mesto Kastav z okolico, v kolikor pripade po rapalskem ugovoru Jugoslaviji. Prebivalstvo je bilo neizmerno veselo, da se je oprostilo italijanskih nasilnežev in prišlo zopet med svoje brate, med kterimi smo svobodno dihati. Glasno ihtenje pa se je razširilo med ljudmi, ko je prišla med nje na trg skupina naših duhovnikov, ki so jih fašisti pregnali iz Istre, in ko so ti mučeniki s solzami v očeh blagrovali osvobojene brate. Baroš in Italijani. Dasi bi bili morali Italijani že zdavna izprazniti Baroš in ga prepustiti nam, tega še niso storili in hočejo stvar zavleči. Radi bi Baroš zedinili z reškim pristaniščem, nad kterim bi gospodarila mešana komisija. Naša vlada zahteva izpolnitev rapalske pogodbe. Dokler Italija ne izpolni svojih obvez, se ne morejo niti trgovska pogajanja med našo kraljevino in Italijo uspešno vršiti. Združitev Avstrije z Nemčijo. V nedeljo, 29. maja so na Salcburškem glasovali, ali se naj dežela priklopi Nemčiji ali ostane pri samostojni Avstriji. Skoro vsi so glasovali za priklopitev. Vlada se uradno ni udeležila glasovanja, pač pa stranke, ki tvorijo vlado. V vladnih krogih se boje, da bo imelo izvedeno glasovanje na Salcburškem za nujno posledico takojšnjo intervencijo male antante. Nemci so z glasovanjem prelomili mirovne pogoje. Zato tudi sosedje nimajo več dolžnosti ravnati se po njih. Posnemajo naj Nemce, ki skrbe le za se, ter store, kar mislijo, da je najboljše za nje. Zlasti naša kraljevina naj reši svoje rojake nemškega jarma, pa tudi primerno zavaruje svoje državne meje. Razdelitev Gornje Šlezije. Veleposlaniška konferenca se je bavila z novim načrtom, kako se naj razdeli Gornja Šlezija. Uprava zapadnega in severnega dela se naj provizo-rično izroči Nemcem, pokrajina okoli Plesa in Ribnika pa Poljakom. Tako bi oboji dobili svoje kraje. Umor U&itelja. V soboto, dne 21. maja se je izvršil v Misličah pri Divači zagoneten umor. Dne 18. maja je prišel k ondotnemu učitelju Dominiku Marušiču na obisk neki mladi prijatelj iz Štajerske ter ostal pri njem 5 dni. V soboto sta bila oba skoraj do polnoči pri kaplanu Gabrščiku. Drugo jutro so našli učitelja Marušiča v žitu ob poti proti šoli ustreljenega, a prijatelj je izginil. O umoru je bila obveščena tudi ljubljanska policija, ki je šla takoj na delo. Dne 24. maja je prenočeval v hotelu Tratnik neki mladenič, ki se je vpisal kot Zdenko Dolinar. Policijskemu agentu Šucu se je zdelo Dolinarjevo nastopanje nesigurno in sumljivo, zato ga je odvedel na polic, ravnateljstvo. Tam je navidezni Dolinar izpovedal, da je njegovo pravo ime Al. Slejko, 22 let star, doma iz Planine, po poklicu gozdarski pristav pri grofu Economu v Pišecah. Priznal je nadalje, da je res umoril prijatelja Marušiča. Iz fcaplanije domov grede, sta se sprla zaradi necesar, kar bo povedal pri sodniji, in ker mu je Marušič odpovedal prijateljstvo, je v jezi potegnil vojaško brovning pištolo ter ustrelil učitelja v prsi. Ker pa je Marušič hotel bežati, oddal mu je v hrbet še več 6trelov, nakar je padel v žito. Slejko je po strelih zaslišal človeške glasove, zato je bežal, padel v neki jarek ter izgubil revolver. Ako bi ne bil orožja izgubil, bi se bil še sam ustrelil — tako se vsaj izgovarja. V Ljubljani se je prvi večer pravilno javil v hotelu „Slon", drugi dan pa se je bal, da bodo oblasti že obveščene potom časopisja. V kavarnah je vestno pregledoval časopise iz Trsta ter izjavil, da se je hotel sam sodniji javiti, kakor hitro bi čital o dogodku v časopisih. Izdelava kvasa. V jeseni prične z izdelovanjem kvasa ljubljanska pivovarna „Union." Za sedaj se izdeluje pri nas vsega 900 kg kvasa na leto in ako ga bo pivovarna „Union" izdelovala po 1000 kg na leto, bo popolnoma zadoščeno domači potrebi, tako, da ne bo treba uvažati kvasu iz inozemstva. Razglas glede zamenjave 20 dinarskih nov-Čanic. Iz generalnega inšpektorata ministrstva linanc se poroča sledeče: Ker se še vedno obračajo prosilci do generalnega inšpektorata ministrstva financ, da se jim zamenjajo kron-sku-dinarske novčanice po 20 dinarjev (80 kron), za kar je potekel rok 30. pr. m., naznanja generalni inšpektorat vsem interesentom v državi, da zamena teh novčanic ne spada več v delokrog inšpektorata in da se na take prošnje ne bode več oziralo. Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo hoče po deželi po možnosti pospeševati kmetijski popotni pouk in sicer ob nedeljah in drugih priličnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge in drugi interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kdaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelja. Te prošnje je treba pravočasno predložiti, najboljše pa en mesec prej, da bo mogoče vse podrobno pravočasno uireniti in prijavili. Novo stanovanjsko naredbo za prečansko kraje je podpisal regent. Ležarina za blago v železniških in carinskih skladiščih se zviša dnevno za en dinar, oziroma za pol dinarja, pri 100 kilogramih. Izvoz tobaka iz Jugoslavije je zasebnikom dovoljen v ročni prtljagi v teži do 2 kg, in sicer carine prosto in biez zavarovanja valute. Monopol na SOl. Na seji monpolske uprave je bilo sklenjeno predlagati finančnemu ministru, naj se razširi produkcijski in uvozni monopol soli na vso državo. Italjanski izvoz vin. Po uradni Statistiki je izvozila Italija leta 1909. 1,588.000 hI za 44,556.000 lir; 1. 1910. 2,033.000 hI za 86,481 000 lir; 1. 1914. 2,044.860 hI za 76,523.000 lir in leta 1918. 2,779.900 hI za 285,703 000 lir. Povprečno je izvozila Italija torej na leto 1,450.260 hI vina za povprečno ceno 64.06 lir za hektoliter. Pred vojno je producirala Italija okrog 3 milijone hI vina več, kakor ga je potrebovala. Velik moderen hotel nameravajo zgraditi v Beogradu. Hotel bi imel okoli 150 sob. Državna razredna loterija. Prečitajto današnji oglas „Mednarodne banke o. d." Zagreb, Nikoličeva ul. 7. in naročite si že-ljeno številko pravočasno, dokler ni razprodana. Tovarne vžigalic v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je šest tovaren, ki izdelujejo vžigalice. Tovarna v Osijeku izdela dnevno 350.000, v Baji 50.000, v Novem Vrbasu 60.000, v Vrbovskem 60.000, v Dolcu pri Travniku 200.000 škatljic po 60 švedskih všigalic. Tovarna v Rušah v Sloveniji izdela dnevno 60.000 škatljic vžigalic iz žvepla. Tovarna v Belgradu pa je bila za časa vojne porušena, sedaj pa se nahaja v nji markarnica. Skupni pridelek znaša torej 780.000 škatljic dnevno, s katerim je krita naša glavna potreba. Pred vojno so tovarne uvažale mehak les za vžigalice in škatjice večinoma iz Sibirije ruski topol. Sedaj večinoma upotrebljavajo kanadske topole, ki uspevajo Baranji in v nekaterih krajih Bosne. Tobačne karte se ukinejo. Ker se je proizvodnja tobaka bistveno zvišala, je finančni minister odredil, da se ukine sistem tobačnih kart. V trafikah se bodo dobile vse vrste tobačnih izdelkov. 2. državna razredna loterija Prvo žrebanje 15. in 16. julija t. L 5« premij ! 100.000 srečk - 50.000 dobitkov Apsolutna sigurnost in državno jamstvo. V teku od pet mesecev izžrebalo se bode 69 miljonov 160.000 K brez vsakega odbitka v gotovem denarju. Z eno srečko se niore dobiti 4 miljone kron, 2 miljona 400.000,1 mi- ljon 600.000. 800.000, 600.0000, 400,000, 320.000, 280.000, 240.000, 20o.ooo, I60.000, 120.000, 80.000, itd, itd. Priporočamo sledeče, še neprodane stike na izbiro: 83206, 83244, 84480, 88799, 93249, 94677, 14500, 18598, 24676, 34737,36492, 38791, 49525, 52974, 58865, 64997, 67145, 69373, Cena srečk za vsako izbiro Cela srečka Dinarjev 48*-ali Kron 192- Polovica srečke Dinarjev 24 — ali Kron 96*— četrtina srečke Dinarjev 12*— ali Kron 48- Osmina srečke Dinarjev 6'— ali Kron 24-— Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba. NaroČila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. Naročila se izvršujejo samo proti naprej poslanemu denarju. Mednarodna banka d. d. (Oddelek razredne loterije) lilOliVa lil. /. Zagreb 0» lil. D. Telefon 11—19 in 23-98. izkušenega, treznega, oženjenega ali starejšega neoženjenega sprejme pod ugodnimi pogoji s 1. julijem ti. pivničarstvo grofa Bombellessa, Zelen-dvorpri Ormožu, pošta Petrijanec, Hrvatsko _ 4 — Učitelji začasno oproščeni vojaške službe. Ministrski svet je sklenil, da se učitelji opro-ste vojaške dolžnosti do konca 1. 1922, valed velike potrebe učiteljskih moči. Zanimivi razlog za odpoved stanovanja. Neki hišni gospodar v Ljubljani je odpovedal stranki stanovanje. Pri razpravi pri sodišču je kot vzrok uveljavljal, da ima najemnik v svojem stanovanju še vedno sliko cesarja Franca Jožefa. Sodnik je razsodil, da je odpoved veljavna, ker pomeni izobešanje slik bivših habsburških cesarjev v današnji dobi tako izzivanje ostalih strank v hiši, da je to smatrali za hudo kršenje hišnega reda. Ime naše države se bo glasilo „Kraljevi-na Srbov, Hrvatov in Slovencev" in ne »Jugoslavija", ker so sklenili tako radikalci, bivši zavezniki naših klerikalcev. Klerikalno slepomišenje. V svojem ustavnem načrtu zahtevajo klerikalci, da se imenuj naša država „Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev." Danes pa kriče, da se mora država imenovati „Jugoslavija.« Med štirimi stenami in med svojimi backi pa tiho dostavljajo, da se mora imenovati „Republika Jugoslavija." Tako delajo kupčijo z vsem, samo da bi prilezli do korit. Izplačevanje 20 % bonov, ki so bili izdani pri zameni in kolkovanju starih bankovcev, se še ne izplačujejo. Kedaj se bo to zgodilo, objavimo pravočasno. Za begunce. S 1. junijem preneha begunski urad ter prevzame vse njegove posle pover-jeništvo za socijalno skrb. S 30. junijem se ustavijo begunske podpore, izvzemši hiralce in sirote v zavodih. Državno gospodarstvo v Strnišču se opusti. Vsled tega ee morajo begunci oprijeti kakršnega koli posla, 25 begunskih rodbin se preseli še ta teden v Prek-murje. V Strnišču ostanejo le še železničarske rodbine. Drava, meja med Jugoslavijo in Avstrijo. Beograd, 29. maja. Predsednik jugoslovanske delegacije je v mednarodni podkomisiji za razmejitev predložil predsedniku komisije zahtevo, v kateri se zahteva Drava kot meja med Jugoslavijo in Avstrijo. Obenem je izjavil, da je podobna zahteva že predložena tudi poslaniški konferenci v Parizu. Roparski umor v Pekrah. V noči od četrtka na petek je bil na veleposestvu inž. Reiserja v Pekrah izvršen zavraten umor. Nekdo se je splazil ponoči v sobo oskrbnika Bogomira Kolenca, ki je že spal in ga spečega umoril, nato pa se polastil 13.000 kron denarja. Oskrbnika so našli šele zjutraj mrtvega v postelji. V istem času je izginil z veleposestva delovodja Josip Kren, ki je osumljen umora, ker je natančno poznal razmere. Velika avtomobilska nesreča. V nedeljo, 24. maja ob 10. dopoldne se je odpeljal japonski delegat razmejitvene komisije z avto-mob;lom v Zidani most, da od tam nadaljuje z orient ekspresom vožnjo proti Parizu. Šofer Mike se je povrnil z avtomobilom proti večeru zopet v Maribor. Tukaj pa je porabil ugodno priliko in povabil nekatere prijatelje in prijateljice na avtomobilski zlet proti Svečini. Ko so se tam v neki gostilni do dobrega pozabavali, je okrog tri četrt na 10. vsa družba sedla zopft v avto, ki ga je šofer Mike z največjo brzino pognal prati Mariboru. Po kratki vožnji pa je avto na nekem ovinku med Svečino in Gor. Sv. Kungoto pridirjal do ozkega mostu, trčil tam v železno ograjo, jo podrl in se zvrnil z vsemi osebami nekako 3 do 4 m globoko pod mostom v potok. Od udeležencev te vožnje je bil fin. paznik Kla-sinc takoj mrtev, Maks Trinkaus iz Gor. Sv. Kungote je dobil smrtno nevarne poškodbe na glavi in na rebrih, dočim so bili ostali gostje več ali manj lahko poškodovani, Avtomobil (last deželne vlade), leži v jarku ter je popolnoma razbit. Šofer Mike, ki je bil znan kot eden najspretnejših v svoji stroki, je bil lahko poškodovan ter je izginil, čim je zazrl veliko nesrečo, ki jo je zakrivil. Morda se skriva kje v bližini, ali pa je pobegnil čez bližnjo mejo v Avstrijo. Površna shramba denarja. Na kmetih je sedaj po raznih omarah in skrinjah zelo mnogo denarja. Nekateri kmetje hranijo denar zelo površno in brezbrižno. Sploh nočejo nalagati denarja v hranilnicah. Tako je hranil kmet Miha Štembal v Ižki vasi 180.000 kron denarja v nezaklenjeni omari vfsamotni čum-nati. Okoli 19. maja je zapazil na veliko svojo presenečenje, da mu je ;denar izginil. Prebrskali so vse, a denarja ni bilo nikjer. Slednjič so javili stvar orožnikom, ki so izvedli 23. maja hišno preiskavo. Ves denar so našli na dnu omare med deskami, vsega zmečka-nega in v navaden papir zavitega. Zanimivo je, da kmet še sam ni vedel, koliko ima denarja. v mestnem kopališču se odda v najem. Tozadevne pravilno kolekovane prošnje s ponudbo je vložiti do 5. junija t. I. pri mestn' upravi Ptuj. Vsem gg. predstojnikom uradov, ter vsem, ki so našega nepozabnega sina, goapoda SuLdolf-a, BaTbiča. spremljali na zadnjem potu, ter vsem, ki so lajšali njemu in nam na katerikoli način bridek čas bolezni, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Žalujoči stariši. Vabilo Konzumnega društva za ptujski polit, okraj v Ptuju r. z. z o. z. ki se vrši dne 30. junija 1921 ob 5. uri popoldne v gornji dvorani Narodnega doma v Ptuju* DNEVNI RED : 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Glasom § 67 društvenih pravil je ta občni zbor sklepčen, ako se ga udeleži več kot polovica vseh udov, v nasprotnem slučaju se vrši tekom 14 dni novi občni zbor, kateri pa je pri vsakem številu zborujočih udov sklepčen. PTUJ, dne 28. maja 1921. JOS. GORUP, s r. načelnik. vsako množino kupi „DRAVA" lesna industrijska delniška družba MARIBOR, Aleksandrova c. 51. Petovia" 11 usnjarska industrija «•. d. na Bregu pri Ptuju kupuje goveje, telečje, svinjske, kozličje in ovčje kože. \ Dobro ohranjen glasovir / pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov pove upravništvo tega lista. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: W Blanke v Ptuju.