JO SEF DOBIÄS (1888— 1972)
Pot skozi življenje je Josef Dobias, upokojeni profesor Karlove univerze 
za zgodovino starega veka, dopolnil 20. jan u arja 1972 v Pragi, in vsej razum ­
nosti in logiki nakljub zadal s tem bol v duši vsem, ki so ga osebno poznali.
Srečal sem se z njim šele v njegovi starosti. Težko pa bi si bilo predstav­
ljati, da bi im el v svoji m ladosti kaj dosti drugačne duševne lastnosti. Vseh 
15 let, k a r sva si dopisovala ali se ob redkih srečanjih razgovarjala, je bil 
blag, skrom en, vselej voljan pom agati, gotovo tudi v življenju sočloveku, 
predvsem pa v strokovnem svetu. P rijateljev je imel mnogo, ker je vsakogar 
očarala njegova p rijetn a dobrota, predvsem pa, k er so cenili njegovo pronicljivo 
studioznost in ta je bila dobro znana tudi tistim , ki ga osebno nik d ar niso 
srečali. V pogovoru z menoj, Jugoslovanom , je rad obujal spomine na bivanje 
v predvojni — še idilični — D alm aciji, se ves razživel ob toplih besedah o na­
šem m orju in si želel peljati ženo in sodelavko Boženo še en k rat poslušat me­
lodiozno valovanje m orja in gledat galeba, ki leti v večnost plavih nebes.
Josef D obiaš se je rodil 26. septem bra 1888 v m estecu Pelhrim ov, ki ga je 
vse življenje otroško ljub il in do najm anjših podrobnosti poznal njegovo zgo­
dovino, ki jo je tudi vse življenje pisal. Tu je končal gim nazijo. Filozofsko 
fakulteto je dovršil v Pragi, k je r je 1911. doktoriral, 1920. se je h abilitiral 
in postal 1924. izredni, 1929. red n i profesor zgodovine starega veka in tej vedi 
posvetil vse svoje življenje. N jegovo uspešno delo ga je privedlo v članstvo 
Češke akadem ije znanosti in um etnosti, v k ateri je bil leta 1952 im enovan 
za akadem ika. Njegova dela — m ejniki so sledeča.
S y rsk y prokonsulât M. Calpurnia Bibula v letech 51-50 pf. Kr. (Praha 1923).
D ëjiny fîm sk é provincie syrské, I: Do oddëleni Ju d aie od Syrie (Praha 
1924).
Studie k A ppianovš knize lllyrské (Praha 1929).
Vseobecny dëjepis pro vissi tfid y škol stfednich (P raha 1932).
Il lim es Romano nelle terre della Repubblica Cecoslovaca ed i tentativi di 
portare le frontiere dell’ Im pero sui m onti S u d eti e Carpati (Istituto 
di studi rom ani, Q uaderni dellTmpero, II 8, Rom a 1938).
D ëjepisectvi starovëké (P raha 1948).
D ëjiny ceskoslovenského ü zem i pred vystoupenim Slovanu (Praha 1964).
Poleg vzgojnega dela se je torej — kot je tu d i iz m agistralnih del razvidno 
— nekaj časa posvečal studiju B ližnjega vzhoda (knjiga o sirski zgodovini ima 
še vedno svoje visoko mesto, žal je zaradi jezikovnih težav vse prem alo po­
znana), in se pozneje o rien tiral n a Balkan, ki se m u je posvečal do konca. 
Jasno, da je bil p ri tem navezan močno tudi na jugoslovansko literaturo, na 
jugoslovanske kolege in n a to deželo samo, k atere gozdovi pokrivajo nekdanji 
Ilirik, tako usoden za zgodovino Rima, tako usodepoln za srednji vek Evrope.
N jegove studije k A ppijanovi knjigi o Ilirih o h ran jajo vso ceno še n a­
dalje, kot se prepriča lahko vsakdo, ki pogleda v naj novejše strokovno pisanje. 
Z adnja od n aštetih knjig pa je staln a sprem ljevalka vsakogar, ki proučuje Bal-
O ptam us cuncti sit tibi terra levis

kan, k ajti n jem u je v prvi vrsti posvečena, saj je um ljivo, da ni mogoče pisati 
zgodovine češko-slovenskega prostora v starem veku brez poznavanja Ilirika 
v najširšem sm islu besede.
Važno se m i zdi evidentirati tu d i vrsto njegovih analitičnih prispevkov, 
m im o k aterih pogosto ne morem o, če se poglobljeno lotevam o problem atike 
iz tega geografskega kroga, predvsem v zgodnji antiki, kot se je pietetno 
spom nil tu d i S ir R onald Sym e v predgovoru k svoji zbirki studij, Danubian 
Papers (1971), nanašajočih se na Ilirik. Mimo drugih, ki si jih je potrebno 
poiskati v ustreznih bibliografijah, naj om enim tiste, ki so tudi za nas po­
m em bni.
E xpeditio G erm anica secunda e t tertia, M élanges Vâclav N ovotny (1929) 
13— 36.
K e stykum zadunajskÿch G erm ânu s riši rim skou, P eka fù v sbornik I (1930) 
6— 20.
K chronologii t. reč. vâlek M arkom anskÿch, M élanges J. V. Šim dk (1930) 
21— 38.
Le m onnayage de l’em pereur M arc-A urèle et les bas-reliefs historiques 
contem porains, R evue num ism atique4 35 (1932) 127— 172.
The expedition of M. Vinicius, cos 19 B. C., Eunom ia 1 (1939) 47—81.
Noch einm al zum Elogium von Tusculum (ILS 8965), Eunom ia, Ephem eri­
dis L isty filologické supplem entum I 1 (1957) 8-10.
Novÿ napis ze Zany (Diana V eteranorum ) a rim skÿ nâpis na skâle tren- 
cinské (CIL III 13439 = IL S 9122), L isty filologické 80 (1957) 179— 196.
L a seconda spedizione germ anica degli im peratori M arco e Commodo alla 
luce delle iscrizioni, A tti del terzo Congresso internazionale di epi­
grafia greca e latina (1959) 3— 14.
King M aroboduus as a politician, K lio 37 (1959) 155— 166.
Zwei m issverstandene Q uellen zu r Geschichte der D onausw eben, Historica 
3 (1961) 35—55.
Les problèm es chronologiques de la colonne de M arc A urèle à Rome, 
C haristeria Francisco N ovotny oblata (Brno 1962) 161— 174.
Rom u n d die V ölker jenseits d er m ittleren Donau, Corolla memoriae Erich 
Sw oboda dedicata (G raz-K öln 1966) 115— 125.
Dobias je to rej z nam i, nas sprem lja in nam pom aga p ri študiju, le v P ragi 
ni več m ilega p rijatelja. P rišel je čas, da se moško poslovim o od njega in 
se veselimo, k e r je za znanost, za domovino, za nas opravil toliko dela.
J. Sašel