leto xxi. — številka 6 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, 8t°lia Loka in Trztf. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. & redakcijo odgovoren Albin Učakar Ha silo s o^i^i_sjLLcJL5_? J U D S KRANJ — sreda, 24. I. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarje« List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer oh sredah in sobotah ZA GORENJSKO Burna razprava pred sprejetjem sklepov sobotni skupščini komu-aino skupnosti socialnega ^varovanja v Kranju so od-rr>jki po precej burni raz- Pravi sprejeli predlagane liih 6 ° Popevk11 zavarova-"lh oseb pri nekaterih zdrav-Bnv^nih storitvah ter o dodat- orr| prispevku delovnih or-«an:zacij, pri katerih so v razdobju od 1. 1. 1967 do 30. . !967 poprečni izdatki za pravljenje delavcev v bolni- "'^h in pa nadomestila 3^bnih dohodkov za preko j*ni bolezni znašali v po-Prtčju več ket 7000 S din na ^Poslcnega. fcgi asovani sklepi zavezuj; zavarovance, da bodo letos plačevali del stroškov za Nravstvene storitve. Za vsak prvi obisk zdravnika na do-mu ter za prvi obisk pri spe-etalisiu bo treba odšteti 5 N dinarjev. Izglasovali so sklep ^Prispevku 80 N din za me-^cirtsko intervencijo pri pre-*"Utvi nosečnosti, &'klep o rjacilu polovice stroškov Pravljenja zaradi zastrupitve * a'koholom ter sklep o pla-^llu Po 1000 starih dinarjev * vsak prevoz z rešilnim av-Iorr>obilom. Lot«s bodo zavarovanci pri-?^VaU iz lastnega žepa tudi 2***j?° stroškov za zobozdravstvene soritve. Pri tem ie izvzet slikanje ter pregled 18 -'"anje zob. Za leto 1968 se je zvišal tudi prispevek za zdravila na recept od' lanskih dveh na tri nove dinarje. Med odborniki je bilo precej hude krvi zaradi tega, ker ustrezna služba ni pripravila lestvice, iz katere bi bila razvidna stopnja dodatnega prispevka za že prej omenjene izdatke nad 7000 S din na zaposlenega. V osnutku sklepa je namreč določena samo spodnja meja, to je 7000 S din v poprečju na zaposlenega in pa to, da prispevek ne sme znašati več kot 2,5 odstotka od kosmatega osebnega dohodka. Odborniki so sicer sprejeli sklep o dodatnem prispevku, vendar z zahtevo, da se do prihodnjega zasedanja skupščine izdela lestvica stopenj prispevka za poprečne prej omenjene izdatke za socialno zavarovanje. Pri tem naj navedemo podatek, da je sedemdeset odstotkov podjetij lani preseglo najniže določene poprečne izdatke na zaposlenega. Na skupščini so odborniki tudi zahtevali, da se ugotovijo stroški poslovanja lekarn. Zahtevo so postavili na osnovi informacije, da bi lekarne lahko sedanjo maržo, ki znaša 31 odstotkov vrednosti zdravila, zmanjšali na 25 odstotkov. L. M. Z otvoritve razstave o avstrijskem odporniškem gibanju, ki so jo v soboto odprli v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju. Skrajni desni je generalni konzul republike Avstrijo dr. Heinrich Ricsenfeld — Foto F. Perdan Radovljiški zglei »Glas, glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi Gorenjske je NAŠE informativno sredstvo. Pa ne le zato, ker smo soustanovitelji. Vemo, nekajkrat smo te ugotovili, da je to informativno sredstvo za naše razmere najuspešnejše in tudi najcenejše. Zato se bomo Glasa v prihod, nje posluievali še bolj kot doslej, če bomo hoteli v čemerkoli informirati čim širši krog naših občanov.« Tako priblitno je povedal zadnjič sekretar občinske konference SZDL Radovljica Janez Vari. Sedeli smo in se pogovarjali o tem in onem, pa je beseda dala besedo in govorili smo tudi o informiranju občanov, o najrazličnejših oblikah obveščanja, o motnostih in uspehih takega informiranja, o dobro znani usodi ciklostiranih (in navadno zelo dolgočasnih) informacij ali kakorkoli se le ime. nujejo, s katerimi različne družbenopolitične organizacije (navadno občinske) skušajo obveščati svoje člane, vendar take informacije navadno oblelijo v kakšnem zaprašenem kotu, ne da bi jih kdo prebral ali vsaj prelistal. •Ljudje Glas berejo,« pravijo v Radovljici, »zato smo vse bolj prepričani, da je to resnično naše informacijsko sredstvo.« Pa ne le, da bi tako samo govorili. Tako tudi delajo. Na ponedeljkovi seji radovljiške občinske skupščine je predsednik Stanko Kaj. dii poudaril, da ima tudi časopisje precej zaslug, da so bili občani seznanjeni s tem, kako zelo so nove šole potrebne in kako zelo fe valna odločitev, da se izrečejo za sa- moprispevek. To pa ni edini primer, pri katerem bi Glas po svojih močeh sodeloval in podprl prizadevanje občinske skupščine, drulbenopoliličnih organizacij ali koga drugega. »To in to je trenutno pri nas aktualno. Želeli bi, da pridete in napišete, da bodo ljudje seznanjenih Tdko kontaktiranje najodgovornejših forumov v radovljiški občini z Glasom je nekaj povsem normalnega, postalo je te vsakdanja praksa. Takšno sodelovanje je nujno, če hočemo biti z Glasom vsi vsaj kolikor toliko zadovoljni. In če hočemo, da bo Glas ne le na papirju, anpak v resnici glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi. V redakciji nas je premalo, da bi lahko za vse vedeli, bili povsod zraven, da bi bili o vsem dobro in takoj informirani brez aktivnega sodelovanja najvišjih občinskih predstavnikov. Ce v Glasovi glavi piše, da je glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi, potem si moramo vsi prizadevati, da to res bo. Vsi: kolektiv našega lista, drulbcnopolitične organizacije, občine ... Vendar vemo, kako je s tem »morali« ali »naj bi se« itd. Dokler ne bodo po občinah prepričani, da imajo korist od Glasa kot najbolj razširjenega informativnega sredstva na Gorenjskem in za Gorenjsko, dokler ne bodo res vedeli, da ga potrebujejo, toliko časa bodo le eventualno kritizirali, ne pa aktivno sodelovali. Prav radovljiški zgled pa kale, da je lahko drugače. In da je tako mnogo bolje — za oba partnerja. Seveda pa nam je jasno, da takšno pisanje — informiran' je občanov ne izključuje kritičnih zapisov o čemerkoli, če se nam to zdi prav, potrebno in umestno, tudi ne kritičnih zapisov npr. o delti občinske skupščine. Drugačno pojmovanje bi bilo ozko in nezrelo, nezaupnica Glasu in slaba izkaznica za tistega, ki ne prenese javne in poštene ocene svojega dela. Uredništvo V današnji številki 2. stran O delu krajevnih organizacij SZDL 4. stran Skoraj 57 % volivcev glasovale »za« 12. stran Mravljišče na Blejskem jezeru 13.stran »Beli dan« na Veliki planini A9 Pred drugo sejo občinske konference socialistične zveze v Kranju O delu krajevnih organizacij SZDL Pogovor s članom 10 občinske konference SZDL Kranj Ante jem Marjančičem Jutri (v četrtek) bo v Kranju druga seja občinske konference SZDL. Izvršni odbor občinske konference je za dnevni red seje predlagal med drugim tudi razpravo o nekaterih vprašanjih delovanja krajevnih organizacij socialistične zveze v občini. Povod za to razpravo so bili obiski članov izvršnega odbora v krajevnih organizacijah. Da bi išo pred konferenco osvetlili nekatera vprašanja in tako prispevali k jutrišnji razpravi, smo zaprosili člana izvršnega odbora Anteja Marjančiča, ki je prav tako obiskal več krajevnih organizacij, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Obiski članov IO v krajevnih organizacijah SZDL do sedaj niso bili ena izmed stalnih oblik sodelovanja občinske s krajevnimi organizacijami. Zakaj se je izvršni odbor lani odločil zanje? »Na prvi seji občinske konference SZDL maja lani smo med drugim sklenili, da bo treba v prihodnje posvetiti večjo skrb krajevnim organizacijam SZDL. Nov način dela socialistične zveze namreč terja do-ledne j še in temelji-tojše delo na terenu. Hočem ro"i, da so danes na vaseh drugačne prilike kot pred desetimi in nekaj leti. Ze sam način življenja in spreminjanja odnosov na vasi — posebno tistih, ki zadevajo delo in življenje v krajevni skupnosti — narekuje, da se moremo prilagoditi. Menim, da je bil to tudi eden izmed vzrokov, da smo se odločili za obiske na terenu.« Na prvem zasedanju ob-ti.iske konference je bilo med drugim tudi poudarjeno, naj bo SZDL z drugimi organizacijami in samoupravnimi organi nosilec dogajanj in reševanj problemov na terenu oziroma v krajevni skupnosti. Kaj s> glede tega opazili med vašimi obiski na terenu? »Takoj naj povem, da je bila udeležba na teh pogovorih < ktobra in novembra lani zelo dobra. Udeležili so se jih tudi predstavniki drugih organizacij na terenu. Pokazalo pa se je tudi, da smo prejšnja leta, ko je bilo tovrstno sodelovanje slabše, posvečali prem al 6 pozornosti članstvu SZDL. Prav tako sem opazil, di so bile posamezne naloge, ki so si jih člani zadali na letnih konferencah, opravljene. Tu mislim predvsem reševanje raznih komunalnih vprašanj. Ne bi pa tega mogel reči za tiste naloge, ki zahtevajo širšo politično akcijo in daljše priprave. Ravno tu pa bi morala biti so-ciali lična zveza glavni usklajevale rrzličnih želja članov oziroma občanov.« Dosedanji podatki kažejo, da so krajevni samoupravni organi in organizacije (tudi SZDL) posvečali največ pozornosti reševanju komunalnih problemov. Velikokrat tudi na račun reševanja družbenih vprašanj (izobraževanje, kultura, varstvo itd.). Kaj menite, da je vzrok tega, oziroma kaj bi morala na tem področju v prihodnje storiti SZDL? »Menim, da so bile dosedanje želje občanov na terenu upravičene. Vsakdo si pač želi, da čimprej uredi tisto, kar vsak dan najbolj potrebuje in mu to najbolj koristi. To pa so bile najbrž do sedaj ceste, javna razsvetljava itd. Nedvomno pa bo v prihodnje treba večjo skrb posvetiti ravno varstvu, izobraževanju, kulturnemu življenju, rekreaciji in športu itd. Seveda pa vseh želja ne bo moč uresničiti naenkrat. Zato menim, da se bo ravno tu morala socialistična zveza zavzemati za konkretne odločitve in se z drugimi organizacijami, samoupravnimi organi oziroma prebivalci dogovoriti za vrstni red reševanja teh potreb. To pa bo terjalo veliko skupnih prizadevanj.« Ali se morda takšne naloge za prihodnje kažejo tudi v programih dela krajevnih organizacij SZDL? »Kasnejši podatki so pokazali, da je med obiski le nekaj več kot polovica 'krajevnih organizacij imelo programe dela. V teh se vidijo tudi uspehi pri reševanju posameznih tako komunalnih kot drugih družbenih potreb oziroma problemov v krajevni skupnosti. Druge krajevne organizacije pa so delo prilagajale trenutno aktualnim problemom. Iz tega lahko ugotovimo, da so v slednjih delali le takrat, ko so bili k temu tako rekoč prisiljeni. Kaže torej, da nekatera vodstva krajevnih organizacij SZDL ne vedo, kaj je njihova naloga na terenu. Največkrat se ta vodstva za nedelavnost, neelastičnost ali kakorkoli bi že to imenoval, izgovarjajo na krajevno skupnost in druge organizacije. Najbrž pa je eden izmed glavnih vzrokov za to, da vodstva ne vedo in ne razumejo, kakšna je vloga socialistične zveze na terenu.« Torej je tej neelastičnosti, kot jo imenujete, pri reševanju nekaterih aktualnih vprašanj krivo tudi slabo sodelovanje z drugimi organizacijami? »Mislim, da je to eden izmed osnovnih problemov, čeprav moram priznati, da je sodelovanje ponekod dobro razvito. Vendar pa se na terenu še vedno pogosto postavlja vprašanje, kdo naj usklajuje delo. Ali naj bo to SZDL, ZK, mladina, kulturna ali športna organizacija ali katera druga. Najbrž bi morali biti za delo na terenu zavzeti vsi. Glavni usklajeva-lec pa naj bi bila socialistična zveza. Prav gotovo pa bi za uresničitev ciljev oziroma nalog morali biti odgovorni predvsem komunisti — člani SZDL. Sicer pa, ko že govoriva o tem, bi za konec povedal še, da velikokrat valimo krivdo za slabo delo na vodstva. Čeprav je pri nekaterih neuspehih dosti objektivnih težav, se strinjam, da smo morda v zadnjih letih storili premalo na področju izobraževanja kadrov. Med obiski sem opazil (to pa kažejo tudi zbrani podatki), da bomo v prihodnje morali večjo skrb posvetiti pomlajevanju naših vodstev. Sicer pa bi nasploh vodstva SZDL morala več skrbi posvečati mladini, jo seznanjati z delom in ji dati možnosti, da bi njeni problemi našli mesto v delu socialistične zveze.« A. Zalar Problemi mladih so problemi naše družbene skupnosti Pretekli teden je občinska konferenca SZDL Jesenice na svoji četrti seji razpravljala o problemih mladih v sodobnem družbenem dogajanju, o delu in življenju mladine jeseniške občine. Seje so se udeležili tudi predstavniki vseh osnovnih in srednjih šol, občinske zveze za telesno kulturo, občinske skupščine ter drugi javni delavci. Pričakovati je bilo, da se bodo seje glade na pomembnost dnevnega reda udeležili vsi člani občinskega komiteja zveze mladine. Toda prišla sta le dva, ki pa nista imela niti toliko časa ali potrpljenja, da bi ostala na seji do konca razprave; odšla sta sredi razprave o problemih mladih (?). Gradivo za razpravo je pripravila komisija za družbene službe pri občinski konferenci socialistične zveze, ki je zbrala podatke o delu in udejstvovanju mladine na področju športa, kulture in prosvete, na področju samouprave in drugih pomembnih področjih. Ugotovljeno je, da jeseniška mladina ni izrazila toliko problemov in svojih težav, kolikor jih izražajo starejši o mladini. Mladi se sicer pogosto pritožujejo, da učitelji in profesorji ne ravnajo vedno dovolj pošteno pri ocenje- Aprila bo na Bledu simpozij o strokovnih in vodstvenih delavcih v gospodarstvu Višja šola za organizacijo dela Kranj (ki je že lani pripravila na Bledu zanimiv simpozij, o odgovornosti) bo od 18. do 20. aprila letos priredila v festivalni dvorani na Bledu simpozij o strokovnih in vodstvenih delavcih v gospodarstvu. Na njem bodo sodelovali še zvezna gospodarska zbornica in gospodarska zbornica SR Slovenije, jugoslovanska skupnost za produktivnost dela in izpopolnjevanje poslovanja, zavod za organizacijo in revizijo poslovanja Ljubljana, zavod za produktivnost — center za izobrazbo vodstvenih kadrov Zagreb, ekonomski institut Osijek in zavod za produktivnost dela Sarajevo. Na simpoziju bodo obravnavali probleme višjih, srednjih in nižjih vodilnih delavcev ter tistih delavcev, za katere se na delovnih mestih zahteva srednja, višja oz. visoka izobrazba. Na dnevnem redu bodo predvsem vprašanja, kot npr. potrebe po tovrstnih kadrih, način ugotavljanja potreb, metode planiranja, način šoilanja, štipendiranje, stažiranje in funkcionalno izobraževanje, izobrazbene zahteve, zahteve glede prakse, intelektualnih sposobnosti ter osebnostnih lastnosti, metode rekrutacije in izbora, kriteriji za ugotavljanje njihove sposobnosti, metode spremljanja njihove uspešnosti, sistemi napredovanja, odgovornost za kadrovanje, delitev osebnih dohodkov, primerna višina in razpon v primerjavi z drugimi delavci, metode določanja osebnih dohodkov za te delavce zlasti v odvisnosti od njihovih rezultatov, moralni stimulansi za delo, stimulacija izumov in racionalizacija ter položaj, funkcija in odgovornost direktorjev in drugih vodstvenih delavcev. Nedvomno bo simpozij, na katerem bodo sodelovali priznani jugoslovanski praktiki in teoretiki, dal praksi pa tudi naši zakonodaji koncept za reševanje ugotovljenih problemov. O simpoziju in pripravah nanj bomo še poročali. vanju. Taka mnenja so naj-večkrat odsev osebne pria* detosti in premalo objektivnega vrednotenja svojega znanja, če se je to res kdaj komu zgodilo, so to izjemni primeri, ki jih ne moremo posploševati. Za družbo Je bolj vznemirljiv podatek, da le 62 odstotkov osnovnošolskih otrok v osmih letih dokonča osem razredov osnovne šole, drugi pa osemletko končujejo po devetih ali desetih lotih, mnogi pa sedmega alt osmega razreda sploh ne W dijo. Mladina se često pritožuje« da nima dosti zabave. Tej trditvi je vodstvo zveze mladine pripisalo takšen pomen« da se pretežni del njene aktivnosti giblje okrog organizacije mladinskih plesov. Za skupnost je večji prO" blom to, da imamo dol mladine nezaposlene. Nad tem problemom več jeze izražajo starši kot neposredno Prl" zadeti mladinci, čeprav so prizadeti tako eni kot drugi. Na seji so posebno pozornost posvetili zgledu mladih na relaciji: družina-šola-druž-ba. Mladi rod živi v razmerah, kakršne ustvarjajo starejši. Ne domišljajmo ■* idealne, poštene in vzorni mladine, če pa le-ta ne živ' v idealnih razmerah. V predšolsko varstvo je zajetih jj štiri odstotke otrok, pa tudi razmere v osnovnih šolah ne omogočajo polnega razmaha učno-vzgojnega procesa. Znane so materialne težave srednjih in strokovnih šol. i Društev, organizacij, kJU" bov, domov in igrišč je v jeseniški občini dovolj, tako da je dana vsa možnost i° osnovni pogoji za vsestran-sko udejstvovanje mladine. Problem pa je v tem, da P**" manj kuje sposobnih vodnikov za mladino. V živahni razpravi, ki Je trajala prek tri ure, je sodelovalo 16 govornikov, ki s° predvsem poudarili, da mladina potrebuje na vseh področjih dobre zglede. Poudarjeno je bilo, da je družina prvi in osnovni činitelj, (| mlademu človeku največ P°" meni in največ da. Za otroka in doraščajočega človeka je urejeno družinsko življenje tista zibelka, v kateri se oblikuje osebnost z vserni dobrimi in slabimi lastnostmi, šola in ulica k temu razvoju šele kasneje prispevata svoj del. Za pridno mladino srno precej skopi s priznanji. \s neka milada pevka zapoje. pesem, pa čeprav banalno, je drugi dan že slikana v ča; sopisu; z njo so intervjui ipd. Za marljivega mladinca ali mladinko pa le težko naj' demo prostor v časopisu. Na seji so sklenili, da boaO nadaljevali z razpravo 0 problemih mladih po krajevnih odborih socialistične zveze. J. Vidic V škofjeloški občini lani proizvodnja in izvoz večja Sedaj, ko so že znani decembrski rezultati o proizvodni in izvezu, lahko trdimo, da industrija v škofjeloški občini, kljub zoženemu tržišču Ri nazadovala. Čeprav postavljeni plan ob-6eSa proizvodnje ni bil docela izpolnjen — 99,4 odstotka — je bila lani proizvodnja le za 4-9 odstotka večja kot leta 1966. Med posameznimi podaji so najbolj povečala proizvodnjo podjetja Elra za 23,6 odstotka, Marmor 29,3 oleonom — i je v filmu t^fj-0v'nsl;u d< kaj svobodno interpretirala in avtorji, kot v opravičilo sko/i cel:t. i llVn. spominjajo na posrmij/ ne netočnosti. Tudi če teh °Pozoril n Pod in , film bi bilo, bi filmu ne mogli šteti v /.'o. lahkota i m. nav i d c ■ i m * Piršem zunanjem okvira *ke komedije, prerl-t.n: Ce*o 7. nekaterimi povsem si-tuacijskimi komičnimi vložki. Je režiser Lconard Bucz-kovvski skušal poiskati mise-1 0 človeku, ki ga n-navadun Položaj terja v razkritje njegovih lastnih slabosti, za ce-n° nakih vsesplošnih, občih koristi. Prepletanje dolžnosti, ^bicioEnosti in emotivnega ^ota nekega človeka, v tem Primeru, ker se je zdel pač najbolj prikladen za takšna nieditiranja poljskim film-^hn avtorjem, Napoleona, je ■9* nekakšen idijni vzgib vodno avtorja pri prenosu sec-^'ja na filmski trak. Ta idejna misel je v filmu uokvirjena z nenavadnim dramaturškim pristopom. Prepletanje zgodbe o Napoleonu in Walewski z drugo zgodbo, ki ima na videz ilustrativen in pojasnjujoč značaj kratkih premorov, o dveh mladih ljudeh, Francozinji in Poljaku, bila lahko poimenovali tudi ide;ni paralelizem, ki naj bi asociiral povedane misli na današnji čas. Tako lahko v poljskem filmu Walewska in Napoleon najdemo misli o času, v katerem živimo, o ljudeh včeraj in danes. In če se spomnimo Aristofana, ki je v svoji komediji Ptići bičal in se posmehoval državam, državni-štvu, dražavnikom in človeku, potom dobe bodice, nanizane v tem filmu, še večjo vrednost. JASTREB 12 ČASTILE — španska zgodovina na italijanski način — Bogata, polna nenavadnih dogodkov in pretresljivih zgodb je španska zgodovina, žal avtorji filrr.a, ki je te dni na sporedu v kranjskih kinematografih, vidijo v njej le veliko mečevanja, borb za lcia dekleta, za čast, in kostumske barvitosti. Nič drugačen ni ta španski film od tistih italijanskih zgodovinskih filmov, ki jih še zdaj g'edamo p> naš h ki nemalografih in ki se ponujajo gledalcu z melodramatično Zgodbo o ljudeh, oblečenih v oblačila preteklih stoletij. Film je sinhroni/iran v angleščino, posneli pa so ga v španskih filmskih ateljejih, vendar bi lahko zapisali tudi drugače, pa bi le stežka našli potrditev, da je film resnično španski. Ta ugotovitev tudi najbolj priča o njegovi kvaliteti. B. šprajc Zanimiva razstava v galeriji Mestne hiše Odporniško gibanje v Avslriji Ob udeležbi številnih Kranjčanov in gostov so v soboto, 20. januarja zvečer, odprli v galerijskih prostorih Mestne hiše v Kranju razstavo o avstrijskem odporniškem gibanju v letih od 1938 do 1945. Pripravil jo je dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju, muzej ljudske revolucije iz Ljubljane pa je prispeval gradivo o avstrijskem bataljonu, ki se je boril v vrstah naših partizanskih odredov. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Hcinrich Riesenfcld je v otvoritvenem govoru med drugim — v slovenskem jeziku — povedal: »Stvarni nagib za interes, ki ga je tukaj našla ta razstava, je brez dvoma ta, d a je Slovenija pod naeionalso-ciaiističnim te-orjem posebno velika trpela ter je njeno prebivalstvo posebno aktivno prispevalo k O3vobodilvi človeštva izpod tega režima krivice in brutalnega nasilja in doprineslo za to velika krvavih žrtev. To, da so se pri tem štev 3ni Avstrijci z ramo ob rri borili s sinovi te dežele, je ustvarilo čvrsto vez med svobodoljubnimi ljudmi vaše in moje domovine. Kakor vam dokazujejo eksponati te razstave, je bilo tudi v Avstriji sami mnogo ljudi, ki se niso uklonili na cionalsccia.ističnemu terorju, temveč so se uprli ter zastavili za svoj ideal, za ideal svobode, svoje življenje, katero so v mnogih primerih izgubili. Spomin na to naj ta razstava živo ohrani, vzbudi ga naj! Kajti le tedaj, če te strašne grozovit osti in neskončne bridkosti, ki so jih morali pretrpeti nedolžni ljudje, ne pridejo v pozabo, temveč ako živijo v zavesti naprej, in to posebno pri mladini, ki jih k sreči ni po- ^a —Icdentfem Blejskem jezeru — Foto Andrej Triler znala iz lastnega doživetja, je dano upanje, celo poroštvo za to, da se taka zverinstva ne bodo več pripetila. V tem smislu služi ta razstava — in to je njen najvišji namen — uresničevanju težnje vseh tistih, ki stremijo k miru, toleranci in humanosti. Da bi se dosegel ta cilj, se moramo boriti vsi s skupnimi našimi močmi, vseeno kakršnegakoli svetovnega na- zora smo in kateremu poli« Učnemu sistemu pripadamo. Želim torej tej razstavi — v svojem lastnem imenu kakor tudi v imenu gospoda veleposlanika republike Avstrije v Beogradu, ki na žalost ne more biti navzoč i.i katerega Imam čast i3to-"as-no tukaj zastopati — prav mnogoštevilen obisk In okl'o uspeha v prej omenjenem smislu.« Premiera dramske sekcije DPD Svoboda v Tržiču Agatba Christie: Mišolovka V petek smo Tržičani le dočakali že večkrat napovedano premiero MLšolovke — delo znane pisateljice kriminalnih zgodb Agathe Christie. Uprizoritev dramske sekcije v režiji Jelke 2agarjeva je pokazala po eni strani V3e par-sli in nevarnosti na videz nezahtevnega dramskega teksta, ki se jim režiserjeva zasnova večkrat ni mogla izogniti, po dru"i strani pa njihova interpretacija kaže na neorganizirano izvedena teatralna sredstva, h katerim štejemo slabo cbvladanje teksta, mizanscene in slednjič tehnične plati uprizoritve, ki je za takšno zvrst važnega pomena (glasovni efekti so prihajali vedno z ene strani, čeravno situacija pogojuje izvor s povsem drugega dela cdra, kar je posebno pomembno za dojemanje že samega vsebinskega dela te drame). V igralskem ansamblu zasledimo izrazita izstopanja, kar nedvomno kaže na slabo uigranest osrednjih protagonistov. Za primer tega izstopanja navajam odlično igro Marine Bobičevc, ki je edina dorasla vlogi in jo je prav mojstrsko podala in z njo ponovno dokazala talent in privrženost do dramske umetnosti. Zadovoljivo so svo^e vloge odigrali tudi Dolfe An-dcrle, Janko Jagcdic in deloma tudi Jože Zupančič. Spričo seone je bilo razvidno, da so se izvajalci natančno držali avtorjevih scen-k i h napotkov, vendar skr n j prostorske dimenzije trz:.">k;>-ga odra ne dovoljujejo tolikšne natrpanosti, ki škcd'.ra funkcionalnosti in mežnosti gibanja na sceni. Izvedba sama pa je cp07O-rila na ozko usmerjenost dramatskih izhodi.'č — eptaleljOa vala se je le na mehaniz ;n vsebinskega poteka, medtem ko je idejni delež v sekundnr-ni intenciji prihajal do glodalca le v nekaterih fnznh di-alogove sugestivnosti- Iz povedanega lahko povzamemo mnenje, ki se že samo po sebi vsiljuje, o rnvni umetniške meči, ki bi jo kazalo glede na nekatere uspehe prejšnjih sezon smotrno in sistematično postaviti na raven* ki so jo tržiški amaterji že dosegli in bi jo zmogli tudi v bodoče. — jop Pred nastopom pevcev iz Železne Kaple v Kranju Uspelo sodelovanje dveh kulturnih društev 1966. leta je gostoval v Železni Kapli moški zbor DPD Svoboda iz StražLšča, ki je aprila lani praznoval 15-lct-nico delovanja. Na tem gostovanju v sosednji Avstriji so se s predstavniki slovenskega prosvetnega društva Zarja v Železni Kapli dogovorili, naj bi bile v prihodnje zborovske izmenjave stalne. Tako bodo pevci iz Železne Kaple v soboto. 27. januarja, gostovali v koncertni dvorani delavskega doma in s tem vrnili obisk. Moški pevski zbor Franz Pastork — Lenart, v katerem poje 25 pevcev iz 2elezne Kaple in Št. Vida, je bil ustanovljen 1959. leta. Njihov vodja je neumorni in požrtvovalni Vladimir Prušnlk. Zbor je do sedaj nastopal Že v raznih krajih Koroške, krat pa je tudi pri nas navdušil poslušalce s prisi no koroško narodno pesmijo. Zato je razumljivo, da krna . i koncertna publika z veseljem pričakuje sobotni nastop ko-rešikih pevcev. Toplina in prisrčnost, ki je značilna za koroške Slovence je navzoča ob vsakem kulturnem stiku. Njihova pnmn je čustveno doživeta, vendar nikdar sentimentalna. Iz nje veje prava naravna pristnost, ki ni nikdar izumetničena. Pesem pa je polna vere. da bo slovenski živelj na tujem tudi v prihodnje živel. Zato je nedvomno za nas njihova pesem nadvse dobrodošla, A. 2. V tem času praznujemo v Jugoslaviji vsi, ki smo ponosni na uspehe naših borb in dela tridese'o obletnico Titovega neposrednega vodstva partije oz. ZKJ Prav je, da se ob tej svečani priliki ozremo vsi skupaj, kakšna je bila ta pot, ki smo Jo prehodili, kaj vse smo na njej dosegli, morali premagati, se naučiti. Težko je opisati obdobje tako velike zgodovine; še posebej zato ker jo je odločilno sooblikovala tako velika osebnost, ki je bila obnovitelj KPJ, organizator in voditelj naše narodnoosvobodilne borbe ter socialistične graditve — tovariš Tito. Zato je ta obletnica in ta praznik hkrati njegov in vseh nas. Pomena in vrednosti te obletnice ne bomo prav nič zmanjšali, če ugotovimo, da se s tem dnem in s tem letom, ko je prevzel vodstvo naše Partije, borba tovariša Tita za napredno družbeno ureditev, boljše in lepše življenje jugoslovanskih narodov nI šele začela, ampak le intenzivirala. Njegov izvirni pol.Uični duh in njegove sposobnosti so s prevzemom vodstva le še pridobile na vplivu in prodornosti. Vsem nam je znana njegova pot, pot udeleženca oktobrske revolucije, organizatorja zagrebškega delavstva, hrabrega in ponosnega komunista pred sodiščem buržoazije, robijaša večine najzloglasnejših zaporov stare Jugoslavije, ilegalnega po litičnega delavca doma in v tujini, na političnem izpopolnjevanju v Moskvi itd. Po vrnitvi iz robije se je vključil v delo vodstva partije v tujini, kjer si je vsesko. zi prizadeval (kot tudi večina partijskega članstva), da bi se leto vrnilo v domovino. Praktično mu je to uspelo šele leta 1936. Takrat so na posvetovanju vodilnega aktiva KPJ v Moskvi sklenili naj se vrne v domovino organizacijski sekretariat CK ZKJ pod njegovim vodstvom z nalogo, da prevzame neposredno vodstvo partije v svoje roke. Kaj je pomenila vrnitev tovariša Tita v domovino? nji a vrnitev ni bila po-I membna zgolj morda iz praktičnih razlogov organiziranja politične borbe. V tistih razmerah je pomenila veliko velriko več; predvsem to, da naj vodstvo vodilnih političnih sil delavskega razreda deli z njim samim dobro in hudo v njegovi borbi proti nasilju policije, buržoazije itd. V praksi je to pomenilo uresničitev temeljne usmeritve Titove politike, po kateri se je ravnal in usmer. jal partijo tudi kasneje; namreč: vodstvo partije je in mora biti odgovorno predvsem svojemu članstvu, delavskemu razredu in narodu, ki mu pripada. Taka politika je bila bistven pogoj in osnova večine bleščečih uspehov Titove politike do današnjega dne. Vrnitev vsaj dela političnega vodstva naše politične avantgarde je bila zato torej že v tistem času prvorazrednega političnega in moralnega pomena. Politični in organizacijski uspehi KPJ so posta, j al i po tem obdobju vse večji in številnejši. Med najpomembnejšimi uspehi prvega obdobja Titovega vodstva partije je bila prav gotovo korenita odprava frakcionaš-tva in drugih r.enačeln'h in škodljivih notranjih trenj. Zgradili so najnujnejša s'.ak-šča in ocene metod boja partije, korigirali vrsto napačnih pogledov iz preteklosti (predvsem glede nacionalnega vprašanja itd.). Ureditev notranjih razmer v partiji je imela za posledico ne le onemogočitev policijskih agentov, karieristov in frazerjev, ampak predvsem večjo borbeno in politično usposobljenost komunistov, njihov večji vpliv na delavski razred in druge zatirane sloje takratne družbe. Na osnovi takih političnih uspehov je tovarišu Titu uspelo leta 1937 pri vodstvu Kominterne v Moskvi doseči, da je lahko oblikoval novo vodstvo KPJ v domovini; do-takratnega sekretarja CK Komunistične partije Jugoslavije Gorkiča so odstavili, vod. stvo partije pa je prevzel tovariš Tito sam. Širina konceptov, nedogma-tičnost pa vendar globoka zvestoba temeljnim idealom delavskega gibanja, vse to so bile značilnosti novega duha v partiji, ki je spodbujala in privlačevala vedno več sposobnih in predanih ljudi. Politična zrelost, organiziranost in borbenost komunistov je vedno bolj vplivala na delavski razred in druge zatirane sloje. Pred viharjem v KPJ ni bilo zatišja Taka partija je bila še posebno potrebna v tistem času, ko se je krepil fašizem v Evropi in v katerega objem je vse bolj nezadržno drsela tudi stara, monarhična Jugoslavija; sla-bostna navzven in zrahljana navznoter: zaradi nerešenega nacionalnega vprašanja in grobega socialnega izrabljanja. Ustanovitev KP Slovenije in Hrvatske (sklep o tem je bil sprejet že leta 1934 na 4. državni konferenci KPJ " 1.1 ub- ijani) najboljše ilustrira zrelost in sposobnost za realizacijo novih idej KPJ, njenega novega vodstva in še predvsem tovariša Tita. Organiziranje stavk delavstva; protidraginjskih gibanj delavstva in kmetov; demonstracij delavstva in študentov proti kratenju političnih svoboščin; zbiranja Rdeče p> moči; gibanja za vzpostavitev diplomatskih odnosov s prvo deželo socializma — Sovjetsko zvezo; vse to in še nešteto manjših akcij in borb, povezanih s tveganjem, žrtvami in trpljenjem je označevalo obseg in mnogovrstnost d-ela tega sicer idejno in politično izredno enotnega revolucionarnega gibanja — ki mu je načelovala KPJ. V tistem obdobju se je že izredno zaostroval mednarodni položaj; bližala se je vojna nevarnost; množeči se vojaški spopadi so jo najavljali. Buržoazija, predvsem evropska, se je pripravljala — prestrašena od velike gospodarske krize leta 1920 — na obračun s takrat edino deželo socializma: Sovjetsko zvezo. Notranja logika je nacistično Nemčijo gnala na tako pot, ki je pripeljala do razcepa v kapitalističnem taboru. Sovjetska zveza je to izkoristila m sklenila nenapadalni pakt z Nemčijo ter si s tem pridobila raka j dragocenih let miru, v katerih se je kljub hromečemu vzdušju Stalinoma krepko gospodarsko in vojaško izgrajevala. V tem času je KPJ krepila napore v boju proti vsem pojavom fašizma v državi; politično je izgrajevala članstvo, ga pripravljala za neizbežen spopad s tem glavnim sovražnikom človeštva. Zmotne so in neredko celo zlonamerne nekatere današnje razlage, da je zaradi tega pakta takrat nastopala med članstvom in menda še posebej med simpaiizerji partije precejšni a i delno politična zmeda in demoralizacija. Politično izredno razgledani tor v stalnih borbah prekaljeni komunisti (kot tudi večina naših delovnih ljudi) so globoko razumeli pomen in pravi značaj tega pakta, katerega sklenitev je narekovalo obstoječe stanje in razmerje sil v svetu. Razočaranje se je zaradi nerazumevanja teh političnih dejstev polotile le redkih posameznikov. Značilno je tudi, da so ta sporazum zelo močno napadali klerikalci, ki so bili tisti čas s simpatijami še na strani zahodnih meščanskih demokracij (to jih pa kasneje seveda ni motilo, da so se povezali in podredili nacizmu in fašizmu). Kdo je v resnici pripravljal široke napredne plasti za dogodke, ki so bili pred durmi? Za razumevanje globine in prodornosti političnih ocen takratnih domačih in svetovnih razmer in akcij, ki so jih na tej osnovi podvzeli, velja omeniti, da so bile po V. državni konferenci KPJ, ki je bila 1940 v Zagrebu, organizirane pri CK KPJ in pri pokrajinskih centralnih komitejih posebne vojaške komisije. Te so imele nalogo ne le krepiti politični vpliv partije v vojaških enotah med vojaštvom in oficirskim kadrom, ampak tudi boriti se proti petokolonašem ter pripravljati vse patriotične sile za primer vojne nevarnosti; le-ta pa je vse bolj grozila s strani fašističnih sosedov. Največji pomen te konference pa je v tem, da je ob številni udeležbi najboljših kadrov iz vseh organizacij KP začrtala jasen in borben političen program ter izvolila vodstvo, ki mu je razumljivo načeloval tovariš Tito. Obdobje po V. konferenci je bilo v političnem pogledu zelo pestro. Notranje razmere v državi, ki se je vse bolj rahljala in razkrajala, so pri-siljevale buržoazijo »troedine-ga naroda« — Srbije, Hrvatske in Slovenije (posebno pa še prvih dveh), da so se med sabo povezovale, v strahu pred revolucionarnim pritiskom ljudskih množic — pa tudi na zunaj so vse bolj drsele v objem fašističnih sil osi. KPJ se je ostro borila proti taki zunanjepolitični usmeritvi Jugoslavije že od nastopa samega fašizma, organizirala je pomoč republikanski Španiji (naše »demokratične« stranke so bile takrat v večini na strani generala Franca) itd. še preden je nemški vojaški stroj (po kapitulaciji zahodnih demokracij v Mun-chnu) pregazil Ćehosdovaško, je KPJ pozivala delovne ljudi Jugoslavije, da podpro njen boj za neodvisnost. Organizirala je široke plasti naprednih ljudi in gibanj v Društvu prijateljev Sovjetske zveze, ki je postala pomemben činitelj v borbi za navezavo diplomatskih stikov s takrat edino deželo socializma. Nikakor namreč ne moremo mimo dejstva, da je v tistem času sam obstoj Sovjetske zveze predstavljal izredno moralno oporo komun i s lom v vseh deželah sveta, še posebej pa v tistih, kjer je bilo njih delo prepovedano, oni sami pa preganjani. Marca 1941 je zavrelo kakor v vulkanu . •• esnična moč in vpliv KPJ pod vodstvom tovariša Tita na delovne R množice vseh naših narodov in še posebej pravilnost njene politične usmeritve so se pokazali ob sklenitvi pakta med jugoslovansko buržoazijo (Cvetkovičevo vlado) in fašističnimi silami osi; podpisali so ga 25. marca 1941 na Dunaju. Silovitim demonstracijam, ki so kmalu za tem izbruhnile po celi državi, so dajali osnovni ton in usmeritev komunisti; še več, v ogromni -večini primerov so jih eni sami tudi organizirali. Pritisk ogorčenja je bil tako močan, da je prišlo 27. marca do puča, ki so ga izvedli prozahodno usmerjeni generali. Pučisti so seveda le nameravali pomiriti javno mnenje; z nihanjem med razninui vojnimi tabori pa obraniti zunanjepolitične pozicije. Hitler ni čakal na to, da bi mu nova vlada sploh morda izjavila lojalnost, 6. aprila so brez vojne napovedi nemške štuke divjaško razrušile Beograd. Z vseh strani so planili na Jugoslavijo do zob oboroženi napadalci iz Nemčije, Grčije, Bolgarije, Madžarske. Jugoslavija se je sesula kot hiša iz kart, vojska je razpadla in kapitulirala, vlada in kralj pa so zbežali. V paničnem begu so pozabili na marsikaj, le na državno zlato ne; da bi bilo dovolj prostora zanj, so na letališču pustili celo nekatere ministre (med njimi tudi dr. Lamberta Erlicha, ki se je kasneje v Ljubljani udinjal okupatorju ter ga je sodišče OF obsodilo na smrt). »Domovino razudijo kakor zaklanega vola... Predolgo bi bilo opisovanje, kako so si fašistični roparji med sabo delili in razdelili plen. Od bivše države ni ostalo niti sledu več. Vendar pa je globoko v ilegali obstajala politična sila (od vseh bivših režimov krvavo preganjana), ki je delovala na celotnem ozemlji-1 bivše države in ki je v popolnoma zamračenem in brezupnem položaju kazala zasužnjenim narodom Jugoslavije perspektivo. To je bila KPJ s Titom na čelu. Politbiro CK KPJ se je že 20. aprila na Titov poziv sestal v Zagrebu in v proglasu, ki ga je izdal, pozival narode Jugoslavije na boj »do končne zmage«, na boj, ki bo »rodil nov svet«. Na tej isti seji je bil ustanovljen tudi vojni komite pod Titovim vodstvom. Pričele so se mrzlične priprave komunistov za organiziran odpor: zbirali in skrivali so orožje, organizirali so osvobajanje in pobege zaprtih in interniranih komunistov po vseh mogočih zaporih širom države, mobilizirali napredne plasti vseh narodov Jugoslavije za skupen oborožen nastop. (Nadaljevanje prihodnjič) BREDA — 24. januarja 1968 GLAS * 7. STRAN Bombnik strmoglavil V nedeljo je na Grimlandu strmoglavil bombnik B-52 s hidrogenskirn orožjem. V sporočilu Pentagona je rečeno, da orožje nI imelo vdelanega vii-galnega mehanizma, »tako ni nevarnosti, da bi bila na kraju nesreče nastala hidrogenska ekpiozija.« Letalo je imelo sedem članov posadke. Usoda petih je neznana. Na Siciliji še vedno neurje V nedeljo je šc po vsej zahodni Siciliji trajalo neurje. Lokalne oblasti so začele izseljevati begunce, ki so tri dni Preživeli v šotorih, zdaj pa saradi narasle vode in blata ne morejo več vzdržati v njih. v Pokrajini Trapani so oblasti začasno zasegle šole, hotele in pisarne, da bi vanje nastanili ljudi, ki so po potresu ostali brez domov. Sa-n*o v krajevni vojašnici so jih nastanili 2000. Veliko beguncev pa noče za. Pustiti šotore. Eni ne marajo »Pustiti domačih krajev, dru-K' Pa se zaradi strahu, ki so » Prestali, boje prebivati toed zidovi. N» zahodni Siciliji so v nedeljo futili več šibkejših potresov. Zemlja se jc zatresla v »S&dnjih jutranjih urah. Po-tres» pa niso povzročili nobene Škode. • 'talijanska vlada je odobri-la 45 milijard 600 milijonov ;"r Pomoči prebivalcem zahod- De Sicilije. Prizadete družine ^do dobile po pol milijona Ur. Okvara na robotu lo 5 Ljudje S Titove poti po Aziji in Afriki Kambodža - dežela z bogato tradicijo Apolb Potem, ko je bil predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito z ženo in spremstvom od 17. do 22. januarja gost v prijateljski državi Kambodži na indokitajskem polotoku v juž-novzhodni Aziji, jc v ponede-dcljck prispel na prijateljski obisk v Indijo. Na letališču v glavnem mestu Ncvv Delhiju sla ga prva pozdravila predsednik Indije Zakir Husein in predsednica indijske vlade Indira Ghandi. Tito bo tudi gost na praznovanju indijskega nacionalnega praznika v petek, 26. januarja. Ob o.lhodu predsednika Tita iz Kambodže so v glavnem mestu Phnom Penhu podpisali skupno jugoslovan-sko-kamboško izjavo, v kateri je v začetku med drugim rečeno: »Med obiskom so pndsed ik Socialistične federativne republiko Jugoslavije, njegova žena in sodolaavci obiskali glavno mesto Phnom Penh in spomenik v Angkoru, kjer je temelj kmerske zgodovine in civilizacije. Jugoslovanski go- stje so se lahko pobliže seznanili s kmersko zgodovino in kulturo, pa tudi s prizadevanji in uspehi, ki jih jc kmersko ljudstvo doseglo na vseh področjih pod vodstvom svojega voditelja prinea No-rodoma Sihanuka. Ugotovili so, da si kmersko ljudstvo in njegov veliki voditelj odločno prizadevajo ohranili mir in utrditi neodvisnost Kambodže in njen gospodarski, kulturni in družbeni razvoj.« Sefa obeh držav sta v večdnevnih razgovorih izmenjala mnenja o vseh pomembnejših mednarodnih vprašanjih in o medsebojnem sodelovanju. Pogovori so potekali v ozračju velike prisrčnosti in medsebojnega spoštovanja ter razumevanja. Sef jugoslovanske države jc znova potrdil spoštovanje ter prizadevanje teritorialne integritete Kambodže v okviru njeni sedanjih meja. Obtožil je oboroženo agresijo proti Kambodži in namere prilastiti si kmersko ozemlje. Prav tako jc obsodil načrte, da bi raz- širili vojno na kamboško ozemlje. Princ Sihanuk pa jc izrazil predsedniku Tilu globoko hvaležnost kraljevske vlade in kamboškega ljudstva za odločno in nenehno podporo Kombodži in za jugoslovansko izjavo o spoštovanju in priznavanju sedanjih meja kraljevine. Po državni ureditvi jc Kambodža monarhija, katere prestol je po smrti kralja Narodoma Suramarila (leta 1960) ostal prazen. Sef države je princ Norodom Sihanuk. ki je od leta 1961 tudi predsednik ministrskega sveta. Kambodža obsega v glavnem nižino reke Mekong, ki se v Južnem Vietnamu izliva v Južnokitaj-sko morje. Podnebje je monsunsko s poprečno letno temperaturo 27,8 stopinj Celzija. Leto se deli na deževno (april-oktober) in sušno obdobje (oktober-april). Po podatkih iz leta 1961 jc vseh prcbiaval-cev nekaj manj kot 6 milijonov, od tega največ Kme-rov, razen tegi pa še nekaj Vielnaraccv, Kitajcev in okrog 5000 Evropejcev, največ Francozov. Najgosteje so naseljeni kraji okrog jezera Sap, ob Mekongu in v ozkem obalnem zasu. Večina prebivalstva živi po vaseh in se bavi s kmetijstvom. Od skupne površine 172.510 kvadratnih kilometrov je obdelovalnega zcmljiš'a le 13,6 "o. gozdov jc 54.7 (ki pa se zaradi nepristopnodi komaj kaj izkoriščajo), neplodnih in neobdelanih pa je 29 % površin. Okrog 80",'() obdelanih površin je zasajenih z ri-žem. Riž je glavna brana prebivalstva in največji dohodek države cd izvoza. Na drugem mestu je izvoz kavčuka, potem pa sledijn koruza, tob-.k itd. Razen riža so ribe glavna hrana prebivalstva. Od rud imajo dovolj ležišč prirodnih sulfatov, ki pa so jih komaj začeli izkoriščati. Ležišč železne rude ne izkoriščajo. Zelo slabo jc razvita industrija. Kambodža je iz Jugoslavije uvozila v lotu 1964 za 0 87 milijona N din blaga, izvozila pa je v Jugoslavijo za 5,93 milijona N din. Denar: 1 liel = 100 senov =* 0.3772 N din. A. T. in dogodki Obveščevalna dejavnost, varnost občanov in države .___ . -*r 1______ r*v TIS T L* y torek so iz Cape Kennc-đyja uspešno izstrelili robot AP°Uo 5, s pomočjo katerega bi ZDA poslale do leta 19?0 svoje astronavte na Mc-8oc- Ko jc bil lc-ta nad Av-^ralijo, je dobil signale z °mlje, s pomočjo katerih bi ••HU vžgati motor za spu- tan biti rov je kabine. To bi moral Prvi izmed štirih manev-nied k tom kabine. Ven- ar Pa je štiri sekunde po-*°m. ko so vžgali motor, pri-lo do okvare. Vzroki neuspe-.a tega manevra, izvršenega štiri ure po izstrelitvi, še niso Snani. Ameriška agencija za letal-**0 in vesoljska raziskovanja Sedaj proučuje možnost spremembe načrta leta, ki se je «o okv-re odvijal zelo precizno. Jugoslavija kot socialistična družbena skupnost predstavlja zanimiv »objekt«, za katerega se zanimajo imperialistični krogi in tuje obveščevalne službe. Ne brez razloga, ne brez cilja. NATO in Varšavski pakt se v južni Evropi srečujeta ob čereh močne in neodvisne Jugoslavije, države, ki s svojo politiko nevezanosti in aktivnega sožitja med narodi razbija in razjeda vojaške in druge bloke. Zato se tuje obveščevalne službe na moč prizadevajo prodreti v najbolj življenjske skrivnosti naše države, zbirajo pomembne vojaške, ekonomske in politične podatke, poskušajo prodreti v važne institucije in podjetja ter si s podkupovanjem in uslugami skušajo pridobivati posameznike za svoje delo. Najdoslednejšega zaveznika pri izpolnjevanju svojih načrtov imajo imperialistične sile in tuje obveščevalne službe v nasilnih eJemen- Očiščene in zmrznjene morske ribe prodajalnah Kranj tih tako imenovane politične emigracije. Dejansko gre za tiste ljudi, ki so med vojno ali pa že po vojni zapustili domovino kot zločinci, sovražniki ljudstva in izdajalci. Tuji reakcionarni krogi so se preračunano oprijeli teh emigrantov. Dali so jim zavetje, finančna sredstva, pomagali so jim ustanoviti razne organizacije, ki so jim nadeli nacionalna, verska, politična, dobrodelna in druga navidezna imena kot so npr. Hrvatski narodni odbor, Srbski kulturni klub Sveti Sava, Makedonska patriotič-na organizacija, Slovenski prot i k omun ist ion i bojevn ik i, Južnoslovanska demokratska zveza, Srbska narodna obramba ipd. V teh organizacijah so ljudje, ki so zagazili v izdajstvo in kriminal in so vedno pripravljani za tuje interese opravljati diverzantske, teroristične in druge kriminalne akcije proti državljanom Jugoslavije. Seveda je to samo ena stran medalje dejavnosti tujih obveščevalnih služb, v domovini pa obvestila zbirajo tudi posamezne tuje konkurenčne tvrdke, razne delniške družbe, v nekaterih primerih tudi tuji državljani, ki kot turisti prihajajo k nam. Sovražni elementi iz tujine in tuje obveščevalne službe se navadno opirajo na tiste ljudi v domovini, ki so že v preteklosti zagazili v vrste sovražnikov socializma, sem ter tja pa tudi na tiste ljudi, ki v pohlepu za oseb- nim bogastvom ne vidijo usode svojega naroda. Varnost občanov in države je sestavni del skrbi celotne naše družbe. To je čast, naloga in pravica vsakega državljana, vsake družbenopolitične skupnosti. Morda smo o tem v preteklosti premalo seznanjali občane — samoupravljavce, današnje graditelje in jutrišnje branitelje naše skupnosti. Ce je bila ta dolžnost in pravica nekoč zavita v »tajnost«, kar bi lahko imelo v bodočnosti usodne posledice, potem moram reči, da je IV. plenum CK ZKJ to vprašanje postavil na tisto mesto, kamor v naši družbi spada. O tej temi je delavska univerza Jesenice organizirala predavanje, ki bo v štirinajstih krajih jeseniške občine, o kraju in času predavanja pa bodo občani seznanjeni prek letakov. Predaval bo Lojze Rakoše, načelnik oddelka za notranje zadeve občine Jesenice. Upajmo, da bo zanimiva tema pritegnila večje število občanov na ta predavanja, saj so vabljeni vsi občani. J. Vldic Mladinska konferenca v Škofji Loki V nedeljo je bila v škofji Loki občinska konferenca ZMS. Mladi so pregledali svoje delo in pri tem ugotovili, da je delo mladinske organizacije v škofjeloški občini lani precej zamrlo. Ugotovdi so, da je vzrok tega ukinitev mesta profesionalnega delavca na občinskem komiteju ter premajhna aktivnost večine članov komiteja. Zato so na konferenci sklenili, da bo predsednik znova poklicno opravljal svojo funkcijo. V novi občinski ko- mite, ki ga bo vodil študent Milko Okorn, so izvolili večinoma nove člane. V prihodnje so si škofjeloški mladinci zadali kot najvažnejšo nalogo sodelovanje z drugimi organizacijami, saj bi tako mladino v raznih dejavnostih še trdneje povezali mod seboj. Poživili bodo delo v mladinskih aktivih po podjetjih, šolah in naseljih. Sprejeli so tudi program prireditev, ki jih bo organizirala mladina. • -?' • Mislite si torej, da je ženska res odpotovala in recite tako vsem, ki vas bodo morda spraševali. Tako bo tudi bolj prepričevalno zvenelo. S potrebnimi dokazili vas bom že oskrbel.« »Vendar pa bi rad vedel kaj natančnejšega,« je izzivaje trdoglavo tiščal dalje Cor-ner. »Posebne vzroke imam namreč za to.« »Res Je,« se je hahljal Phellps. »Ubogi dečko je namreč do ušes zaljubljen v Marici Irvine, In če mu jo odpeljete, bo postal sentimentalen kot riba brez vode.« Strongbridge se je sunkoma vzravnal v svojem naslanjaču. To Phelipsovo norčevanje iz Cornerjevih čustev, mu je izdalo nekaj, na kar ni bil nikoli mislil, in kar se nik.kor ni ujemalo z njegovimi načrti. »Ali je res tako?« Jc vprašal brezbrižno in mežikal Cornerju. »To nikogar nič ne briga!« je ostro odvrnil Corner. »Ta odgovor mJ popolnoma zadostuje,« «3 Je nasmehnil Strongbridge in nato vzdlhnll: »Da, da, ta ljubezen . . . toda, kako naj se ji upremo? Vendar pa boste morali bili pametni, Corner, ali pa se nam zadeva ne bo posrečila. Takle zaljubljenec ga lahko pošteno polomi in prav je, da vem, kako jc z vami. — Seveda ostane vse tako, kot sem odrzdl. Svojo Mrs. Murki Irvine boste že dobili nazaj, ko... « obraz se mu je spa.it v ciničen smeh, »no, kadar bo čas za to.« Corner je pri tem ciničnem posmehu za- škripal z zobmi. Ob misli, da bo izgubil Muriel Irvine, je vse vrelo v njem, zavedal pa se je, da se ne sme kar na slepo pognati v nevarnost, ki mu je grozila od brezobzirnega nasprotnika, kateremu človeško življenje ni pomenilo nič. Segel bi po orožju in in planil proti njemu, toda predobro je poznal Strongbridgeovo previdnost In drzno Iokavost, da ne bi vedel, kako malo upanja ima, da bi izšel iz tega podviga on kot zmagovalec — in stene zelenega salona so bile molčeče. Zato je zatrl v sebi divjo jezo in molčal. »čez dva ali tri dni boste že najbrž slišali o meni, Corner,« je prekinil Strongbridge zlokobni molk. »Najprej pa bi se rad pomenil s Hubbardom,« se je spet obrnil k Phelipsu, »in na vas je, da uredite to reč ter ga pripeljete sem. Mene pri tem zaenkrat ne omenjajte, naj mu bo majhno presenečenje.« »Sijajno,« je dejal Phellps in si tri roke. »Pazile samo, da česa ne zavoha,« je svaril Strongbridge. »Vse mora potekati mirno in neopazno, in še to« - pogledal je ostro oba -»pripravljeni moramo biti na vse! Ko ga bosta pripravila tako daleč, da bo privolil v sestanek, me o tem nekaj ur prej obvestila! Zdaj pa lahko gresta oba — vi, Corner, prvi!« Povelje je bilo odrezano, oblastno, toda cuooki je brez ugovora ubogal, le njegov zahrbtni pogled je pričal, da se je uklonil le na videz. »Corner mi pa ni več všeč,« je čez neka) časa dejal Strongbridge Phe'ipsu in mož s konjsko glavo jc začui'1, kako mu treocčejo ro!:e, čeprav je bil Strongbrldgejev glas miren in spravljiv. »Eh, pustite ga vendar,« je pogovarjal svojega Šefa. »Popolnoma se je zatreskal v to žensko in odkar je zadnjič tako grdo ravnala z njim, je izgubil še zadnji kanček pameti.« »Tepec!« Je dejal prezirljivo Strongbridge. Pripravljen je bil sicer na trdovraten odpor, toda menil je, da ga bo s sredstvi, ki jih ima pri roki, lahko stri. Ko pa bo lepotica enkrat v njegovih rokah, mu ne bo več težko doseči cilja svojih želja. Ta misel ga je tako prevzela, da je bil na Phelipsa popolnoma pozabil in ga je šele ta sam spomnil nase. »AH boste pozvonili, ko bo Hubbard enkrat tu?« jc vprašal. »Ne, to bi ga opozorilo na nevarnost. Pazite pa dobro na rumeno luč v lestencu. Ko bo zasvetila, odidite pod kakršnokoli pretvezo iz sobe. Skrbite tudi za to, da do naslednjega jutra ne bo nihče vstopil v zeleni salon! Nič se ne ve . . . Zdaj pa vas ne potrebujem več. Vrata lahko od zunaj zaklenete in vzamete ključ s seboj, jaz si bom že sam odprl.« Philips je bil že davno odšel, ko je Strongbridge še vedno sedel v naslanjaču med palmami in razmišljal, očividno o zelo resnih stvareh. Njegov pogled je bil srep, izraz na obrazu trd in zagrizen, kor.jno pa se je pojavil na njem pošastno zloben smehljaj. Nenadoma pa je vstal, šel k stikalu pri vratih in ugasnil luči. Zeleni salon jc bil tih in teman. Tišino je za nekaj trenutkov prekinil rahel šum, ki pa je tudi kmalu utihnil in le s hodnika jc bilo tu in tam slišati kak pritajen glas . . . Na »Klub sedeminsedemdesetih« je mejila preprosta hiša z ozkim pročeljem. Sodeč po ruMiih napisnih tablah ob vratih so bili v hiši večinoma sami poslovni prostori in pisarne. Za poslopjem je bilo majhno dvorišče, v njem pa nagrmadenih polno zabojev in sodov razne velikosti. Z dvorišča so vodila široka lesena vrata v ozko stransko ulico. Tu se je čez kake četrt ure nenaJoma prikazal Strongbridge in stopal po ozki ulici, dokler ni prišel do skladišča, ki je vanj vo- dilo več vrat. Odklenil Je ena od njih i" vstopil. V soseščini je bilo tiho kot izumrl"- nikjer nobene luči, nikjer koraka B3 ulici. Nikjer ni bilo videti niti sence in ulica je ležala v brezupni temi. Cez nekaj trenutk°v se je Iz skladišča pripeljal zaprt dvosedežnik znamke Chrvsler. Vozilo se je ustavilo, 'z njega je stopil voznik, zaklenil vrata sk'a dišča, nato pa je vozilo tiho kot senc« odpeljalo v gluho noč. 22 Službujoči stražnik je moral kapiianU Con\vayu že treljič tekom pol ure javiti, da seržanta Mealsa še vedno nI in komisar je vsekakor postajal že nestrpen. »Povejte seržantu, naj se takoj po svojem prihodu zglasl pri meni,« se je glasilo strog" povelje iz temnega kota v skrivnostni so 8t. 7 in po službenem: »Razumem, Sir!« '* je stražnik podvizal, da je čimprej i~Sin Iz sobe, ki so se je vsi bali. Postavil se if h glavnemu vhodu in razmišljal, da bi za n na svetu ne hotel biti v koži seržanta Me«u"sa' Ni še minilo pet minut, ko jc mimo njeg' prihitel seržant Gibbs, ki so ga zlobni jcz,lu v Scotland Yardu Imenovali tudi »čarovn'j kov učenec Iz Dovra«. Bežno je odzdravi službujočemu in hitel dalje in to naravno«! proti sobi št. 7. Ko je stopil na prag In ravno hotel potrkati, so se vrata odprla saffl3' Vstopil je In jih za seboj skrbno zaprl. maj pa jc napravil po sobi nekaj korak*" svetlobnem stožcu, so se vrata s;ict «an1' odprla. Gibbs se je obrnil in si dal opravi" pri ključavnici. Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenj »Zapah Je nekoliko upognjen,« je reke' strokovnjaško in začudeno, »če imate Pr roki kakšno kladivo, kapitan, boni pogodb" takoj popravil.« (Nadaljevanje) Koleda na Poljšici (Nadaljevanje in konec) in f1Šla- ^ prva svetovna v°Jna ^ntJe so so za dolgo morali ?leči v vojaške suknje. Vasi so onemele, kolede ni bilo več in nogi fantje — koledniki so za j!no °stali na bojnih poljanah. j€ J03*11 po prvi svetovni vojni • lep vaški običaj znova sevri Tedaj so bili koledniki kol d mlajši fantje, vendar so Kaj 0vaU tako kot pred vojno, PravV1"1 2 nasveti in Pri Pri" *t KPOmagaU :StareJŠi fantje, Pa iwi med voJno doma ali Jlgj . se domov srečno vrnili, neko * lroram omeniti Gogel-Lane 3 Matevža (Poklukar), ga |Us°vega Franceta, Culnove-je v„ai}eza in druge. Kolede se bila t fant rad udelcži']> t0 Je vasi *ast in P°n03- v dru'Se koi€do7 fantJe niso hodili na jih ' razen v primeru, če so naar le dobre pevce. Obtf a i • Pred • Je bil zdaj lak kot vroče V°^no' le da »o zdaj razen tudi f košare vzcli s seD<>i mešt Sp enice za žganje in kole* ode 28 darila so na ki "osili navadno fantje, petje lmc'i manj posluha za > za nekaj pa jih je bilo treba »ponucati«. Koleda je bila vsako leto, navadno za svete tri kralje. Vrsta kolednikov sta- \ rejše generacije se je umaknila I mlajšim, le če je bil nekdo res i dober pevec, čeprav že poročen, i so ga šli prosit, naj pomaga pri | petju. Vabila nihče ni odrekel i in tudi pozneje je bil zraven, I ko so »jedli koledo« in plesali. ; Sicer se pa porojeni niso ude- i leževali koled, to pravico so imeli praviloma samo fantje ne glede na starost. Omenim naj tudi, da so zdaj ' koledovali tudi v zaselkih Za- | trata in Za boš!cm, ki spadata k vasi Poljšica, medtem ko pred prvo svetovno vojno tja koledniki niso hodili. Peli so božične pesmi in tudi druge (fantovske). Harmonikar, ki je bil plačrn (plačali so ga koledniki vsi skupaj ali pa mu je plačal kdo tudi sam; pobirali so zanj s klobukom: pri plesu »poštertane« je moral vsak, ki je šel iz kroga, vreči zanj nekaj v klobuk — seveda le fantje, dekleta ne, a vendar se je precej nabralo), je j koledo spremljal z igranjem in tudi pri pojedini kolede je igral do zore. Plesali so tele plese: polke, valčke, ceprie, zimšrit, poštertanc, žesel poiko, štajriš, nekatoliš itd. Med prvo in drugo vojno kolede niso več jedli pri Oreveu,, temveč v drugih kmečkih hišah, ki so imele večjo »hišo« (4x5 m): pri Pretnarju, pri Le-narču, pri Gragorju itd. Preden so šli fantje koledovat, so vedno izbrali »delegacijo«, ki je šla h gospodarju hiše povprašat, če lahko pridejo k njim »koledo jest«. Nihčo ni tega odklonil, še ponosen je bil. Na vseh koledah so sodelovali znani in dobri harmonikaši, kot sta bila npr. Kožarjev Johan iz Zabreznega pri Krnici pa Lan-gusov Vinko (Vebsr), ki pa nima nič skupnega z znanimi Langu-si, ampak je le stanoval v njihovi hiši. Za Potokarjeve iz Zgornjih Gorij (Cerne) pa dobro ne vem in tudi vaščani, ki sem : jih spraševal, se tega ne sporni- \ njajo, če so igrali na koledah. Verjetno kdaj so. saj je bil in je ' oče še star harmomkar in tudi sinova .Ivan in Cene sta bila. ' Sam pa se spominjam že pokojnega Suštarčkovega Lojzka iz Krnice (učenec Kozarjevega Jo- j hana), ki je odlično i?ral v letih 1939 in 1940; ttkrat sem bil star 15 let. Po IT. svetovni vojni je koleda spet oživela, toda nc več po vseh vaseh. Na Poljšici smo to staro tradicijo kaj kmalu spet obudili. Običaj jc bil približno tak kot med obema vojnama, morda le malce bolj sproščen zaradi večletne prekinitve med okupacijo. S harmoniko nas je spremljal Klinarjev Joža (Am-brožič). Vrstni red domačij, kjer smo »jedli koledo«, se je menjal vsako leto. Cas pa prinaša spremembe, stari običaji izginjajo, fantovska družba se je skoraj razbila, pesmi zvečer na vasi so utihnile, kolede ni več. Jože Ambrožič Strah v Veliki jami Pred dobrimi sto leti, ko še ni bilo železnice v zgornjesavski Dolini, so vse tovore prevažali z živino čez Korensko sedlo na Koroško in obratno — s Koroške v naše kraje. V več krajih so bila postajališča (gostilne), kjer so se vozniki ustavljali in prenočevali. Gostilne so bile tako urejene, da so stale ob cesti, zadaj za hišo pa je bilo dvorišče. Voznik je zapeljal — če je prišel s Koroške — zgoraj na dvorišče, zjutraj pa na drugem koncu dvorišča ven, da ni bilo treba nič obračati. V Kranjski gori so bile kar tri take go- stilne; ena je bila pri Petacu« kjer so se ustavljali tudi Rutar-jani (prebivalci Gozd Martuljka). Nekega dne pozno jeseni, ko je zemlja že zmrznila — luna je sijala, bila je svetla neč, ura pa je bila že blizu polneči — izstopi iz gostilne pri Petaču neki možakar iz Gozd Martuljka in jo — že precej okajen — maha proti domu. Ko je šel skozi vas Log, zasliši od Frtalje-ževega mlina vriskanje. V začetku se ni veliko zmenil za io. Mislil je, da kakšen Srjan (iz Srednjega vrha) vriska, ko gre domov in ga ima tudi malo preveč pod kapo. Ko pa je mož že prikolovratil do Velike jame, to je približno sredi poti od Loga do Rut (Gozd Martuljka), je slišal vriskanje zmeraj bli/.e ceste, po kateri je šel domov. Potem zagleda na levi strani ceste v grapi velikega kozia z dolgo brado in močnimi rogovi; iz nosnic mu je švigal ogenj. Mož se je precej prestrašil in tudi precej streznil. Hitreje je stopil, hitreje šel, pa ga je kozel zmeraj enako hitro spremljal po levi grapi ob cesti. Možakar je prišel domov ves premočen od znoja, bil je ves zmeden, tako se je prestrašil. Potem ni nikoli več upal poneči skozi Veliko jamo domov. Peter J akcij Kranjska gora Zavod GORENJSKI SEJEM KRANJ razpisuje za modno revijo marca 1968 ter za čas trajanja XVIII. gorenjskega sejma od 2. do 13. avgusta 1968 honorarna delovna mesta in sicer: — manekenke in manekene v starosti od 18—30 let, višina od 168 — ženske in 175 cm moški ter dva otroka — dečka in deklico v starosti 6—8 let — modnega kreatorja za pomoč pri organizaciji modnih revij — zabavni ansambel s pevci za igranje v času trajanja XVIII. gorenjskega sejma — večje število zabavnih ansamblov za posamezne večerne nastope v času sejma. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo pismene ponudbe na naslov Gorenjski sejem Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, do 10. februarja 1968. Oglas v Glasu - zanesljiv uspeh Ne solite mi pameti, gospod Preberite prosim tole resno zgodbo. Ura: 16.30 — dan v današnji dobi nepomemben. Kraj: prijeten lokalček blizu bohotno vzvišenega aluminijastega razglednega stolpa — lego ste gotovo vsi uganili, ali ne? Vzdušje: mladinsko — pomešano z zavistnimi pogledi priletnih. Naročilo: nedosegljivi z zlatimi medaljami obsuti vi. njak rubin (vsaj zame). Plačilo: pred izpraznitvijo rubina — 2,20 novih dinarjev (na uho vsem, ki ljubite rubin — dvesto korakov odtod je za 0,60 novih dinarjev cenejši). Kadarkoli okušam zame najslajšo tekočino, jo po francoskem receptu najprej malo povoham, potem malce srknem, zamižim od uživanja in se predam omami. Verjemite mi, nikdar ne sto. rim drugače. Tokrat sem svoje ie stokrat preizkušene gibe izvedel na isti način, vendar zaletelo se mi je. Skoraj me je vrglo ob tla. Zlata tekočinica je bila osladno topla in ie sem podvomil v župske vinarje. Jeziček pomočim še enkrat in glej, isti občutek. Mislil sem, da »lokam« zdravilno pijačo za grgranje. Obrnem se k plačilni, ki je spretno slalomila med mizami in ugovarjam — verjemite mi, prosim, zelo vljudno — po naravi sem tih, boječ in zardevam: »Oprostite, tale vinjak je topel,«, in dodam zajedljivo: »Imate morda še toplejšega?« Očita, joče me premeri z očmi. Ze na prvi pogled ji nisem bil všeč. Seveda, preskromen človek. »Točimo samo takega, moji gosti pijejo samo takega, če je hladnejši ne pijejo takega,« oddrdra. Mene je spreletavalo, vendar sem zbral še toliko poguma, da sem izjecljal: »Bi ga morda poskusili?« »Zakaj neki, ie osemnajst let sem v gostinstvu in taki kot ste vi, mi ne bodo solili pameti!« je vrisnila. Oho, sem tudi jaz vzkliknil in odneslo me je. Bolj ljubeznivo toda usmiljeno sta me ogledovali dve podrejenki za mnogimi steklenicami. Ali sta morda odobravali moj upor šejov-stvu? Kdo ve? Ob koncu samo tale misel. Ljudje, po gostinstvu se ne splača udarjati. Zasolili so nas ie tako, da bomo morali kmalu, če bodo Združeni narodi dovolili, razpisa, ti še eno mednarodno turistično leto. Borčl Rešitev križanke št. 19 1. ORJAKI, 7. BOHOR, 12. STALAĆ, 13. RALKA, 14. KI-SAL, 15. MOZAIK, 16. ANET, 17. ČEDAD, 18. REN, 19. LADY, 20. IST, 23. OSAKA, 25. ALMA, 26. NAVEZA, 28. BINOM, 29. OMAMA, 30. JEDILA, 31. SICER, 32. KRA-KAR Miha Klinar: Mesta, ces^^^cestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcesija O Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, III DEL 95 Tudi sinoči je bilo tako 'n ker ga . Pismo lahko samo odprl, oziroma ga potegnil iz ^ fk ne Jf odPrla že vojaška cenzura, najprej avstrijska, P<->te, $PSe ^ a.m prebrala tudi tisto, česar on ne bo nikoli rn0? CenzUr?Uc,> da bi odgonetil tudi stavke in besede, ki se, precr „ °bsojPn.Im c°Pičem, skrivajo —' ~——u:m črni'Jecirj, ni s *t^„-. ------ u.strelF^kop^ szerterJ' v grobove) zravngJn"e z zemljo. ji e*nost- In to pismo, ki se ga je z^/rjj t >. ko ga je otipaval, tako razveselil, kakor da bi ta hlpjf/<: vojne, je v resnici kakor »zdeci^ pod neizbrisnim cenzorskim čr%i^cirtiiran .s strani cenzorjev kakor na smrt obsojeni in ustreU jKopg^j ^ neposiu§njh vojaških oddelkov ali zajeti dezerteiJ' iVeta oznanili konec m., jt v icauiki k.imii «u»- , j<)jr POtoJ: — Dragi prijatelj, edini, ki / V . . Odkar si odšel iz naših krajev .... s.trJ,jj ? Ie«a ' Casi • . . . nisem še doživela .... praznik resPJ |F ki ' • • . groza .... zveri .... pred kapelico . • • HjUji. 'Ustreljene . . '. Kalvarija .... veliki petek ■ < , _ "brata .... oče kakor mnogi .... Tudi mene Cy t , . . nesreću.1 1, j. Se vrnila k otroku. i si Ko Maja bila v ,u tu, bi ne mogel Očeta še vedno ni že takrat hotela potožiti tebi, ki _aja. Vnebc. ■ . , na • časih . . . . Ivan Cankar .... ljudstvo m v , . Najb °d- Preveč prenesel, preveč je pretrpel, preveč izkusi* ^#>./ev« , 'JSi učit^i; ■t, UI JI „: ,teh časih .pir. Te bo kot človeka,"ki se zanima|^hk0 * 2animala t'ale'can-karjeva misel: Brez vsakega POItI'ja\^ 3o2l1 a,riln človeku, ki je izobražen dvomljivec, ki je že z /i in Di *mote in zablode razuma Človeškega. Težje pa Je eruJe Čatl delavcu ki 1 *^bralkar sliši in bere.. n odgonetil »zde verjeti, kaj vse se dogaja. VnebovP1 isil '/'./eve u^1Jsi Učitelj fe Vrnlie nje, najboljša učiteljica bolest. Tf » |*osl *esede . . J J ™« pozna laži in dvoumnosti, ki naI Ne, Lehmann se zaman trudp]0 ... * vrste, stavke in odsJJ^*je *Je pri Srcu samo cimirane ob besedah, s katerimi mu PraVLji lahko potoži«, takoj nato pa sC z nesreča. Je Cdini- ki mu zletela strahotna Morda so ji ustrelili brata? $ O bratih mu je pripovedoval '^0f grešan v Rusiji, mlajši pa je »e rta »Ofeki: starejši je po- Mogoče se je vrnil starejši in, kakor mnogi, ki se vračajo iz Rusije in ki jih sedaj vozijo z vzhoda na zahed, nagovarjal druge k uporu in so ga zato ustrelili. Ah pa so ustrelili mlajšega, kakor streljajo tudi tu neposlušne enote z decimiranjem. Mogoče je bil zdecimiran? Mogoče dezerter, ki se je skušrl odplaziti na drugo stran, pa se je mogoče priplazil nazaj v avstrijski jarek na bližnjem odseku fronte, ki jc marsikdaj čudno vijugasta in žepasta? »Nesrečna Stefi in vsa dobra družina, če je tako? A oče? Kaj so storili z očetom in kaj so hoteli z njo?« Tega ne more odkopati izpod črne, za prst široke cenzurne črte. Mogoče bo še razvozlal? Glavno je da je Šteli zopet pri otroku. Toda naj ne izgublja časa z razmišljanjem in ugibanjem, kaj je »pokopano pod črnimi grobovi« cenzure, ki od osmih strani dolgega pisma ni pustila niti za dve strani besed, preirganih stavkov, večinoma nerazvozljivih. a iz katerih kljub temu lahko popolnoma jasno izlušči slutnjo, da je Stefi v stiski in da je njeno rodbino udarila težka nesreča. Stefi trpi in se v trpljenju zateka k njemu. Njegove besede si želi; bodrilne besede in tolažbe. Zato ji mora pisati. Takoj pisati! Zdaj ima čas. Morda ga bodo vendarle pustili vsaj kako uro pri miru, da bo lahko napisal pismo, naj Stefi ne kloni, naj nc obupuje, saj ni sama, ker ima otroka, ki jo potrebuje, in ker ima tudi človeka, ki misli o njej najlepše in ki čuti do nje poleg najglobljega spoštovanja sama najplemenitejša čustva, kakor jih čuti lahko samo resnično iskren prijatelj in človek, ki gleda v njej najlepšega in najbolj ljubljenega človeka na svetu, kateremu bi želel srečo, vso srečo, tako, kakršno si želi sama, in zato tudi sedaj, če jo je doletela nesreča, globoko sočustvuje z njo in tudi sam trpi, ne samo z besedami, marveč tudi z dušo in srcem, saj jo ima v svoji duši in srcu sleherni trenutek pred očmi in bi ji najraje sleherni dan pisal to, kar čuti do nje, v pesmi in dolgih pismih, sleherni dan pismo, dolgo pismo, a kaj ko ga ne more, ker z njim in njegovim časom razpolagajo drugi in ker se nahaja na takem odseku fronte, kjer se motor in osi njegovega sanitej-skega avtomobila skoro nikoli ne ohlade do kraja. Tu ni zatišja, kakor se ga je pozimi in pomladi navadil v njenih krajih, v Kobaridu, kraju, ki ga je, ko je prišel na soško fronto, preklinjal, a ki ga sedaj blagruje in ljubi, saj je tam prvič videl njo in zato ne bo nikoli pozabil tistega aprilskega dneva, ko jo je zagledal in še preden se je opogumil in jo nagovoril, začutil do nje najgloblje čustvo, usodno čustvo in ne samo občudovanja lepe in — najlepšega, najbolj globokega in najbolj dobrega, kar je v Človeku — vredne žene. To čustvo, pa naj se njegova pričakovanja uresničijo ali ne, določa že od tistega trenutka, ko jo je zagledal, njegovo usodo. Postavilo ga je pred razcestje, kjer je obstal in stoji, kjer čaka in bo čakal s hrepenenjem, ne glede na to, ali ga bo hrepenenje poneslo po poti, ki vodi do nje, in se uresničilo, ali pa po poti, kjer bo gorelo in zgorelo samo v sebi in ugasnMo šele na suhem, tlečem in iztlelem stenju njegove duše, te čudne svetilke, ki jo lahko prižge v plamen samo resnično občutena ljubezen in ki jo tudi zavrnitev in neuresničenje ne moreta ugasniti, ker se hrani njen plamen z oljem hrepenenja in zato lahko ugasne samo sam v sebi in od sebe sežgan. »Der geliebte Mensch konnte Dir, ihn zu liebcn, verbieten.c se izliva Lehmannovo hrepenenje v besede. Tudi Stefi mu lahko prepove, da bi jo smel ljubiti in hrepeneti k njej. Lahko mu to ukaže naravnost ali obzirneje, razumevajoče njegovo hrepenenje in ljubezen. Lahko mu dopoveduje, da ne bo mogla biti nikoli njegova, ker je že žena in mati, čeprav bi bila rada, kakor mu je rekla morda samo v tolažbo ob zadnjem njunem srečanju, rekla obzirno, kakor da je tudi njej žal ker mu nudi lahko samo nežno in iskreno prijateljstvo. Da, samo prijateljstvo, je otožno poudarila, kakor da bi se tega tudi sam bridko ne zavedal, prav tako, kakor se je zavedal, da svoje ljubezni do nje ne bo mogel nikoli iztrgati iz sebe. Ce so bile njene besede samo obzirne in prav tako tisti poljubi, ki jih ji je »ukradel«, in prijateljstvo, ni bila nezvesta svojemu pogrešanemu možu, ki ga najbrž še vedno ljubi, marveč je (razmišlja Lehmann) razumela, da je hrepenenje po neuresničlji-vem vse prej kakor slast. Morda je Stefi že sama doživela tako hrepenenje, ki se spreminja v bolečino in trpljenje, čeprav ga pred drugimi še tako skrivaš in zatajuješ ali pa ga boleče trgaš iz sobe kakor on, ki ga oblači v pesem, v lepoto, da bi skril rane, ki jih že čuti in ki jih bo najbrž vedno bolj čutil, ker bodo vedno večje, vedno bolj globoke, dokler ne bo njegova duša ena sama rana. A rane niso lepe. Pokaži ljudem rano tako, kakršna je, pa se bodo z grozljivim studom odvrnili od tebe. Razcveti jo v rože, pričaraj jo v podobe, v ritem, v pesem, pa nihče ne bo več videl krvavega tkiva, v katerega te je razmesarilo trpljenje, marveč samo blažilno lepoto, nekakšno narkozo ali celo zdravilo, pa bodo segli po tem zdravilu tudi drugi, ki jih muči enako ali podobno trpljenje kakor tebe in jim bo v »lepoti« tvojega trpljenja postalo njihovo trpljenje znosnejše in lažje, ker se ne bodo v trpljenju čutili več same, nerazumljene, pokopane v brezčutnost usode in med »ljudi, ki ne poznajo in ne razumejo trpljenja, ker ga sami niso nikoli doživeli«. Tako je. Samo ta, ki je trpel in ki še trpi, pozna in razume življenje, in pozna pravo imo svojemu trpljenju. Kdor pa pozna ime svojemu trpljenju, bo iskal tudi pot iz trpljenja in jo morda tudi našel, saj mu bo trpljenje kazalo smer in cilj. A če je ne bo našel, bo na tej poti naletel na druge, sebi enake z enakim ali podobnim trpljenjem in ga bo lažje nosil. GLAS * 8, STRAN GLAS * 8. STRAN Matija Valjavec, pesnik deželice pod Storžičem (Nadaljevanje) Predori spot začnemo kramljati o Valjavcu, moramo še tole zapisati: ne Matija sam, ne njegov »životopisec« Fran Leveč, nista vedela razložiti hišnega imena »pri Kračma-nu«. Fran Leveč je L 1895, ko je Valjavec še živel, zapisal: »Hiši se je reklo pri Kračma-ni, zakaj, ne vem; bržčas se je kdo prvih gospodarjev za Kračmana pisal.« No pa sem bil pred tednom sam pri Kračmanovih na Srednji Boli in zvedel od njih strica, kako je pravzaprav s tem domačim imenom. Povedal je: »Ko so moj stric nekoč kupovali v Tuhinju pri Kamniku mlade pujske za rejo, jim je po narejeni kupčiji kmet-prodajalec udaril v roke in rekel, Bog daj srečo in svet Anton Kračman! — Stric, ki so bili tudi Kračma-nov, so seveda debelo pogledali, ko jih je možak na domače ime spomnil. Mislili so si, Ie kako me more ta Tu-hinjčan poznati po hišnem imenu? Seveda, prodajalec pujskov ni imel v mislih Kračmana s Srednje Bele, pač pa svetega Antona Puščavnika, ki ga v pratikah slikajo s prašičkom ob nogah. Temu Antonu, ki je v cerkvenem koledarju zapisan na dan 17. januarja, pravijo hudomušni Gorenjci pod gorami že od nekdaj »svet Anton Kračman«. Prepričal sem se že nekaj dni nato, da tudi kmetje v bližnji okolici Kranja vedo za Antonov vzdevek, ki pač prihaja Ie od okusnih svinjskih krač. NA VAKANCE V 1. 1842, ko je Matija končal normalko, seveda še ni bilo v Kranju gimnazije, zato jo jc moral ubrati v Ljubljano. Sam pravi v svojih spominih, da so ga »oča gnali« v ljubljanske latinske šole. Pri učenju Matiji Valjavcu nikoli ni trda predla, četudi je veljal za hudomušnega in nagajivega dijaka. Da pa je bil že mladi Valjavec pokonci-mož, spoznamo iz anokdote, ki jo je sam sporočil: »V tretji šoli sem imel profesorja Luža rja, ki je rad cukrčke lizal. S tem možem se nisva mogla, ker je bil zelo oster in me je preveč gnal k učenju. Moža pa je najbolj jezilo, da sem odločno pre-monil pisavo imena si. Dotle so me pisali VVallautz in VVal-lauz, zdaj pa sem se začel sam pisati Valjavic« »Reče mi profesor Lužar, da mi utegne taka prememba škodovati; umrl bi mi lahko v Ameriki stric, pa ne bi nič dediščine po njem dobil. Odgovoril sem mu, če mi ta stric umre, vedel bom, koga naj si vzamem za pravdar-skega doktorja. Umel jc mož, kam pes taco moli, pa sva se potem vedno nekoliko po strani gledala.« V lepšem spominu jc Matija ohranil drugega gimnazijskega profesorja, Luko Mar-tinaka, nekdanjega Čopovega, Smoletovega in Prešernovega prijatelja. Prešeren mu jc celo posvetil izvod Poezij, in Matija Valjavee 1831-1897 mu še dal lastnoročni prepis Svetega Senana. — Bil pa je profesor Martinak Gorenjec, rojak iz Šenčurja pri Kranju. Spodbujal je vzorni učenik dijake, da so tudi med šolskimi počitnicami spisovali domače naloge. Značilna pa je bila zanj še navada, da jc na koncu četrte šole naročal dijakom, da mu morajo v jeseni, ko bodo vstopili v peti razred, torej med »višješol-ce«, predložiti počitniški dnevnik, pisan po dijakovi želji, latinsko, nemško ali slovensko. Valjavec pravi: »Ta so dnevnik dijaki pisali sploh največ le nemški, jaz pa sem ga spisal slovenski in po svojem načinu in s tem sem se mu zavalil na srce, da me ni mogel več odvaliti z njega.« Kako je Matija na koncu četrte šole, v poletju 1847, potoval — peš seveda! — iz Ljubljane na Belo, je popisal v svojem dnevniku sam. Prav mudilo pa se mu ni. Namesto, da bi pešačil na Kranj in odtod naravnost čez Ko-krico domov, jo je ubral pod šmarno goro, na Smlednik pa čez šenčurske gmajne in mimo Strmola kar poprek do Preddvora. Seveda je vso pot doživljal zanimive zgodbe in nezgode, se ustavljal v farovžih in še na koncu poti, namesto, da bi pohitel domov, jo je ubral v Zaplato in se šele potem z okinčanim klobukom napotil proti Bali A nihče se ga ni na poti razveselil, kot je to navada, če se vrne domačin iz tujega kraja. Vsi so srepo strmeli vanj in v njegov s planinskim cvetjem okrašen klobuček — vse jc bilo tiho okrog domače hiše . .. Vznemirjen vstopi in glej: na mrtvaškem odru sredi sobe leži njegov oče... K očetu v hišo žvižgam, vc3el ko v zraku ptič, Sred svetlih sveč gorečih me čaka on — mrlič. V čudoviti umetniški pesmi v prozi je to Valjavčevo, počitniško veselo potovanje s tako tragičnim finalem, opisal pisatelj Ivan Pregelj v daljši noveli »Na vakance!« Delo je izšlo prvič 1. 1930, potem pa še dvakrat v Izbranih spisih in enkrat v posebni knjigi. 2e na prvi strani svoje novele Pregelj pove, kako rad ima Valjavčeve kraje: »Saj nisem od tam doma. Pa odkar svoje domačije nimam več, lopo Storžičovo deželico mi je Bog dal v zameno in v tolažbo za izgubljeni dom. Tja morem hoditi in tudi hodim kakor domov. Hodim, ljubim in trpim, kakor je hodil, ljubil in trpel Matija Valjavec, Kračmanov študent z Bele.« RAZDRTO GNEZDO Zdaj, po očetovi smrti, se je družinska trdnost pri Kračmanovih začela močno krhati, gospodarstva se je lotil otrokom postavljeni varuh, ki pa ni imel dosti sreče, še manj jo je imel pozneje novi gospodar Matijev brat Miha. Na tihem je v skrajni stiski kmetijo prodal Rozmanovim — ko pa je brat Matija, tedaj že profesor v Zagrebu, to zvedel, je prihitel na vrat na nos domov in hotel, da bi kupčijo razdrli. Pa ni šlo. Kupec je vztrajal pri dani besedi. Bil pa je tedaj Matija pripravljen odkupiti očetni dom — zdaj je šele začutil, da je postal brezdomec. Ni se več vrnil v slovensko domovino, tudi umrl jc v Zagrebu, kjer spi svoj večni sen. A stopimo še v čas, ko je Matija dokončal gimnazijo! Mati Matijeva in varuh njegov sta hotela, da bi šel fant po osnovni šoli v lcmonat. Ker pa je Valjavec že kot gimnazijec kazal izrazit smisel za jegikoslovje, je celo leto, ko je bil še v sedmi šoli, pomagal dopolnjevati Vodnikov nemško-slovenski slovar. Osmo šolo je Matija napravil z odliko — ves čas velikih počitnic ga nista upala ne mati nc varuh vprašati, kam namerava potem. Le kaplan Lovro Pinitar, ki je bil prav tačas v Preddvor nameščen, jc vprašal gimnazijskega abi-turienta, kaj bo zdaj študiral. Ko je zvedel, da želi mladi Valjavec postati profesor, mu jc pritrdil: »Prav imate!« ILIR DO SMRTI Od Pintarja sta šele zvedela mati in varuh za Matijeve namere. Posebno materi je bilo hudo, vse življenje je potem žalovala, da se ji ni sin pogospodi!, pač pa le za-profesoril... še enkrat se je kaplan Pin-tar lepo zavzel za Matijo. Ko je Skokov sin pel novo mašo, je povabil na gostijo vse domače študente iz vasi, le Kračmanovega ne. Ubranili so mu to starši, ki so zamerili Matiji, da ni hotel ustreči materi Ln iti v bogoslovni-co. Ko pa so se novomašni-kovi prijatelji zbrali pred farno cerkvijo, tedaj kaplan Pintar vpraša starega Skoka: »Kje pa je Kračmanov Matija?« »Nismo ga povabili!« Pintar pa brž na to: »To ni prav, precej s konji ponj!« in oddirjali so na Srednjo Belo po Matijo. Valjavec pa se je Lovra Pintarja spomnil tudi kot svojega prvega podpornika za stroške poti na Dunaj. Dal mu jc v roke srebrnih pet goldinarjev vpričo varuha in temu tudi ni kazalo drugega, kot da jc še sam primaknil svojega petaka. Moral pa je biti kaplan Lovro Pintar zares markantna osebnost. Ker je gimnazijo in bogoslovje študiral na Hrvaškem, se je tamkaj nav-zel ilirskih idej. Dopisoval si je s Stankom Vrazom in mu zagotavljal, da »ostane kranjski Ilir do smrti!« Vpliv Pintarjev na Josipi-no Turnograjsko, ki ji je bil domači učitelj, pa jc bil neki tolik, da je sama nekoč po- trdila: »Ce ne bi bilo gospoda Pintarja k nam, bi nikoli nc napisala kake pesmice.« PODOKNICA NA TURNU Valjavec se je seznanil z Lovrom Tomanom že kot gimnazijec. Mimo Kračmanovih se je Kamnogcričan vozil vasovat na Turn k Josi-pini Urbančičevi, grajski: edinki. Tu pa le ne moremo zamol-čati, kako slab občutek je moral imeti Matija, ko si kot preprost kmetiški sin ni upal dvigniti oči do lepe grajske gospodične Josipine, že tedaj sloveče slovenske pisateljice — četudi dve leti mlajše od Matije. Nobene vesti nimamo, ki bi pričala, da sta se Josipina in Matija kot tako bližnja soseda kaj poblize poznala. Le tole izročilo se je ohranilo. Nekoč, bilo je 9. avgusta 1. 1853, ko sita Toman in Pintar, oba Lovrenca, godovala na Tumu. Zbral jc tedaj Matija nekaj pevcev študentov z Bele in iz Preddvora ter jih na večer popeljal pred graščino. Zapeli so nekaj podoknic, kot morajo bili lepe le fantovske pesmi v toplih poletnih nočeh. Kmalu po odpetih pesmih pridejo iz gradu Pintar, Toman, njegova zaročenka Josipina in njena mati, grajska gospa Jožefa, ki jc oba Lov-reta gostovala. Povabili so fantovsko družbo in so potem še pozno v noč veselo godovali. To pa je tudi poslednja in edina vest, da sta se Kračmanov študent in grajska lepotica osebno le poznala. Pa čeprav ju je socialni prepad vso njuno mladost tako ločeval. Pa kaj, Matija Valjavec je nosil v sebi že nov svet, mogočnejši kot vsi gradovi: v njem je že zažarcla luč pesnika in pisatelja. Zdaj je vedel za svojo pot in hodil je po njej zvesto do smrti. Komaj sedemnajstleten je prevedel Goethojevo Ifigcni-jo na Tavridi, Novice pa so že 12. januarja 1848 priobčile prvo njegovo pesem Siniči-ce. Pa čeprav so mu bile korenine tako kmalu iztrgane iz domače zemlje, je imel Matija pred svojimi duhovnimi očmi vedno le vasi pod gorami- »Storžčeva deželica! Zefl*" Ija moje Belice in mojih lju-1 di, zemlja Kostajnarjev, Za* barjev, Hruševcev, Poljancev, Gorjancev in Zaborščanov! Saj si prav res kakor veliki slavjansiki svet! Kraljevina s svojimi rodovi. Še vojske imajo med seboj, mladi P°" ljanci z Zaborščani in sonarji Gorjanci! (Nadaljevanje prihodnjič-) ČRTOMIR ZOREČ Pogovor z Janezom Lukanom, šoferjem Transturista Ne maram zelo zahtevnih potnikov Prevozil že skoraj vso Evropo Prosvetni delavci iz litijske občine smo se odpravljali na izlet po zeleni Štajerski. Določenega dne se je ustavil Pped litijsko osemletko udoben avtobus podjetja Trans-turist iz Škofje Loke. Ob vstopu v avtobus nas je po mikrofonu prijazno pozdravil šofer Janez Lukan. Takoj sem si mislil, kako spreten in prijazen šofer je. Pozneje smo tudi videli, kakšen mojster krmila je, ko je vozil po serpentinah na Va-£ah in ko smo se spuščali v Medijsko dolino ter na povratku iz Logarske doline skozi Gornji grad in čez za-Voie pri Cornivcu na prelazu Jne'l Štajersko in Kamnikom. Med daljšim postankom prisedel k šoferju. Pogovoru je prisostvoval tudi bibliotekar loške knjižnice P/ol. Janko Krek. Janez Lu *an pa je o svojem šoferskem poklicu pripovedoval takole: »Za mehanika sem se izučil P'i Avtoservisu na Bledu. Pozneje sem bil v službi pri Kompasu, zadnja leta pa pri Hicem Transturistu.« »Zakaj ste se odločili za šoferski poklic?« sem vprašal simpatičnega sobesednika. »Veseli me spoznavanje sveta,« je odgovoril 37-letni Janez Lukan. »Do sedaj sem bil že v sedemindvajsetih državah. Sem štejem tudi državici kot sta Lichtonstein in Monaco. Vozim že od 1952. leta in mislim, da sem do sedaj prevozil že okrog milijon kilometrov.« Vodič izleta prof. Janko Krek pa je dodal: »0 Janezu Lukanu govore, da je med najboljšimi šoferji pri Transturistu.« »Kako bi dosegli na naših cestah večjo varnost?« sem ga pobaral. »Predvsem bi morale biti strožje komisije pri opravljanju šoferskih izpitov,« je odgovoril. »Nekateri vozniki vozijo čisto brez glave. Kakor, da bi bili sami na cestah. Takim bi morali odvzeti vozniško dovoljenje.« Janez Lukan je vozil turiste različnih narodnosti, zato sem ga zaprosil, naj pove, kako se kaj obnašajo na izletih. »Rad vozim mlade ljudi,« je odvrnil Janez, »ker je takrat vožnja vesela in kratko-časna. Zanimivo pa je to, da se mi do sedaj še noben pot- nik ni izgubil ali bi ga kje pozabili. Nekateri Slovenci, posebno starejši, so zelo zahtevni potniki, ki kaj radi pokažejo svoje muhe. Najbolj skromni in disciplinirani izletniki so Angleži. To jc narod, v katerem je ukoreninjena, bi rekel, stoletna disciplina. Nekoč se je zgodilo, da je v Dubrovniku neka starejša Angležinja padla s postelje in si zlomila roko. Odpeljali smo jo k zdravniku, ki ji je roko naravnal in dal v mavec. Stara gospa potem ni šla počivat, ampak je z drugimi nadaljevala krožno izletniško vožnjo. Po severnih evropskih državah so izleti najbolj prijetni, vsaj tako se mi zdi. V skandinavskih deželah so prometne nesreče precej redke. Vozniki so tudi zelo disciplinirani. Tam tudi lahko pustiš vozilo nezaklenjeno, pa ne bo nihče brskal pa njem. V Južni Italiji pa so mi nekoč razbili steklo na avtobusu in brskali po prtljagi izletnikov. V Neaplju so neko noč tatovi odnesli iz avtobusa kar pet fotografskih aparatov, ki jih seveda nismo videli nikoli več. Največja neprijetnost pa Janez Lukan, šofer Škofjeloškega Transturista se mi je pripetila nekoč na Madžarskem. V okolici Blatnega jezera se je avtobus nenadoma znašel v blatu in smo ga lahko izvlekli šele s pomočjo prijaznih domačinov. Tedaj sem spoznal, da ima okolica Blatnega jezera upravičeno tako ime.« »Ali imate mogoče tudi kakšnega konjička?« »Da, na vožnjah po tujih deželah zbiram drobne spominke. Domov prinašam razne prospekte ter hotelske in krajevne etikete. Za prijatelje pa prinašam razne stekleničke. Neki moj prijatelj je nor na narodne noše najrazličnejših dežel. Kadar le morem kaj prinesem za njegovo zbirko.« »Kako pa ste kaj zadovoljni v Transturistu? Kako se razvija vaš vozni park?« »Vesel sem, da so mi zaupali spet novo vozilo. Prav danes je štiridesetsedežni »Mercedes Benz« na prvi vožnji. V podjetju smo sestavili več komisij, ki razmišljajo o povečanju našega prometa. Imamo 16 avtobusov in 80 tovornjakov.« Pa srečno vožnjo, Janez Lukan. J. Zupančič Uradna objava skupščine občine Radovljica Na podlagi 61. člena statuta občine Radovljica 'Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/64) in 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Urad-Ri list SRS, št. 7 in 36/67) ter po uspelem referendumu z dne 21/1 1968 je skupščina občine Radovljica na seji obeh zborov dne 21/1 1968 sPrejela ODLOK 0 krajevnem samoprispevku v občini Radovljica !. člen Na celotnem območju občine Radovljica se Predpiše krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu samoprispevek). ž. Člen Samoprispevek se predpisuje za sofinanciranj«-' izgradnje novih šolskih poslopij osnovnih sol v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici ter razširitev že obstoječih šol v Begunjah, v L'Pnici in Lescah. 3. člen Samoprispevek se plačuje za dobo od 1/2-1968 do 31/1-1975. 4. Člen Samoprispevek v smislu 3. člena tega odloka se Pobira do planirane višine 7.000.000 N din in Predstavlja delno udeležbo k predračunski vrednosti za gradnjo šo' v planirani višini 20.169,600 N din. S člen Samoprispevek se predpisuje v denarju in S? vZ'Ji'a na posebnem skladu za gradnjo šol v ooemi Radovljica, od koder se financira izključno gradnja in razširitev osnovnih šol. 1 fc9" °,:!Vcznega samoprispevka v denarju se •nko zbirajo tudi druga sredstva za gradnjo 6. Člen Samoprispevek plačujejo občani z domicilom v občini Radovljica; a) vsi zaposleni in upokojenci mesečno od neto osebnih dohodkov ali pokojnin 1 °b b) davčni zavezanci prispevka od kmetijstva od katastrskega dohodka letno 3 °.'o c) davčni zavezanci prispevka od obrti, druge in poklicne dejavnosti od davčne osnove osebnega dohodka letno 3 % in sicer se plačuje takole: — za zavezance pod tč. a), ki so zaposleni, obračunavajo in vplačujejo izplačevalci osebnih dohodkov enako kot prispevek od osebnega dohodka; — za osebe, ki prejemajo pokojnino ter ostale zavezance pod tč. o) in c) obračunava in pobira oddelek za fi.iance — odsek za dohodke skupščine občine Radovljica po davčnih napovedih in drugih podatkih enako kot ostale prispevke in davke; — zavezanci samoprispevka, ki so istočasno zavezanci iz delovnega razmerja ali pokojnine in od kmetijstva plačujejo samoprispevek od vsake samopr i spevne osnove posebej. 7. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni tile dohodki: nagrade vajencev v gospodarstvu, učencev in študentov na praksi, štipendije, prejemki na podlagi zdravstvenega varstva, nadomestilo plače za čas bolezni, pomoč za opiemo novorojenčka, otroški dodatki, invalidnine vojaških in delovnih invalidov, invalidski dodatki, socialne podpore, priznavalnine ter drugi podobni prejemki. Obveznosti plačevanja so oproščeni tudi: a) osebe, ki prejemajo minimalno pokojnino ali osebni dohodek iz delovnega razmerja, ki je pod višino minimalne pokojnine; b) zavezanci prispevka od kmetijstva, če katastrski dohodek nc presega N din 2iV>.-» c) zavezanci prispevka od obrti in ostalih poklicev, če osnova za prispevek iz osebnega dohodka ne presega N din 1.500 — Svet za družbeni plan in finance lahko v posameznih upravičeni i primerih daje še druge olajšave v smislu 199. člena republiškega zakona o prispevkih in davkin občanov. 8. člen Objekti zaradi katerih je uveden samoprispevek se morajo dovršiti do 31/12-1974. 9. člen Za zbiranje dohodkov je odgovoren oddelek za finance — odsek za dohodke, za izvajanje del pa oddelek za gospodarstvo, odsek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Radovljica. 10. člen Stroški odmere in pobiranja samoprispevka ter nadzor o izvajanju del gredo v breme proračuna skupščine občine Radovljica. 11. člen Eventuelni presežek planiranega samoprispevka se uporabi za zboljšanje obstoječih šolskih stavb in njihovo opremo. Eventuelni manj k > do planirane višine samoprispevka krije skupščina občine iz proračunskih ali drugih virov. 12. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da daje po potrebi navodila in pojasnila za izvajanje tega odloka. 13. člen Za vse ostalo, kar ni v tem odloku posebej določeno, se smiselno uporabljajo določila republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov. 14. čien Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 014-1/67-1 Radovljica, dne 22.1.1968 Predsednik Stanko Kajdlž, dipl. prav., l.r. Mravljišče na Blejskem jezeru Sončna zimska nedelja na asfaltu, ledu in snegu Iz napovedi vremena za nedeljo, 21. januarja: »Ponoči in čez dan bo v notranjosti Slovenije spremenljivo oblačno, na Primorskem in v višjih legah pa precej jasno ...« Napoved, kakršne poslušamo iz dneva v dan, ni obetala kakšne »izredne« nedelje. Zjutraj je bila okrog Kranja megla, precej mrzlo je bilo, ceste so bile prazne in malce poledenele, noč se jc zaspano umikala dnevu. Sonce, ki se je okrog osmih nizko na obzorju pokazalo iz me-jle, pa je bilo tako blizu, tako veliko in vabeče, ko da bi si ta dan rezerviralo samo za Gorenjsko. Greh bi bil, če bi tak začetek dneva razočaral. Pretekla nedelja Gorenjcev in številnih turistov res ni razočarala. Prva zares prijazna, topla, sončna nedelja v letošnji »ta pravi« zimi je bila to. Nedelja, ko človek ne zdrži med štirimi stenami, razen če spi ali jc bolan. Slovenci in turisti od drugod so jo izkoristili: izleti na Gorenjsko, po črnih cestiščih na bela smučišča, v naravo, na led, na zrak, na sonce... Ko smo se peljali v Bohinj, je bila cesta še skoraj prazna. Prezgodaj je bilo še, vreme še ni prišlo s svojo pravo barvo na dan, ni se še vedelo dobro, ali bo sončno in toplo ali ne. Vijugasta in ozka cesta je bila zaradi umazanega snega ob straneh še ožja, cestišče pa na nekaterih krajih nevarno poledenelo. Spodaj, v dolini, je bilo še temno, skalna pobočja Pokljuke pa je že zlatilo sonce. Proti Bohinjski Bistrici, ko se dolina razširi, se megla že ni umaknila, umikala pa se je že sončnim žarkom. Bohinj je bil še pust in zaspan, čeprav je sonce obetalo lep dan. Posamezni sprehajalci na cesti proti Stari Fužini, smučarji v parih, namenjeni verjetno na Vogel, zaledenelo, a prazno jezero, nasploh pa dolgčas. »Na Voglu je premalo snega, zato ni smučarjev!« pripoveduje znanec iz Radovljice. »Na Voglu mora biti snega vsaj dva metra, da prekrije vse v>iače in skale, potem šele so dobra smučišča. Letos pa ni zapadlo toliko snega, potem pa ga je še veter precej raz-pihal, zato tudi smučarjev ni. Mravljišče na ledeni ploskvi — Foto A. Triler Z Voglom smo ga polomili, ogromne investicije niso bile dovolj premišljene. Kaj vse bi za tisti denar lahko imeli kje drugje, bližje cesti, nižje, na boljših smučiščih, kjer je pol metra snega za smučarje že več kot dovolj!« Nazaj grede, ko je sonce že tako prijetno grelo, da sem v mislih že videl popke te-loha na prisojnih pobočjih nad cesto, smo srečali nekaj več avtomobilov, vendar ni bilo nobene gneče. Verjetno izlet v Bchinj marsikdo opusti zaradi ceste, gotovo pa drži tudi tisto o Voglu . . . •led. Poplava, čeprav je jezero zamrznjeno. Poplava turistov, nedeljskih izletnikov, drsalcev, avtomobilov. Mravljišče ljudi in avtomobilov. Nedeljsko blejsko popoldne je bilo zares tako, kakršnega si ta znani turistični kraj pozimi lahko samo želi. Bled, pozimi navadno dolgočasen, ni bil v nedeljo popoldne prav nič manj živ kot poleti. Dopoldne o na ledu kegljali, drsalce in sprehajalce bi človek še zlahka preštel, popoldne, po kosilu, pa je ledena ploskev postala mravljišče 1'udi z drsalkami in brez njih. Čimbolj se je sonce spuščalo proti obzorju, več jih je bilo. Popoldne se je ogrelo in ljudje niso mogli zdržati doma. Ne vem, koliko ljudi je bilo na jezeru. Prihajali so in odhajali. Drsalci so ostajali dlje, drugi so šli peš do otoka in nazaj ali pa niti ne, pač pa samo na kratek sprehod ob obali, previdno, da se ne bi udrlo a>li da ne bi padli na gladki ploskvi, porisani z brazdami, ki jih puščajo drsalke. Gotovo je bjlo hkrati tudi po 5G0 ali raje več ljudi na zaledeneli površini jezera. »Če vsak tehta samo 50 kilogramov,« sem ujel pogovor starejših izletnikov, ki so se obotavljali stopiti na jezero, »pa če jih je samo 500 — ampak stavim, da jih je več — potem je to 25 ton. Mej-duš, to je teža, če poči...« Pa so se potem le opogumili in šli med tiste, ki bi. se kopali v ledeni vodi, če bi »počilo«, čeprav povsod, kjer je dostop na led urejen, piše »na lastno odgovornost«. Proti večeru, ko se je že zelo ogrelo, je led na nekaterih mestih ob obali že tako neprijetno, potuhnjeno pokal in toliko vode se je iz razpok že nabralo na njem, da nekateri tam res niso upali naprej. Zaledenelo Blejsko jezero je raj za drsalce. Za tiste, ki se šele uče, in za tiste, ki že nekaj znajo, tudi kakšno preprosto figuro. Mamica in očka na sprehodu, hčerka in sin na drsalkah. Mamica in očka nosita seveda tudi čevlje, plašč, torbico . . . Mamica z majhno hčerkico v vozičku, očka na drsalkah. Fant in dekle na drsalkah — oba že kar virtuoza (saj zame, ki ne znam drsati). Fant uči dekle drsanja, prvi »koraki« so negotovi in tudi boleči (led je trd). Dva starejša para, krepko čez 50 let, na drsalkah — ni kaj reči, celo za roke se držita po dva in dva. Očka na drsalkah, na sankah — ki jih vleče za seboj — pa dva otroka in mamica. Pa spet mamica na drsalkah, na sankah pa vleče vso družino. Dekle pri osemnajstih na drsalkah, na vrvici pa vleče manjše dekletce na kotalkah ... Mozaik, tako pester, da ga ni mogoče dobro opisati. Videl sem tudi nekatere, ki so po ledu smučali, fanta, ki se. je na otok peljal s kolesom, fante, ki so star, tapeciran fotelj opremili z drsalkami in se z njim podili po jezeru, najraje okrog deklet ... pa še in še, da ne govorim o paleti barv čevljev, hlač, puloverjev, kiip, suknjičev, vetrnih joptčev . .. Prava modna revija, brez katero danes na smučiščih in drsališčih ne gre! Na otok sem šel peš, z drsajočimi koraki, in kar tujca sem se počutil med drsalci, ki so bolj ali manj elegantno švigali mimo mene. Ledena krislalasta ploskev je bila temna, razbrzdana od drsalci, ki so bolj ali manj elegantno švigali mimo mene. Ledena, kristalasta ploskev je bila temna, razbrzdana od drsalk, na nekaterih krajih so bile dolge ponovno zamrznjene razpoke. Tam, kjer so led žagali, je bila ledna ploskev za kakšen centimeter višja, svetlejša in ne tako gladka. »Led zdaj žagajo z motornimi žagami,« mi je pozneje pravil 68- letni Franc Poličar, mizar iz Mlina. »Zdaj gre hitro, včasih pa so se dlje zamudili. Zagati pa ga je treba, kajti sicer bi porušil obalo. Saj veste, kajne, da voda pri zmrzovanju širi svojo presiornino, razteza se!? Posebno ob kopališču in drugje, kjer je obrežje urejeno, ga morajo vedno žagati.« Zanimalo me je* kakšna je debelina ledene proskve. »Zdaj ga je okrog 15 cm. Pa ne povsod. To je dovolj za vsako težo. Navadno ga je tja do 20 cm, redk:) P» do 30 cm. Ce pa ga je Ie kakšnih 8 cm, jc malo, nevarno. V Mlincm je led npr. debelejši kot okrog otoka alt pri hotelu Toplice, kjer je v e-lec« Blejsko jezero navadno ZEmrzne kmalu po novem le'.u, redko pred novim letom. Stari ljudje p~avijo, da je takrat, ko na ledu opazijo sledove lisice, led že tako debel in trden, da gre brez skrbi vsak čez jezero, tudi vprega. Drži pa ledena skorja navadno tja do sredo februarja ali tudi dlje, odvisno od vremena; tudi prej se že lahko zmehča in stopi, če je dovolj toplo. Proti večeru so ceste okupirale kolone vozil, ki so se vračala domov. Sončno januarsko nedeljsko popoldne je minilo. Miličniki skoraj niso mogli urejati prometa. »Ljudje so ponoreli!« mi je pol za šalo pol za res rekel miličnik Lojze iz Kranja. Srečala sva se v Mlincm. Parkirni prostori niso očiščeni, avtomobilov jo bilo kot teče, pa so parkirali kar napol na cesti, da so se drugi komaj pridrenjali mimo. Vsa Gorenjska je bila v nedeljo polna turistov, največ pa jih je bilo na Bledu in v Kranjski gori, na VitrancU. Po telefonu sem zvedel, da je bilo na smučiščih na Vit-rancu gotovo 3600 ljudi. »Ce jih jc veliko,« mi je pripovedovala uslužbenka žičnice, »jih je od 2000 do 2500. Toliko kot to nedeljo pa jih že dolgo ni bilo ali pa še nikoli!« Potem pa so še Spanov vrh, Zelenica, Krvavec, Kranj (kjer so bili pod Smarjetno smučarski skoki) . .. Lepa zimska nedelja je minila. V lem mozaiku jo jc samo majhen delček. Andrej Triler Občinsko pionirsko prvenstvo V organizaciji občinske skupščine Jesenice in DPM je bilo v nedeljo na Blejski Dobravi občinsko prvenstvo pionirjev in pionirk v veleslalomu, smučarskih tekih in sankanju. Nastopilo je prek 200 tekmovalcev. REZULTATI — veleslalom — st. pionirji: 1. čorne (T. Cufar, Jes.) 32,0, 2. Košir (Kr. gora) 32,2, 3. Bernik (Kr. gora) 32,9. Ml. pionirji: 1. Debevc (Kr. gora) 29,8, 2. Bohinjc (Žirovnica) 29,9, 3. Slula (Kr. gora) 30,0. St. pionirke: 1. Pečar (Kr. gora) 38,2, 2. Krušrč (P. Voranc, Jes.) 39,4, 3. Prevc (P. Voranc, Jes.) 40,0. Ml. pionirke: 1. Košir (Kr. gora) 29,2, 2. Kerec (P. Voranc, Jes.) 32,0, 3. Legat (Žirovnica) 50,6. Smučarski teki — st. P*0' nirji: 1. Trpin (P. Voranc Jes.) 2:54,2, 2. Cuznar (Kr. gora) 3:08,6, 3. Župančič (ži* rovnica) 3:21,9. Ml. pionirji: 1. Rožič (Kr. gora) 3:05,8, 2. Nemec (Mojstrana) 3:08,0, 3. Grilc (T. Cufar Jes.) 3:22,9. St. pionirke: 1. Pičel j (Kr. gora) 3:18,9, 2. Koželj (Žirovnica) 3:46,9, Ml. pionirke: « Rožič (Kr. gora) 3:10,9, 2-Kovač (T. Čufar Jes.) 3:15,2. Sankanje — pionirji: l—*' Ran tre in Zanski (oba M0-1' strana) 52,0, 3. Pašič (Koroška Bela) 52,1. Pionirke: J-Medved 38,9, 2. Kušnik 41,2. 3. Gregorčič (vse P. Voranc Jesenice). -dh Prireditev, ki bo postala tradicionalna »Beli dan« na Veliki planini Več kot 2000 smučarjev in izletnikov, gondolska žičnica, sedežnica in vlečnice so obratovale od jutra do mraka, smučarski učitelji pokazali moderno smučanje, zvečer pa so gorele baklje V nedeljo, 21. januarja, je turistična agencija Ljubljana transport s hotelom Simnovcc in gostiičem Zeleni rob priredila na Veliki planiani »beli dan« za smučarje in dru-Ee obiskovalce tega zimsko-turističnega središča v karnni-škfm kolu. kolone avtobusov m osebah avtomebilov, polnih sne-in sonca željnih izletnikov, oprtanih s smučmi in drugo smučarsko opremo, so Pr'bajale na parkirne proslo-re Pri spodnji postaji gondol-6!{e žičnice na Veliko planiko že zgodaj zjutraj. Da je bilo •res dosti smučarjev in drugih obiskovalcev, računajo blizu 3CIK), pove že dejstvo, da so bili parkirni prostori, čeprav je meč na njih parkirati okrog 300 avtomobilov, 2clo natrpani in so morali nekateri kasnejši smučarji svoje avtomobile pustiti kar °b cesti. Ko emo se zjutraj ob pol Osmih odpeljali z gondoiiko z;'-nico na Veliko planino, nas je megla opremljala na VscJ poti in vsi smo bili v skrbeh, kakšno bo kaj vre-^e »tam zgoraj«. Vendar cd tistega trenutka dalje, ko je Kondoia do.-.pola na vrh, je Dilo vseh skrbi o lepem ali Krdem vremenu konec. Sto-P'H smo na teraso. Pred nami Je ležalo megleno morje in spednje postaje žičnice ni bilo moč videti. Gotovo bi nam tisti, ki so bili spodaj, zavihi, če bi vedeli, kakšno Prekrasno vreme je bilo na vrhu. Ros, tokrat narava ni razočarala. Nebo jc bilo kristalno čisto in sonce jc radodarno pošiljalo svoje tople ^rke. Pred nami so se ka-2£* v soncu obsijane konice 'lanirukin vrhov, prizor, da gi je skoraj nemogoče episati, temveč je treba to videti. Iz sanjarjenja nas je zmotil ropot sedežnice, ki je že začela voziti zgodnejše smučarje na Zeleni rob, od tu pa so se cdpravili k vlečnici pri vodnjaku in naprej v Tiho dolino, kjer 6ta bili na voljo dve vlečnici. Napotili smo se za njimi. Sedežnica nas j-.- hitro prepeljala do vrha, kjer so v gostišču Zeleni reb že pripravili vroč čaj in druge »okrepčil-ne« pijačo. Sicer pa se smučarji niso kaj preveč zadrževali v gostiščih, saj so konec koncev prišli na Veliko planino zato. da se naužijejo čistega zraka, snega, tega je kar 70 centimetrov, in ne nazadnje tudi sonca, ki je mno-gcka'.ere privabilo, da so se zleknili na smuči in se predali toplim višinskim žarkom. Na prireditev »beli dan« so s-^ pri Ljubljanskem transportu, hotelu Simnovcc in gostišču Zeleni rob dobro pripravili. Trko je Ljubljena transport vsem obiskovalcem Velike planine omogočil za 15 N din prevoz z avtobusom v cbe smeri (iz Ljubljane do žičnice in nazaj), prevoz z gondolo Ln sedežnico v obe smeri, dnevno karto za vse vlečnice, poleg tega pa še prevoz smuči in sani ter rezervacijo sedežev. Tudi v omenjenih gostiščih na Veliki planini niso držali križem rek, saj so dajali tople obroke, ekrepčila in pijače po znižanih conah, da pa bi bilo vzdušje še bolj »belo«, so na zgornji postaji gondoiske žičnice imeli »beli bar«, kjer je bilo moč dobiti toplo mleko, čaj, kavo in nekatera močnejša »okrepčilna srcdstvF«, od kuhanega vina do žganja. Tako lahko rečemo, da je bilo na Veliki planini za vse res »fletne«, saj ni manjkalo veselja, vrveža, smučanja, kopanja, sankanja, sončenja, in kar je tudi važno, v nedeljo razen enega zloma noge, niso zabeležili nobene nesreče. Mrak se je ie zrcal spuščati, ko smo se odpravljali z Velike p'nnine. Ob vlečnicah so prižgali baklje, katerih plameni so metali po zasneženi Veliki planini nepozabne sence In sedaj je ob soju bakel prišla na vrsto zabava, saj čez dan ni bilo časa zanjo. Kot že rečeno, takega vzdušja in prijetnja počutja nismo na Veliki planini že delgo doživeli in uspeh »belega dne«, ki je bil tokrat prvič, nam daje lepe cbote za prihodnje loto. saj so pri Ljubljana transportu obljubili, da bo odslej »boli dan« postal tradicionalen, se pravi, da bo cdslej vsako leto. Prispeli smo na ppednjo pesiajo gondoiske žičnice. Z vrha so nam mežikale luči, slišati pa jc bilo tudi vesele klice in vriskanje. Skratka, vzdušje in počutje je bilo res tako. kot se za smučarsko veselje spodobi. Nam pa je bilo žal, da je dan tako hitro minil, vendar smo odšli domov v upanju, da bo na prihodnjem »belem dnevu« .spet tako lepo in da nam bo vreme tudi takrat naklonjeno kot danes. Upajmo, da bo drugo leta »beli dan« še bolj bel in da bo vreme ravno tako »belo«. Vili Guček z"ejPr^v ,anl{0 sedežnica od zgornje postaje gondoiske žičnice na Veliki planini do gostišča Fo(\,rob PrePe,Je 400 smučarjev na uro, pa so bile pred žičnico dolge vrste smučarjev. uw> v. Guček V nekaj stavkih BREZNICA — Poročali smo že, da je občinska skupščina Jesenice potrdila zazidalni načrt za zidavo zasebnih hišic na Breznici. Odlok o potrditvi zazidalnega načrta ne omenja šicvilo hišic, zato so sodelavci časopisov na podlagi osnutka zazidalnega načrta, ki je bil v razpravi na seji sveta krajevne skupnosti Žirovnica, poročali, da se bo tam gradilo 11 eno-nadstropnih in 11 visokopritličnih hišic. Ing. Dakskobler, referent za gradbene in komunalne zadeve občine Jesenice, pa je pojasnil, da potrjeni zazidalni načrt ne zajema 22, temveč 27 hišic. Prav tako je povedal, da bo razpis za r-.odajo lokacij kmalu objavljen v dnevnem časopisju in bod3 občani lahko spomladi že začeli zidati. KRANJSKA GORA — S prvim dnem semestralnih počitnic so oživela smučišča in sankališča. Smuka sicer prve dni zaradi odjuge ni bila kaj prida vendar to mladine ni kaj dosti motilo. Za čas semestralnih počitnic so v Kranjski gori oddana vsa prenočišča v hotelih in domovih kakor tudi po zasebnih sobah. Izmed tujih gostov je največ Italijanov in pa Holandcev. Bohinjska Bistrica — V Bohinjski Bistrici imajo že nekaj časa nov vodovod. Zadnji čas pa prihaja do motenj, tako da Bistričani ostajajo brez vode. Salonitne cevi so namreč speljane po plazovi tem terenu, kjer se večkrat prožijo zemeljski plazovi. Zgod;lo se je že, da so morali vodovod popravljati tudi ponoči, da so ga na pogreznjenem mestu zakrpali. Prebivalci pravijo, da bodo nevšečnosti z vodovodom odpravljene, ko bodo prek plazovi tega terena naredili ustrezne opornike. Skofja Loka — Ze približno d*ra meseca občani Škofje Loke negodujejo, ker jc Snodnjl trg v temi. Tudi od bencinske črpalke proti mertu luči javne razsvetljave neprijetno utripajo. Kdaj bo komunalno podjetje Remont uredilo razsvetljavo? JESENICE — Znano je, da morajo v,l cariniki v SR Sloveniji znati slovenski jezik, zato so bili zanje organizirani posebni tečaji, saj je pretežni del carinikov iz drugih republik. Na Gorenjskem so b"li trije takšni tečaji, in sicer v Tržiču, na Jesenicah in v Kranjski gori. Izmed 28 carinikov, ki so obiskovali tečaj, jih je 17 decembra že uspešno opravilo izpit iz slovenščine. Za tiste, ki tečaja doslej niso obiskovali aH pa ga niso uspešno opravili, je organiziran nov tečaj, ki se bo začel februarja. To pa ni vse, kar morajo znati. Te dni pridno obiskujejo tečaj nemščine II. stopnje. LESCE — Te dni so nam v trgovskem podjetju Murka Lesce povedali zanimiv podatek. Trgovsko podjetje Murka je v desetih dneh na novoletnem sejmu v Kranju prodalo 1200 steklenic hei melikc, 2 toni čokolade in 1200 kg bonbonov visoki C. Po teh podatkih lahko sklepamo, da sta se visoki C in hermelika udomačila na Gorenjskem in pri Gorenjcih (oprostite, Gorenjkah). JESENICE — Na jeseniški carinarnici smo zvedeli za zanimiv podatek o gibanju potnikov na Jeseniški železniški postaji. Od 11. decembra do 26. decembra lani je na jeseniško, železniško postajo iz tujine prispelo (samo vstopilo) okrog 100.000 potnikov, cd tega 60.000 Jugoslovanov in 40.600 Grkov in Turkov. Menda je to rekordno število potnikov, ki so po vojni v tako kratkem času potovali prek jeseniške železniške postaje. Smučarski tečaji v Škofji Loki Ker so letos ugodne snežne razmere, so smučarski delavci škofjeloškega smučarskega kluba Transturist začeli resno delati s tekmovalci in mladino. Pozabili pa niso tudi na tiste, ki .so že starejši. Zato so pripravili peč tečajev za odrasle in mladino. Tako je sedaj v Loki stalna smučarska šola. Stalna smučarska šola za odrasle se je začela prejšnji teden. Vsak dan sta na terenih ob žičnicah na voljo vsaj dva dežurna smučarska učitelja. Kandidati pa se lahko prijavijo kar pri vlečnici Dolinica. Tudi za predšolske otroke je poskrbljeno. Ze 15. januarja se začne enotedenski tečaj, ki stane 30 N dinarjev. Starši lahko za to šolo prijavijo otroke v turističnem biroju na Mostnem trgu. Za oba te- čaja se lahko prijavijo tudi drugi ljubitelji smučanja. Razen teh dveh tečajev pripravlja SK Transturist se tekmovalni tečaj, skupaj z osnovno šolo pa več tečajev v počitnicah za šolsko mladino. P. Pokora Zims e športne igre Občinski sindikalni svet V Kranjju bo v nedeljo, 28. ja-nuaff^ ob 9. uri priredil v okviru sindikalnih zimskih športnih iger sankaške tekme na Smarjetni gori. Vabijo vse člane sindikata, kranjčane in druge, da se prijavijo za tekmovanje in si ga ogledajo. Prijave bodo sprejemali pol ure pred pričetkom tekmovanja. Nesreče preteklega tedna Prejšnji teden je število prometnih nesreč na Gorenjskem močno naraslo. Od petka, 19. januarja, pa do torka, 23. januarja, se je pripetilo kar 23 nesreč. Pri tem sta bila dva potnika huje ranjena štirje pa laže, medtem ko je materialna škoda na avtomobilih precejšnja. Petek je bil prvi »črni« dan za uporabnike gorenjskih cest. Tega dne se je pripetilo kar enajst prometnih nesreč, od tega pet težjih. Škode na avtomobilih je bilo za okoli 3 milijone starih dinarjev. Nekaj čez pol deveto zjutraj sta v Zabnici hudo trčila tovorni avtomobil KR 60-8(5, ki ga je vozil Jože Fre-lih in pa dostavni avtomobil LJ 326-86, voznik Ferdo Vidmar. Tovorni avtomobil je vozil iz Škofje Loke proti Kranju. Na mostu v Zabnici voznik ni upošteval prometnega znaka prednosti vozil iz nasprotne smeri. V tem trenutku je pripeljal dostavni avtomobil in trčil v tovornjak. Pri nesreči je bil Ferdo Vidmar hudo ranjen, škoda na avtomobilih pa znaša 4500 N din. Umrl zaradi udarca s kolom Nihče ni mislil, kdor je poslušal prerekanje med Francem Zalokarjem in sedemnajstletnim Jožetom J. v bifeju na Gorjah pri Bledu, da se bo vse skupaj tako tragično končalo. Franca Zalokar-ja starega 38 let so namreč hudo ranjenega našli v nedeljo zjutraj v Podhomu. Nekaj čez polnoč sta se Zalokar in Jože J. vračala proti domu. Jožetu se jeza še ni polegla, zato je v bližini svojega doma izruval iz ograje kol in počakal na Zalokarja. Ko se Je približal, ga je mahnil s kolom po glavi tako močno, da je Zalokar v bolnišnici še istega dne okoli 14. ure umrl. L. M. Na poledeneli Cesti JLA v Kranju je v petek dopoldne zaneslo v avtobus osebni avtomobil KR 127-28, ki ga je vozil Stanko Potočnik, roj. 1950. Pri srečanju z avtobusom je voznik osebnega avtomobila zaviral, tako da je zaradi poledenele ceste trčil v avtobus. Ranjen ni bil nihče, škode pa je za okoli 7500 N din. Podobna nesreča se je pripetila »udi v Zabnici. Pri nesreči na poledeneli cesti je nastalo za okoli 5100 N din škode. Zaradi goste megle in poledenele ceste se je v Suhi pri Škofji Loki pripetila nesreča, pri kateri je na srečo nastala samo velika mateial-na škoda. Tovorni avtomobil LJ 291-35, voznik Ante Samaja, je stal na mostu, kjer so razkladali sneg. Iz smeri Skofja Loka je v osebnem avtomobilu KR 112-47 pripeljal Janez Svolšak, ki je stoječi tovornjak nameraval prehiteli. Zaradi goste megle pa je prišlo do trčenja s tovornim avtomobilom LJ 376-8, voznik C. Florjančič. Pri trčenju je nastalo na vozilih za okoli 8800 N din škode. Zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti v Nasov-čah je avtomobil LJ 364-56, voznik Miha Horvat, zaneslo s ceste v drevo. Nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne na cesti Kranj-Mengeš. Pri nesreči se je sopotnikova žena huje ranila, ranjena pa sta tudi voznikova otroka in sopotnik Hinisoglav Anastazija. Škode na vozilu je za okoli 4000 N din. V ponedeljek je na cesti drugega reda v Bohinjski Bistrici avtobus LJ 366-98, voznik Andrej Velikanje, zapeljal s ceste v stanovanjsko hišo. Nesreča se je pripetila, ko sta se na nepreglednem ovinku srečavala avtobus in osebni avtomobil KR 47-49, ki ga je vozil Alojz Maver. Avtobus se je hotel trčenju izogniti, zato je zapeljal s ceste, pri tem pa je trčil v hLšo. Škodo je za pribilžno 3000 N din. L. M. Rešitev v zadnjem trenutku V ponedeljek zjutraj 15. januarja, bi se lahko hoja Albina Dovžana po železniških tirih, ki vodijo iz jeseniške železarne, kaj tragično končala. Rešitev je prišla res v zadnjem trenutku. Tovorni vlak je odpeljal iz jeseniške železarne trideset minut čez peto uro zjutraj. Lokomotiva je pred seboj potiskala samo dva vagona, namenjena na železniško postajo Jesenice. Na prednjo stopnico prvega vagona je stopil, kot to zahtevajo pravila, premikat* Johan Andres. Med vožnjo mimo zgradbe glavne direkcije je premikač opazil, da nekdo hodi po tirih. Za-piskal je v opozorilo na svojo piščalko. Strojevodja jc ravno tako dal zvočni signal, vendar je vse tako kazalo, da pešec zaradi zami-šljenosti ni slišal ničesar. Vse osebje na vlaku je bilo sicer prepričano, da bo pešec še pravočasno stopil s tirov. saj so ga dovolj glasno opozarjali. Vlak je vozil mimo plavžev; tu je vedno velik hrup, tako da zaradi tega pešec — to jc bil Albin Dovžan — verjetno ni slišal vlaka in opozorilnih klicev. Strojevodja je začel zavirati, vendar vlaka ni mogel pravočasno ustaviti. Ce ne bi bil premikač Andres v tem trenutku pokazal veliko prisebnosti, bi se vse skupaj zelo tragično končalo. Ko je vlak pripeljal do Albina Dovžana, se je Johan Andres odgnal ter ga pahnil s tirov, da je zadel v sneg. Zgodilo se mu ni nič. Andres pa je pri skoku s stegnom in kolkom udaril v kotno železo vagona. Kasneje ga je pregledal zdravanik ter mu predpisal bolezenski dopust. Zaradi požrtvovalnega dejanja so Johana Andresa v kolektivu javno pohvalili, saj je glede na lastno varnost rešil življenje sodelavcu. B. B. r Kino j Lepa in nesrečna nedelja Na nedeljskih smučarskih skokih za pokal Kranja padci niso bili redki. Zaradi prekratkega izteka je tekmovane na tej skakalnici precej nevarno. — Foto Perdan Minulo nedeljo je lepo in toplo vreme marsikoga zvabilo na izlet. Se posebej pa so ta dan izkoristili smučarji. Prireditelji raznih prireditev, turistični delavci in drugi ne pomnijo lak.šnepa obiska. Skoraj vse gorenjske žičnice in vlečnice so bile v nedeljo zasedene. Prav tako je bilo vse polno smučarjev tudi na smučarskih terenih — tako v Kranjski gori, na Jezerskem, Krvavcu, Joštu itd. Zal pa se jc za nekatere izlet oziroma smučanje in hkrati prvi dan zimskih počitnic tragično končal. V zdravstvenem domu v Kranju smo izvedeli od zdravnika, ki je bil v nedeljo dežuren, da je bilo v kranjski občini zaradi smučanja enajst lažjih in težjih zlomov. Podobno je bilo tudi v zgornjem koncu Gorenjske. Dežurni zdravnik v jeseniški bolnišnici nam je povedal, da je bilo v soboto in nedeljo v tem delu okrog 12 zlomov. Značilno za ta, tudi po številu nesreč, rekorden dan je, da je bilo največ nesreč prav popoldne. Oba zdravnika me-nita, da je za prenekaterega nevajenega smučarja pozno popoldansko smučanje lahko usodno. Po večurnem smučanju namreč postane telo utrujeno, zato je na videz že nedolžen padec lahko usoden in majhna strmina nevarna. A. Z. Jesenice RADIO 24. januarja amer. barv. film TRIJE NA KAVČU Jesenice PLAVŽ 24. januarja amer. film PO" ROCNIK INDIJSKE BRIGADE 25. januarja egipt. fi'"1 GREH 26. januarja egipt. W" GREH Dovje-Mojstrana 25. januarja nemški barv. CS film SINOVI VELIKEGA MEDVEDA Kranjska gora 25. januarja amer. barv". film TRIJE NA KAVČU 26. januarja nem. barv. Cs film SINOVI VELIKEGA MEDVEDA Skofja Loka SORA 24. januarja nem. barv. film CRNI PANTER ob in 20. uri 25. januarja i tal. barv. Cs film SINOVI TARAS BULJ-BE ob 18. in 20. uri 26. januarja ital. barv. Cs film SINOVI TARAS BULJ-BE ob 18. in 20. uri rski Kamnik DOM 24. januarja amer. grs film GRK ZORBA ob 20. uri 25. januarja amer. tf*fl film GRK ZORBA ob l?-15 in 20. uri F, Hafner v reprezentanci V sklopu priprav najboljših jugoslovanskih mladin-cev-srednjeprogašev v Ulcinju so v petek, 19. januarja izvedli tudi izbirne tekme za sestavo mladinske reprezentance, ki bo 11. februarja na- stopila na mednarodnem krosu Satus v Ženevi. S tretjim mestom si je priboril vizo za odhod v Švico tudi čla*1 Triglava Franci Hafner. Ekipa bo odpotovala iz Bcofi* da 8. februarja. M. K. ZIMSKA RAZPRODAJA OD 22. JANUARJA DO 10. FEBRUARJA 1968 30—40 "ij cenejša emajlirana posoda za plin in elektriko, 20—30 °/o cenejše termovke, čajne aluminijaste ročke, 20 °/o cenejša posoda iz jenskega stekla in druga steklena posoda, 30 % cenejša gospodinjska darila in gospodinjski pripomočki POD CENO — SKORAJ ZASTONJ — PRODAJAMO PO LASTNIH CENAH Sani za velike in male, čistilci za sneg, snežne lopate, snežna strugala, ročno orodje in snežne verige za vsa vozila. 20—30 "n cenejše bodo peči na olje in peči za trda goriva. POMAGAMO VAM STEDITI — ZATO SE VAM SPLAČA DOLGA POT. Arnoldstein — Villach Radenthein Prodam Prodam provozno krožno ŽAGO z dicsel motorjem, primerno za obrt, žaganje drv. Meglic Andrej, Slap 25, Tržič 278 Prodam AVTO fiat 500 Bianchiina z rezervnimi deli. Goronjesavska 35, Kranj 279 KRANJ obiščite SALON MODE BLED Prodam 1000 kg drobnega KROMPIRJA. Zabnica 27 280 Prodam dobro ohranjen TELEVIZOR RIZ 59, letnik 1965 s STABILIZATORJEM in ANTENO za 1900 N din. Gantar Frančiška, Cogcljnica 20, Naklo 281 Ugodno prodam odlično ZAGO Partner. Zbilje 43, Medvode 282 Prodam SEME črne delete. Zg. Brnik 44, Cerklje 283 Prodam PRAŠIČA za zakol. 8p. Bela 3, Preddvor 284 Prodam SLAMOREZNICO. SP- Duplje 53 285 Prodam 9 todnov stare PRAŠIČKE in 100 kg težkega Za zakol. Zupan Anica, Bistrica 59, Tržič 286 Prodam novo čelno KOSO-Priključok k enoosnemu traktorju, primeren za vse ti-PASOUALI. širina grebena 127 cm. Naslov v oglasnem oddelku 287 Prodam KRAVO po teletu ali zamenjam za KONJA, ži-ganja vas 32, Križe 288 Prodam SALONIT PLO-ŠČE-120 x 102 cm. Tatine 6, Preddvor 289 Prodam VOLA, vajen vožnje. Zg. Besnica 78 290 Prodam HIŠICO — enosta-novanjsko — v Vodicah pri Ljubljani, v dobrem stanju, takoj vseljiva, cona 2.300.000 S din. Ropret Marija, Dvorje 51, Cerklje na Gorenjskem 291 Prodam KRAVO, dobro mlekarico. Ovsišc 21, Podna rt 208 Prodam KONJA, 600 kg težkega, sposoben za vsako delo. Pševo 6, Besnica 215 Ostalo Pri zahvali PESTAR je izostalo zahvaljujemo se tudi g. župnik« BLAJU. TRGOVINA SIPAD-nebotič-nik Kranj zaposli takoj kvalificiranega ali nekvalificiranega MIZARJA 253 SI KOMPAS KRANJ prireja POTOVANJA od 8. II. do 18. II. 1968 vsak dan CELODNEVNI IZLET NA DRSALNO REVIJO V CELOVEC PREK TRBIŽA Še vedno pa organizira vsak petek ob 14.30 izlete v Trbiž, po stari ceni. Cene konkurenčne. Našla sem ŽENSKO KOLO. Kocjančič, Britof-gostilna 292 Za večjo SOBO s posebnim vhodom ali ENOSOBNO stanovanje z odločbo v mestu dam visoko nagrado. Stanarino plačam takoj za več let naprej. Skenderovič Aco, av-toprevoznik-Jesonice, C. 1. maja 25 293 Iščem dobrega INŠTRUKTORJA za matematiko, 8 razred os. šole. Kranj, Ul. M. Pijade 5/stan. 17 294 FANTU ali DEKLETU dam hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 295 Dekle, staro od 30—35 let, ki ima veselje do živali in samostojnega gospodinjstva so lahko takoj seznani z FANTOM, ki ima lep miren dorru Ponudbe poslati pod »DOM« 296 V valilnici v Naklem pri Kranju si v predsezoni do 1. aprila pri nabavi vsaj 100 enodnevnih piščancev lahko zagotovite 10 % popusta, če jih naročite vsaj mesec dni naprej. Ce naročite več kot 20 piščancev, jih pošljemo po železnici. SLOVENIJA AVTO Ljubljana, Prešernova c. 40 razglaša prosto delovno mesto prodajalca trgovine na veliko in malo na Jesenicah Pogoj: prodajalec v trgovini Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjih zaposlitvah in dokazili o šolski oz. strokovni izobrazbi do 31. januarja 1968 splošnemu sektorju podjetja, Ljubljana, Prešernova cesta 40 VELIKA IN POPOLNA RAZPRODAJA VILLACH- BELJAK V TRGOVSKI HIŠI SAM0NIG AM SAM0NI6-ECK NOV ZACETNISKI PLESNI TEČAJ OB NEDELJAH Plesna šola Kranj organizira ob nedeljah od 9. do 12. ure nov začet-niški plesni tečaj za vse tiste, ki se med tednom ne morejo udeleževati naših drugih plesnih tečajev. Začetek 21. januarja. Vpisovanje vsak dan od 18.30 do 20.30 v Delavskem domu v Kranju, vhod 4/1. Zveze z avtobusi ugodne! Plesalke imajo prost vstop in vljudno vabljene! KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1 Naročnina po stari ceni dve veliki žrebanji 12 N DIN ZA POL LETA, TUJINA 20 N DIN 24 N DIN ZA CELO LETO, TUJINA 40 N DIN ZA VSE NAROČNIKE V MAJU IN SEPTEMBRU, LE DA STE PORAVNALI POLLETNO NAROČNINO. ČAKA VAS PRESENEČENJE! GLASILO SZDL ZA GORENJSKO berite GLAS SREDA — 24. januarja Beležka Športna publika? Ob vznožju 45-me trske ska. kalntce na Gorenji Savi se je v nedeljo zbralo precej ljudi da bi gledali tekmovanje skakalcev za pokal me. sta Kranja. Organizacija tekmovanja je bila vzorna. Organizatorju bi lahko zamerili le precej leden in valovit iztek. Najbrl je prav zaradi tega nekaj tekmovalcev prav grdo padlo. Seveda nimam namena krivili organizatorja za nekatere hude padce, to se dogaja na vseh tekmovanjih. Hotela sem le napisati besedo, dve o naši športni publiki, športni samo toliko, ker gleda športno tekmovanje. Pridevnik športne uporabljamo tudi v drugem pomenu besede — kot plemenit, zadržan ali bodrilen cd-nos — v tem primeru publike — do tekmovalcev. Nedeljska publika ob vznožju gorenjesavske skakalnice pa je bila vse prej kot športna. Kadar je skakalca na iiteku zaneslo in je izgubil ravnotežje, se je večina smejala. Hujši je bil padec, bolj je bilo smešno. Posebno še, če je tekmovalca vrglo čez rob izteka na strmino ob cesti. Smeh se je slišal tudi ob padcu, ko si je eden izmed tekmovalcev, kot se je pozneje izkazalo, zlomil nogo. Smeh se je slišal, ko je neki mlad tekmovalec padel tako hudo, da mu je postalo slabo. Res nas včasih posili smeh, če kdo prav smešno pade na bananinem olupku. Pri vseh teh nevarnih padcih pa ni bilo prav nič smešnega. Pri vsem tem pa je čudno ali žalostno, kakor kdo vzame, da gledalci niso s ploskanjem prav nič nagradili skakalcev. Ko je Marjan Pečar pri poskusnem skoku pristal na 43 metrih, je ploskalo samo kakih deset fantov. Pri tem bi si moral biti prav vsakdo na jasnem, da je pravo junaštvo že sam spust prek skakalnice. Ce bi bilo po moje, bi morali čestitati vsem, posebno še mlajšim mladincem, saj so bili nekateri stari samo dvanajst let. Na žalost se na manjših skakalnicah, kot so morda nekateri pričakovali, pač ne da dosegati planiških rekordov. L. M. Kranjčani v najtežji skupini Precej upanja na uspeh — Težave zaradi pomanjkanja denarja Dve leti, odkar poteka tekmovanje za donavski pokal v kegljanju, se Jugoslovani tega niso udeležili. Zato je kegljaški klub Triglav večkrat posredoval, da bi se tudi naša država udeležila tega ali podobnih tekmovanj. Kaže, da so kranjski kegljači končno uspeli s svojimi prošnjami in predlogi. Pred dnevi so namreč dobili sporočilo od kegljaške zveze, da bo letos naša država sodelovala v tekmovanju za evropski pokal državnih prvakov v kegljanju. To tekmovanje bo lotos prvič, razpisala pa g.i je mednarodna federacija FIA (Federation internatlonale des Quileurs). Našo državo bedo na tem tekmovanju zastopali kegljači kegljaškega kluba Triglav, ki so bili že šestkrat državni prvaki. V tekmovanju bo nastopilo 11 držav, ki so razdeljene v tri skupine. Tako so v prvi skupini Avstrija, Madžarska in Ceho-slovaška, v drugi Vzhodna Nemčija, Jugoslavija in Romunija in v tretji Zahodna Nemčija, Francija, Švica in Italija. Letos se bo začelo najprej tekmovanje v skupinah, prihodnje leto spomladi pa se bodo srečali prvaki skupin. Kranjski kegljači bodo tako trikrat tekmovali. Enkrat se bodo z drugimi člani skupine pomorili v Kranju, potem pa še na kegljišču državnega prvaka Vzhodne Nemčije in Romunije. V kranjskem klubu pravijo, da so sicer v najmočnejši skupini, da pa vseeno upajo na dober uspeh. Ker pa dosedanji podatki kažejo, da bo to tekmovanje precej drago (dvakrat potovanje v tujino, doma pa morajo preskrbeti prenočišče in hrano tekmovalcem Vzhodne Nemčije in Romunije), sd v kegljaškem klubu precej zaskrbljeni. Pravijo, da klub sam ne bo zmogel tolikšnih stroškov. Zato so že sklenili, da bodo za pomoč zaprosli delovne organir.acijc v občini. Najbrž bi bilo res škoda, da bi Kranjčani, ki so bili že šestkrat državni prvaki, morali prav zaradi prevelikih stroškov odstopiti oz. prepustiti sodelovanje drugouvr-ščenemu možtVU Jese do sedaj tudi kegljači naše države nastopili v tem tekmovanju. Zato bi bilo prav, da bi jih pri organizaciji oz. sodelovanju res podprli, posebno še, kor je med člani kranjskega kcgljaškega kluba tudi precej članov kranjskih delovnih organizacij. V okviru tega tekmovanja pa je tokrat razpisano tudi tekmovanje za evropski pokal za mladince in žen:ke. Na teh dveh tekmovanjih bodo po dosedanjih podatkih nastopile- iz naše države samo kegljaške reprezentance. Tekmo.anje za evropslii pokal bo v prihodnje vsako leto. Tako bo drugo leto sodeloval v tem tekmovanju letošnji državni prvak. Hkrati pa bo še vedno potekalo tekmovanje za donavski pokal, v katerem zaenkrat tekmujejo Avstrija, Madžarska in Češkoslovaška. A. 2. Veleslalom Prvi Žakelj Na 900 metrov dolgi progi s 300 m višinske razlike in 22 vratci je bilo v nedeljo na Goropekah nad Zirmi meddruštveno tekmovanje v veleslalomu. Nastopilo je 120 tekmovalcev iz 11 klubov. Zmagovalci — člani: Za-kelj (Alpina), st. mladinci — Deželak (Transturist), ml. mladinci — Jurjevčič (Tržič), ml. mladinke — Krmelj (Tržič). Slalom Zmaga Jakopiča Smučarski klub Jesenice je v nedeljo na smučiščih na Črnem vrhu nad Jesenicami priredil meddruštveno tekmovanje v slalomu. Nastopilo je 103 tekmovalcev. Pri članih je bil najboljši domačin olimpijski reprezentant za Grenoble Blaž Jakopič. REZULTATI — člani: 1. Jakopič (Jesenice) 83,9, 2. Klomenčič (Tržič) 91,3, 3. Šmitek (Jesonice) 92,4. Mladinci: 1. Leben (Trig. Kranj) 110,4, 2. Zaletel 118,3, 3. Meglic 121,0, 4. Šo-ber (vsi Tržič) 138,8. Mladinke: 1. Medja (Trig. Kranj) 155,6. -h Zimsko-športne igre Gorenjski tisk tretji Pri Celjski koči so bile 20. in 21. januarja XV. zimsko-športne igre grafičnih delavcev iz vse Slovenije. Prvi dan so tekmovali v veleslalomu, drugi dan pa v tekih. Tekmovanja so se udeležili tudi iz Gorenjkega tiska in se v veleslalomu uvrstili na naslednja mesta: 1. Janez šumi, 3. Jelko Krašovec, 27. Marjan Ajdovec in 29. Franc Krelj. V drugih disciplinah niso tekmovali. Končni vrstni red: 1. Delo, 2. Celjski tisk, 3. Gorenjski tisk itd. Z. U. Rokomet Zimsko prvenstvo V nedeljo se je v Ljubljani v dvorani Tivoli začelo letošnje zimsko ro-komotno prvenstvo Slovenije, na katerem nastopata tudi gorenjska predstavnika Kranj in TVD Partizan Tržič. Na sporedu so bile tekme samo A — skupine. REZULTATI: Kranj I Ormož 12:9 (5:3), Piran : Kranj 11:9 (4:5), Tržič : Ribnica 21:11 (8:5), Branik : Tržič 12:21 (8:10) in Tržič : Kranj 22:10 (10:8). Pokal za Kranjčane Okoli 9u tekmovalcev iz 15 klubov je v nedeljo nastopilo na tradicionalnem tekmovanju v smučarskih skokih za pokal Kranja na 45-metr-ski skakalnici na Gorenji Savi. Po dveletnem odmoru, ko ni bilo na tej napravi zaradi slabih zim nobene tekme, se je v nedeljo zbralo rekordno število tekmovalcev med njimi vsi najboljši, razen četverice olimpijcev, ki so tekmovali tO nedeljo v Pregledni kros Prek 30 atletov in atletinj kranjskega Triglava se je v nedeljo dopoldne udeležilo prvega preglednega klubskega krosa. Mraz in ledena proga sta precej ovirala nastopajoče, tako da tudi padcev ni manjkalo. Zanimivo je, da so se letos prebili v ospredje nekateri tekači, ki so lansko sezono spadali šele v drugo garnituro. Nastopili so slto-raj vsi, ki redno trenirajo: pri mladi.iuh sta bila odsot- na le Bernard šraj in Franci Hafner, ki sta na zveznih pripravah v Ulcinju. REZULTATI — tehnične discipline (2200 m): Kaštiv-nik 8:00,8, Milek 8:27,6, Lapa-nja 8:29,1; mladinke (980 m): Česen 5:07,8, Trček 5:09,6, Kovic 5:10,5, srednjeprogaši — pionirji (900 m): Vegnuti 4:21,2, Nosan 4:31,1, Fartek 5:20,1; mladinci (4400 m): Hočevar 15:57,6, Tepin:i 15:04,8, Kuhar 16:09,5. H. K. Nemčiji. Startala pa je tudi domala vsa državna mladinska reprezentanca, tako da je bila prireditev tudi kvrJitot-no dobro zasedena. Izmed tujcev so nastopili Avstrijci, odlična ekipa najmočnejšega Klemen Kobal koroškega smučarskega kluba Zahomca. Ekipni prehodni pokal občinske konference SZDL Kranj je osvojila ekipa domačega Triglava pred Jeseničani in ljubljansko Enotnostjo. To je vsekakor velik uspeh kranjskih skakalcev, saj jim je uspelo premagati najmočnejši skakalni kolektiv v državi — Jesenice. Prireditev je zelo dobro uspela in si jo je ogledalo več kot 1500 gledalcev. REZULTATI: člani — 1. Dolhar (E) 220,9 (42,5 41), 2. Pečar (Jes.) 292.8 (42,5, 42), 3. Koprlvšek (E) 201.5 (40,5, 39,5), uvrstitve Gorenjcev : 4. Bizjak (TR), 6. Gros (Tr), 7. Dovžan (JLA), 8. Bukov-nik, 9. Konc (oba Tr), 10. Doda (Jes), 12. Gorjanc (Tr), 13. Krznarič (Jes), 14. Bogataj (JLA) itd. starejši mladinci: 1. Krznarič 200,0 (39, 38,5), 2. Pagon 199,6 (39.5. 39,5) 3. Demšar (vsi Jes) 188,7, (39,5, 38,5) — ostale uvrstitve Gorenjcev: 5. Bu talič, 6. Bečan (oba Tr), 7. Zupan (Jes) 8. P. Finžgar (Rad), 9. Vovk (Jes), 10. Fa-ganel (Podnart), 12. Potoč- nik, 13. Križnar (oba Tr), 14. Pajntar (Tržič), 15. Sušnik (Jes) itd. — mlajši mladinci: 1. Kobal 196,3 (39, 38) 2. F. Mesec (oba Tr) 183,8 (37,5, 37), 3. Schnabl (Avst) 178,0 (37, 35,5) — ostale uvrstitve Gorenjcev: 7. Grosar (Tr), 8. Sušnik 9. Cuznar, 11. Hleba-nja (vsi Jes.), 12. Norčlč, 13. Kapušin (oba Tr) itd. J. Javornik Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, nia-Iooglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.