Stefan Lazar: TITANA. ' Roman. Iz madžaršcine prevedel Fr. Kolenc. (Dalje.) — Česa, g. profesor? — Spomnite se Mutsiihito Dsaina, ko je odšel. NLkoli ne pozabim njegovega temmega, pretečega pogleda! Bistroumnost tistega človeka je strahotna . . . — Ubogi fant! Skoraj se mi smili. Kaj pa je hotel ta mali, rumeni vrag? Smešno . . . Brinkley ga je resno pogledal. — Overton, on je velikan. Eden najvecjih talentov naše dobe. Pomislite, ako bi postavil svojo ustvarjajočo moč v službo japonskega militarizma . . . Kaj bi bilo? — Nič, — je zamahiiil Overton. — Amerika ima take gospodarske moči in momente, ki jo delajo nepremagljivo. — Japonska se skrivaj oborožuje. — Amerika tudi ne zaostane za njo. — Japanska stremi za svetovnim gospodarstvom . . . — Lahko pride karkoli! Zvezdnata zastava Zedinjenih držav zmagoslavno plapola nad vsemi viharji . . . — Japonska nas že dolgo opazuje. Bitka je neizogibna. — Vem. — In se ne bojite tega? — Outim premoč belotkožca . . . — Jaz ne čutim te pr&moci, odkar poznam Mutsuhito Dsainovo bistroumnost. Mogoče je, da še imajo mnogo takih Mutsuhito Dsainov! — Strahopetna zalega, brez nravnosti in duše. Telesnoduševno degenerirane svinje. Zaničujem jih . . . Brinkley je stresal glavo. — Jaz jih visoko oenim. Verujte mi, da bo sledilo angleškemu svetovnemu gospodstvu japonsko . . . — Kaj pa slovanstvo? Kaj pa germanstvo? ' ¦— Anglija jih preživi. Anglijo zruši Japonska .... TaJcrat bo Ainglija že kolonija Japonske! — Nikdar! — se je razvnel Oveirton. — Bog daj, — je vzdifanil Brinkley. — No, kako smo z zaroko? — Prihodnjo nedeljo . . . Brinkley se je zamisilil. — Ne morem je ujeti, skriva se pred menoj v n©ki neznani formuli — je sklonil Overton glavo. — Ne vem . . . — Srečen bi bil, ako bi prej končali z delom . . . — Jaz vem, — se je smejal Brinkley. — Overton, ali naj podam misel? Overton se je začudil. — Nemogoče! Tudi sam uvidim, da je nemogoce . . . Kako bi mogel vladati pline? S čim? A s čim? Brinkley je obrisal očala. — Z magnetičnim valom, — je odgovoril mirno. Overton je skoraj okamenel. IX. — Ajaku! — je klicala Breskev. — Hitro! Gospodu je slabo . . . Zvonoek je izpustila kitaro in preplašena gledala mater. Breskev je izven sebe stopicala. — Nesem mu po&to, pospravljam sobo, gospod čita veli-ki časopis, ki prihaja iz Amerike, in naenkrat vzklikne: Joj —zgrabi se za srce in se zgrudi na preprogo. Hiti! Delkle je skocilo kvišku in je hitro strgalo na stran papirnate stene. Pri vratih laboratorija je obstala in prisluškovala. Vse tiho . . . Bombažasfo zaveso je potegnila na stran in je pogledala noter. Mutsujhito Dsain je bil siključen na beli preprogi, obe dlani je pritiskal na obraz in je bolestno ječal. Dekle je vstopilo. — Gospod, —mu je pokleknila k nogam —kaj ti je? — Idi ven! — je kazal na vhod. — Idi ven . . . Dekletce pa je ostalo. — Ne tiraj me — je šepetala. — Ponižna služabnioa tvoja sem . . . Usmili se me! Mutsuhito Dsain je izaškripal z zobmi. — Usmili se me . . . In kdo se mene usmili? Kateri bog se me usmili? — Ama—Teras—Omi—Kami, operi njegovo bol, da bo njegova dujša bela in vesela ... — je počasi molila Zvonček. Mutsiihito Dsain je pocil z dlainini in solze so kar v potokih lile iz oči. — 0, Ama—Teras—Omi—Kami! ... — je obupno mel roke. — Srce . . . Srce . . . poglej moje srce . . . ako si tx^! . . . Dekle je otrplo gledalo njegove muke. — Povej — se ga je nežno dotaknila — povej mi, gos>pod . . . Morda ti lahiko pomagam? — Ne . . . ni mogoce ... — se je vsula iz njega bol. — Gorje mi! Potem je nekoliko premagal bol in ledeno zrl predse kot kak mrlič. Dekle mu je pcljubovalo roko. — Reci ... 0, reci . . . tu sem . . . Kaj se je zgodilo? . . . Mutsuhito Dsain je malomarno segel po velikem ameriškem oasopisu in solzno oko se mu je ustavilo nad drugLm stolpcem tretje strani. Ustnice so se premikale, ko da izgovarja črke, a beseda je brezglasno razpršila na ustih kot kak črn penast balonček. Deklica se mu je tiho nagibala za hrbet in zrla v časopis. Anglešcino je nekolilko lomila, ni pa poznala črk, samo japonske pismenke. — Kaj je to? — je kazala s finim prstkom na nepoznane vrste, ki so skrivale v sebi tako veliko bol. — Omoži se . . . — je nevedoma mrmral Mutsuhito Dsain. Zvoinček je prebledela. — Omoži se? — je napela tresoče se oči. — Alice, o Alice ... — je mrmral Mutsuhito Dsain prepadlo. — Alice? — so dihnila usta ime tujega dekleta. — Mutsuhito ... Trpeci mož se je vzdramil. — Kaj hočeš? — jo je gledal temno in zmedeno. — Tolažim te . . . Mutsuhito Dsainova glava se je zopet povesila. Tolažim te! Toda ali je tolažba za njegovo bol? Tih, zaduišeii gflais i»e je prikradel iz grla, kot da poje prvo vrstico kake šalne pesmi . . . potem pa je utihnil, obraz zakril in tiiho •opel. — Gosipod, Mutsuhito Dsain, pomisli na to, da je Ijubezen zdmžena z bolestjo ... — mu je reklo dekle malodušno. — Tudi meoii se često dozdeva, da se od mojega vzdiha posuši li-st . . . in glej, vMjub temu premagujem bol . . . Mutsuhito Dsain je tresoč se sedel na preprogi. — Ti si mož, jaz le slabotna žeBska stvar, vzami me sa vzgled, bodi močna duša, stresi s sebe prah in odpri acroe pred neumrljivimi bogovi in oni se te usmilijo: iz glave ti preženejo temne misli, elabost in greh . . . Mutsuhito Dsainove solze so padale na pobeljeno preprogo. — Obrni se k duhovom prednikov Jd čuvajo japonsko oesartsvo in varujejo naše duše. Obnni se k najljubšemu duhu: Ottoke, ozri se na me, milostno glej na me . . . — Mati . . . je tožil nesreonik. — Oh, Kokorcin, zakaj si me rodila? Ti uboga Kokorčin . . . Naprej se je nagnil, iz odprtib. ust mu je vrela bol iti tihe solze so se spuščale po zgubanem obrazu ko arebrne marjetice. Dekle je dalje govorilo: — Zateci se k materinem duhu: on ti bo stal ob strani in te bo branil zoper Bakemono-Lama, zoper skusnjave. Ker Ijubezen je skušnjava . . . Daruj velikim bogovom in oni ozdravijo fvojo smrtno Ijubezen . . . — Ne . . . ni mogoče ... — je sopel Mutsuhito. — Aii jo tako ljubiš? — je zaihtelo dekle. — Oh, sre6na deklica! — Kaj hočeš? — jo je mrzlično gledal Mutsuhito. — Ljubim jo . . . Dekletova glava se je klonila ko umirajoči cvet. — Ljubiš jo . . . — je tiho jeoljala. — Ljubim! — je privrela na Mutsuhito Dsainova usta tožba in obledeli obraz je obsijala neka blazna veselost. — Otna je moja! . . . — Omoži se ... — je šepetala Zvonček. — Omoži se? — so ropotali zobje, ko da kamenje meIje. — Alice! Raje svet uničim . . . u—^ni—čim! . . . Skočil je s preproge in v divji jezi tresel s pestmi. V taišo je butal veter in ploha je šumela. Tajfun prihajal Toda Mutsuhito Dsain je preikričal ropotajoči vihar: — Raje umorim! Umo—rim svet . . . Hejl ... — Hejl . . . V krogu je bežal, potem pa se je napotil ven. Dekle ga je zgrabilo za rob plašča. — Mutsiihitol Stoj . . . Jaz, jaz te ljubim . . . Mutsuhito Dsain je strašno zakričal, deklico v prsi su- nil in oddirjal ven. — Moj dragi ... — je šepetala Zvonček. Zvrtelo se ji je, sinje oci so se bolestno zaprle in se je zgrudila na preprogo. Roki sta odleteli narazem in rokavi plašča so se odprli. Mrtva gospica. Na pozlačenih ustnicah se prikaže fcri ko rudeoa črešnja. X. V gorslkem prepadu je tulil vihar, sukal in lomil je drevesa in na svinčeno črnem nebu je tiral volcje megle. Ploha je lila in vrtinci so bobneč valili po gorskem rebru strgane grude iii iztrgano korenje dreves. Sopeč je šel navzgor med pogaženim grmičevjem kamelije in bombaža. S kuštravimi lasmi, ves premočen se je vzpenjal v vrtincih naliva na gorski vrh, katerega je šumeča burja tepla z bičem, ki ima milijon vrhov. Človek, ki beži iz potopa, pred solzami, pred samim seboj. Ubog, trpeč clovek, ob katerega dušo buta še vecji vihar, — še veoji tajfun. Kam drvi? Saraega sebe isče! Beži pred samim seboj, da bi našel sam sebe. Ven v naravo! Ven v grmeči vihar! Odpri srce, olovek, da bo se od tebe učila trpeti rumeha, svet razdirajoča burja . . . Oblak se trga, ploha pada, vetrovni vrtinci pretresajo zrak, po zemlji bobni noga tajfuna. Drevo hrešci, veje se upogibajo in liste trga cvileči vihar. Travne bilke se strahoma upognejo v prah in roji metuljev plesejo v poplavi smrtni ples. Vidzumi! Miši bežijo, a spokana skale jih vrže iz sebe. Potres na nebu in na zemlji! Tajfun s čmorumeaio perutjo zakriva Nagasaki . . . Glu! Glu! Glu! cvili topo in presekano tromba vetrov, potem pa začne v rjoveoem tenorju: Nazaj! Toda Mutsubito DsaLn se z zaprtimi oomi, odprtimi prsi, od boli premaganimi usti in omahujočimi nogami opoteka proti gorskemu vrhn, ki sega v nebo. Hali-ho! Z nebes visijo rujave cunjei tajftm sam eebe trga. Hali-ho! Tajfun joka, tajfun toži . . . Mutsubito Dsain že stoji na vrhu skale, se ra-zkoreči, roke razprostre, s črnimi lasmi se v&ter igra. Mutsuhito Dsain stoji nad tajfunom in širokoodprte, plameneče o6i upira v n&bo kot kamen kip človeškega trpljeiija, tam stoji in moli . . . — Oh, tisočrold Kwannon, ki jezdiš na oMakih tajfuna, ki pretreseš nebo in zemljo in se lučaš z morsJdm tokom, tu stojim pred teboj, Mutsuhito Dsain, tvoj sin . . . Mir . . . ko da se je tisočroki bog nagnil z oblačnega konja, da bi uslišal svojega vnebovpijočega otroka. — Moj oče si in jaz seon tvoj sin, prokleti sin tvojega rumenega sveta! Srce mi je ranilo belo dekle in ne ozdravi mi, ker jo ljubim, ljubim in ljubim! . . . Burja je zatulila in je hotela suniti navzdol podlega črva, katerermj je otrok osovražene bele rase zastrupil srce. Mutsuhito Dsain se je oprijel zobčaste skale in je glavo obrnil proti nebu ter molil ne z besedami, marveč od besed glasneje:  Tisočroki Kwannon, ki si bog-stvarnik burje narav- nih sil, v tvoje bistvo zrem in objokujem sebe samega . . . Ti, ki si ustvaril veter, meglo, ki ti je tajfun plašč, ozri se name in mi daj mogocno misel, da lahko ukujem v robstvo svojo ljubo . . . V vetrovem vrtincu je ropotalo kamenje in naliv se je z globokim šumom valil z gore na zaoblačeni Nagasaki. Nasekljani oblaki so plavali od zaliva, odkoder je dLh tajfuna pomel bele džunke-Jladjice, temno gladino je bičala ploha in velikansko valovje je z veliko silo dvigalo orjaške ladje, na katerih so še pred viharjem spustili dol jambore. Mutsuhito Dsain je stal v divjem viharju in je s pogledori proti nebu, ne z besedo, toda od besede glasineje mclil k bogu viharjev: — Prišel sem iz sobe, brezumno, k tebi s©m drveJ, o tisocroki Kwannon! V plohi sem padel, glavo mi je ranil kamen, v nogo se je zapičilo tnije, toda vstal sem iz blata, krvaveče nohte sem vsekal v skalo in sem se vzpenjal na tvoj prestol, odkoder se veseliš svojemu božjemu delu, razdivjanju, ti divja, sveta Moč! Ali slišiš, tisooroki Rusilec, daj mi pomoč! (Dalje prihodajič.)