Stav. 160 Posamezna Številka 20 stotink V Trata, ¥ petefc 9. Jullla 19211 / Posamezni številka 20 stotink letnik 3CIVI Uhaja — izviemii ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se p šiljajo itred-nlitvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefsa Godina. — Lastnik konsarcij lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—■. pol leta L 32.— in cel» leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se račuiajo v širokosti ene kolona (72 mnt. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po40stot, osmrtnice, zahvale, poslanke iti vablU po L 1.—, ojlist de.ia.nli za\ni?/ mm po L Z — Mali oglasi po 2) stot bes-ta, najmanj pa L 2. — tf^lis! naroCnina in reklamacije se po3iljijo izključno upravi Edinojti, v Trstu, ulica' sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57- Ciij primorske politike Napačno bi bilo opredeliti politične cilje določenega naroda iz enodnevnega stališča posameznega politika ali po* edine stranke. Šele kadar se zrcalijo v tremi j en jih dveh ali več pokolenj dolo> ceni skupni cilji, smemo govoriti o ob* stoju politične volje in zavesti naroda. Stranke in politiki na|j vodijo narodne sile na konkretne akcijske pohode. To* da to razmerje velja samo za dobe mn* nega razvoja, s katerim se narodi pribil* žujejo smotrom svojega nacionalnega hotenja. Odnos med stranko in naro* dom je postavljen na glavo v doban preobratov, ko se vse okolnosti življe* nj a, državne meje in socialne prilike do temelja izpremene. Tedaj nastaja pred miselnim pogledom politika težka in od« govorna naloga, začrtati narodu nove poti. ne da bi pri tem žrtvoval doseda* nje najsvetejše dobrine narodove duše in njegovega življenja, to se pravi vse, kar narod spaja v določeno socialno enoto, to je jezik in ž njim združene obiike in priprave nacionalne kulture. V takem položaju se nahajajo danes pri* morski Jugosloveni in njihovi' politiki. Poglejmo naša stremljenja, kakor se očitujejo v dosedanjih dveh razvoji' dobah, od katerih sega prva približno od 60tih let do balkanske vojne in dru* ga od L 1912 do rap-allske pogodbe. Predvsem je prva doba zbudila, k c * rodnemu čustvovanju z mogočnimi zbo* ri pod jasnim nebom, ki so na taborih GOsih let takorekoč iz pralnega ustvarili v naših ljudeh strastni nacionalni zanos in poznano primorsko aktivnost, ki se odlikuje pred vsemi ostalih slovenskih pokrajin. Pripisuje se žilavo narodno navdušenje južni čudi in soseščini z italijanskim narodom. Iz moralnih po^o* nov taborskih zborov so vznikla bralna in pevska društva in so se zanesle »Ce^ sede« do skrajne gorske vasi, do zadnje kraške doline. V tem ozračju je zapel Simon Gregorčič, ki je v svojih pesmih podal pesniški izraz primorskemu na* rodnemu gibanju. Na teki podlagi so nastali politični cilji, ki so bili naravno samo ciiji primorskega jugoslovenstva: primorska obal, pomorsko velemesto, neizčrpni viri narodnega bogastva s pre* komorsko trgovino___Poleg prosvetne* ga programa, ki ga je bilo izvesti no de* želi, so se pojavili gospodarski interesi. V tej dobi so torej šla vzporedno z na* Cionalnokulturnimi cilji stremljenja gospodarski integraciji primorskega zemlja s Trstom na čelu. tode za pojav, nevaren organiziranemu I Prvo spomenico je nesel v Švico Denes, drugo in kulturnemu raizrednemu delavskemu I Abracham in tretjo Vincenc Hagy. Imel sem v .boju, ki edini more dovesti do osvobo*tr°kah izvirnik tretje spomenice. Ima datum o* ditve ne le delavskega razreda, ampak J2" PkJobra «18 in vsebuje izjavo da so zgo- tudi vsega človeštva. Imela je tudi še mcjc J*™1"* kraljestva krivične m j _ j _ - . I da so v nasprotju s pravimi koristmi ogrskega To so obrisi programa primorske po* I drug razlog, da nasprotuje anarhističnim plemena. Ker je tako ogrska vlada sama litike do let, ko je začela prešinjati slo* j metodam. Te metode so vedno dajale) predlagala razkosanje ogrske države, je postal ^r/^T-j." I/-« -m n V/N^l m m niArf/Ntr/V rt <4 inOlll t\ATTA/l TO* T» OtV^CfO H T"i A 1 dm A __________^ _ 1 f_______t_____ • venski narod in njegovo mladino ideja državnega edinstva južnih Slovanov, ki je od 1. 1912 dalje z nenadno sik) zagra bila primorski narod in dala njegovemu prosvetnemu in gospodarskemu delo* vanju sunkovitost, ki bi ga biLa privedla v najkrajšem času, takorekoč z uro rokah, do pravic in mesta, ki ga ie uso* da namenila primorskim Jugoslovenom ob sinji Adriji. Toda svetovna vojn t je kruto izoremenila smer našega življenja Z rapallsko pogodbo je Primorska od sekanja od duševne matere, odrezana o ? središča duhovnega življenja sloven je* ga jezika. Zaenkrat nas realnost sili, da ne razmišljamo, ali je narodu in nacio* naLni kulturi potrebna ena ali več dr> žav. Vemo pa, da je vrhovni smoter c*r* žave, da omogoči in posneši vsestranski in svobodni razvoj sil duha in telesa svojih državljanov. Skupno duhovno življenje v edinstvu jezika in krvi z jugoslavensko kultiuro onstran državne meje pa nam mora biti v sed&nn tret;" dobi našega političnega delovanja iz* ven vsake alternative. Ohranitev zvez* nosti našega duševnega živi j en i a s slo* vensko kulturo in po možnosti samo stoj no sodelovanje, soustvarjanje bo dalo pečat eksistenčne upravičenosti narodu po! milijona Jugoslovanov v I ta; liji, ki prebiva v polkrogu okoli Trsta Kulturni nacionalizem v tem zmislu postavlja duhovno življenje v eni jezi* kovni enoti kot najvišjo dobrino naro* dovega žitja in bitja. Primat navedenega vrhovnega cilja Jugoslovenov v Pri* morju ne more izpodkopati noben program, naimanj socialni, v kolikor se dr* žimo načelne strani vprašanja in ne o* portun'stične politike. Naša politika mora tedaj varovati navedeni smoter našega nacionalnega življenja, mora iz? poslovati ustanove in možnosti kultur* nega ustvarjanja, prosvetne .aktivnosti ter neovirano, svobodno sožitje s kul= turo j u 2os J o venskega naroda. Nacio* nalno duhovno življenje nam mora biti vse, mora biti najsvetejša svetinja na* šega srca in jezika, tisto življenje, ki je pognalo iz govorice nešteto pokoJenT naših prednikov in ki nam je dsnes dra* žje kot kedaj, danes po preteku dveletnega barbarskega suženjstva, s katerim so oblatili vek ovi ti spomin svojega vsečloveškega pesnika. or* Fašisti s^n^Ii nalm kmetom £85© sn — ereltei poročnika — Ljudstvo egor^M — Fašisti pustošilo sta^fo^s^lrs in ^rsSspaJo neobs- ro*ene Hudi Iz Buzeta nam pišejo: Za narodni je nam znano, se do sedaj Še nobenemu praznik sv. Cirila in Metoda so pri nas izmed zločincev ni nič zgodilo. Ljudstvo kmetje zažigali kresove na čast naroda je vpričo takega strahovanja in požiga* nima apostoloma. To ni bilo vsem všeč. nja silno ogorčeno. Orožniki so letali okoli, da vidijo, kdo zažiga kresove. Govori se, da je sam orožniški poročnik De Santis pretepel Iz Sv. PetrasFratrije nam pi= šejo: V sredi preteklega meseca so prišli dva naša človeka radi zažiganja kresov. k nam oboroženi fašisti iz Pirana. Na* Tudi fašisti so se dvignili ter so radi s<> se na hiši Ivana in Mateja kresov zažigeli našim revnim kmetem Benčića ter jima razbili vse pohištvo, žito in seno. Tako so sežgali vse žito in Nato so še imenovana dva kmeta ne= seno kmetom Antonu Marijonu ter usmiljeno pretepli ter odšli. Ivan In brate m a Ivanu in Jodpu Marijonu.! Mate Benčič nista zaprta, fašist tudi Kmetje trpijo ogromno škodo. Kolikor' nobeden ne. Jugoslavija Preiskava o atentatu na regenta BELGRAD, 7. Preiskava zaradi aten* tata na regenta Aleksandra se nadaiju* je. Dognalo se je, da je zapleten v ko* munistlčno zaroto tudi neki četrti komu* nistični poslanec, katerega ime pa ni znano. Krojač Kolaček iz Novega S.* 'a je priznal, da je komunistični poslanec Kovačevič izdelal načrt komunističnega odbora v Novem Sadu in zalagal nje. o* ve člane z denarjem. Med sokrivci se je pojavila tudi neka 25*letna ženska, po imenu Elvira, ljubimka sokrivca šoferia Marinkoviea, ki ga doslej niso našli. Ta ženska, bivša madžarska špijonka, ie dobavljala Marinkoviću bombe in mu* niči j o za teroristični odbor. Bombe in municijo je hranil neki Czako, ki je tu* di zaprt. Sokrivca Mladenac in Juhasz sta še pravočasno ušla v inozemstvo. Obrambo obtoženih komunističnih --v slaneev pred sodiščem prevzamejo od* vetniki Grebenac, član zemljoradniške stranke, Popovič (republikanec) in Jo* vanovič (centrumaš). Uradna agencija je medtem objavi* la to le poročilo o poteku preiskave: »Preiskava zaradi atentata na regenta se nadaljuje. Izvršilni odbor Komunistične stranke v Belgradu je dal nalog krajev* nemu sovjetu v Novem Saciu, naj iz* vrši atentat na regenta in vladne člane. Bil je izbran ravno ta sovjet zaradi šte* vila in živahne delavnosti svojih članov. Duša sovjeta je bil Nikola Kovačevič, sedlar in komunistični poslanec, ki je bil 4 leta na Ruskem. On je našel ljudi in sredstva za izvršitev atentata. Pre* iskava ni mogla ugotoviti, ali so bili atentator in njegovi sokrivci v zvezi z madžarskimi iredentisti, ugotovilo pa se je, da so bili v tesnih stikih z boljše* viškimi središči v Moskvi, na Dunaju in na Madžarskem.« V komunističnem poslanskem klubu vlada velika poparjenost. Triša Kaclero* vič je že začel z akcijo, da izvrši v stran* ki gotov preobrat na desno. Razen tega gre za to ,da se izključijo iz stranke vsi, ki izkoriščajo komunistično gibanje v svoje namene, kakor italijanski ireden* tisti, Madžari, frankovci in podobni ele* menti. Komunisti so sklenili, izključiti iz stranke vse tri obtožene poslance, če se izkaže njihova krivda. Število osumljenih oseb, ki so bile are* tirane, raste naglo. Doslej jih je bilo baje aretiranih kakih 700, ponajveč iz južne Srbije. Izjava socialnih demokratov k atentatu na regenta Socialno * demokratični klub je podal v jugoslovenski ustavodajni skupščini o priliki atentata na regenta Aleksandra sledečo izjavo: ... »Sistem ^kapitalističnega reda je vzrok neštevilnih bolnih družabnih pojavov. Med te spadajo tudi terorizem in aten« tati na posamezne Šefe buržoazne poli* tike in seveda tudi na vladarje. Omenjeni ljudje, ki niso sposobni, da bi bolj globoko pogledali v vzroke be* de, ki vlada v današnji družbi, mislijo lahkomiselno, da se z odstranitvijo te ali one eksponirane politične osebnosti lahko poruši obstoječi družabni red in odpravi družabno zlo. Nič ni bolj ne* spametno od tega. Zato je socialna demokracija vedno največja nasprotnica anarhističnih in terorističnih metod. Smatrala je te me* povod za neposredno preganjanje in za rabo reakcionarnih ukrenov proti mu delavskemu razredu, za zapiranje delavcev in razbijanje delavskih ganizacij. Boječi se, da ne bi naša vlada poiz* kusila izrabiti poizkus atentata, ki se je izvršil ob priliki regentove -rišete, kot povod za preganjanje delavcev in nji« hovih organizacij, smatramo za svojo dolžnost, da pravočasno posvarimo vla* do pred tako možnostjo. Terorizem je znak nezdravega drtržabnega stanja in slabih državnih razmer, in se ne more odpraviti s terorizmom z druge strani, -anvpak le z razumnimi družabnimi ukre* pi. Organizirani delavski Tazredni !boj je najboljša garancija zoper ~^;ave te* roriztma. Zato bi vsak na~ad na to stran pomenil le. pojačanje pogojev za sam terorizem. Regent Aleksander zopet odpotoval v inozemstvo BEL GRAD, 6. Regent Aleksander je odpotoval v ponedeljek zopet v inozem* stvo, odkoder se je bii pred kratkim vr* nil vsled bolezni svojega očeta. Regent se je ustavil med potjo delj časa v Za« grebu in Ljubljani, kjer ga je ljudstvo burno pozdravljalo. Italijansko sjugoslovenski dogovor proti povrnitvi Habsburgovcev ZAGREB, 7. V Rapallu je bil med Italijo in Jugoslavijo sklenjen med dru* gim tudi dogovor o skupni akciji proti povrnitvi Habsburgovcev; Doslej je bila znana samo glavna misel tega dogovora, tukajšnja »Riječ« pa prinaša njegovo popolno besedilo, ki se glasi: »Da bi se zagotovile blagodati miru, dosežene z velikimi žrtvami v vojni proti avstro* ogrski monarhiji, sta se vlada Njegove* a Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev in" vlada Njegovega Veličan* stva kralja Italije sporazumeli, da sk*t nete ta dogovor in je v tem rfamenu ime* novala kot delegate vlada Srbov, Hrva* tov in Slovencev g. Milenka Vesniča, ministrskega predsednika, g. dr. Trun^g. :>iča, ministra vnanjih stvari in ftr KCsto Stojanoviča, ministra za finance, a vHda talijie g. Giolittija, ministrskega Predsednika, grofa Sforzo, ministra vnanjih stvari in g. Bonomija, ministra za vojno, d so sklenili to Ie: ČL 1. Obe vladi se vzajemno obvezu* jete, da bosta skrbeli za točno izvršitev mirovne pogodbe, sklenjene v Saint Germainu in Trianonu. V tem namenu bosta ukrenili sporazumno vse potrebne politične mere, da se prepreči povrnitev Habsburške dinastije na prestol Avstri* ie in Madžarske. ČL 2. Obe pogodbeni vladi se obvezujete, da si bosta vz-ajem* no dali diplomatsko' pomoč, ki jo bosta v tej stvari smatrali za najbolj primerno. ČL 3. V duhu tega sporazuma se obe pogodbeni vladi obvezujete, da bosta pazili na dejanja, ki so naperjena proti njuni skupni varnosti bodi z avstrijske* 3a ali madžarskega ozemlja in da se bo* sta o tem obveščali. Čl. 4. Italijanska vlada je z veseljem doznala za spora* izum, ki- obstoja izključno v mejah teh namenov med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in vlado Čehoslo* vaške. Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev bo priobčila ta dogovor čehoslovaški vladi. V slučaju, da se skle* nejo novi sporazumi te vrste, se bosta obe vladi sporazumeli, preden jih ude»* stvite. ČL 5. Ta dogovor ostane v velja* vi dve leti po izmenjavi ratifikacij. Lah* ko se bo obnovil za isti rok, če se šest tednov prej ne odpQve. ČL 6. Ta dorto* vor se bo ratificiral v najkrajšem roku in ratifikaciji se bosta menjali v Bel* gradu in Rimu. Sklenjeno v Rapallu, dne 12. novembra 1. 1920. — M. Vesnič, dr. A. Trumbič, K. Stojanovič, Giolitti, Sforza, Bonomi.« ločeni mir nemogoč, francoska politika se je spremenila in Čehi .Romuni in Srbi so vdrli na Ogrsko in si vzeli, kar so hoteli. Dne 16. novembra 1. 1918. sem Karoly-ja opozoril na to spremembo. Windischgratz je nato navedel govor francoskega poslanca Monpeta na seji od 26. marca 1919. Omenjeni poslanec jo govoril v prilog Karolyju, a Clemenceau mu je odgovoril, da francoska vlada ceni Karolyjeva poročila o vojaškem položaju, da pa ne more podpirati vlade, o kateri je očitno, da se nahaja v najožjih stikih s sovjetsko vlado v Moskvi. Govor kneza Windischgratza je izzval splošno ogorčenje. Ministrski predsednik Bethlen je zahteval, naj knez Windischgratz izroči vse listine sodišču, da se bodo krivci kaznovali. Knez je odgovoril, da so vse listine na razpolago drž. pravdniku. mm o^ovora na krivična očitanja Pod naslovom »Zastrupljevalci mla» dine« je posnela »Emancipaziione« čla* nek, ki smo ga mi priobčili v številki od 9. junija pod sličnim naslovom. V tem članku smo govorili o sedanji pogubni vzgoji mladine potom časopisja k narod«* nemu sovraštvu. Posebno smo ožigosali način »Piccola«, ki z besedo in sliko na* ravnost preračun j eno okužuje mladino. S t ariši sami — smo rekli — bi si morali v strahu staviti vprašanje: kaj bo iz ta* ke mladine, iz fantičev, ki dobivajo že v nežni dobi samokres in batino v roko. In stavili smo slednjič tudi vprašanje: kakšno bo naše bodoče sožitje s tako generacijo v drugorodnem taboru? Hvaležni smo italijanskemu listu za to, da je naša izvajanja sporočil italijan* ski javnosti. Zlasti smo mu hvaležni za njegovo pripombo: »Piccolo« ima do« bre razloge, da molči o tem članku v slo« venskem listu; kajti ta list (»Piccolo«) ne more dati na to, kar piše slovenski list, nobenega odgovora, ki bi držal. Posneli smo ta. članek, toda ne za »Pic* cola«, temveč za stariše malčkov ali, bo* lje rečeno, za tiste stariše, ki hočejo vzgajati svoje otroke.« »Emancipajzione« pa je dodala nekaj pripomb tudi na naš naslov: »Bodite ČehoslovaSka Pogajanja med Ogrsko in Čehoslo vaško prekinjena PRAGA, 7. Pogajanja med ČehosI vaško in Ogrsko, ki se vršijo v Budim* pešti, so se morala ustaviti iz tehničnih, razlogov. Pogajanja se bodo zopet za« čela v prvi polovici meseca avgusta. Ogrska Presenetljiva odkritja kneza Windisch£ratza o delovanja grofa Karoly-ja ob časa vojne. BUDIMPEŠTA, 6. V ogrski narodni skupščini je imel knez Alojz Windischgratz govor, v katerem je obdolžil Karoly-ja in njegove tovariše veleizdaje nasproti Odrski. V nem. škem glavnem stanu sem izvedel — je rekel govornik — da so Karolvjevi zaupniki hodili ob Času vojne ▼ Švico in da so iskali stike s francosko vlado in tudi s francoskimi sociali-stL Karolyjev zaupnik poslanec Abracham je bil v zvezi z Blumom, Renaudelom in Gvibe-aux-om. Ko sem bil 1. novembra L 1918 poslan v Švico, da se začnem pogajati o Andra*. sy-jevi ponudbi loenega miru, so se Francozi čudili, da je bila sestava nove vlada poverjena Karoly-ju. Francozi so Karoly-ja in njegove stike s sovjetsko vlado dobro poznali. Žve-del sem, da je bil Karoly poslal francoski vladi tri spomenice, na katere pa ni dobil odgovora. Italija Bonomi je končno izpopolnil svojo vlado RIM, 7. Imenovanje državnih podtaj* nikov je šlo zelo počasi izpod rok, ker je moral novi ministrski predsednik za* dovoljiti s podtaj niki one stranke, ki niso bile zadovoljene •z ministri. Bili so imenovani 4 podtaj niki'iz stranke demo* __________ ____ ______ ______ kratičnih socialcev, 4 iz stranke demo* I nacionalni, kolikor hočete^ dokler vaš kratičnih liberalcev, 3 iz ljudske stran* nacionalizem ne zadeva nas. Če imate ke, 2 reformista in 2 agrarca. svojo zavest, držite si jo! Ali zelo Ob sprejemu ministrskega predsed* I umestno bi biIo> če bi vi, ki živite v de* ništva in ministrstva za notranje stvari želi, ki narodnostno ni vaša, vplivali je poslal Bonomi vladn;m oblastvom in tudi na Slovence pri izvestnih listih, ki prefektom brzojavno okrožnico, v kate* ob vsaki priliki govorijo slabo o Italiji ri pravi, da zahteva, naj se povsod spo* in italijanskem narodu. Tudi onim, ki štuje zakon. Tozadevna vladna oblastva na vaši strani podžigajo sovraštvo med in prefekti morajo ukreniti vse potrebne obema narodoma, bi morali povedati, ukrepe za ohranitev javnega reda in pre= da niso nič manj nemoralni nego tisti, preČitev krvavih spopadov. ki jih vi imenujete zastrupi j evaice mla* Velite delavske manifestacije v Rimu dine.« RIM, 6. Danes se je vršilo napoveda* »Emancipazione« naji nam ne šteje v no zborovanje delavskih organizacii zlo odkrite besede: Napisala je znano proti fašistovski beli reakciji. Varnostne neresnico. Trdila je nekaj, česar ne mo* oblasti so bile ukrenile naravnost goro* re z ničimer podpreti. Pred vsem m res, stasne ukrepe za ohranitev javnega miru. da živimo Slovenci v deželi, ki narod* Rim se ie tekom zadnjih let že odvadil nostno ni naša. Ta oežela sicer ni rz* tako odločnega nastopa s strani var* ključno naša, pa je vendar tudi nas nostnih oblasti in vse je začudeno gleH § a. Saj tvorimo celo veliko večino v dalo številne vojaške in crrožniške od* njej. To je jasno razvidno iz dejanske* delke, ki so, opremljeni s strojnicami in 3a stanjša, to neonorečno dokazujejo oklopnimi avtomobili, zasedli vse doho* statistike, o tem živo pr:čajo izidi de, ki vodijo k botaniškemu vrtu, k i er vseh volitev, ki so se vršile v tej deželi, se je imelo vršiti zborovanje. Kolosej tudi izid zadnjih volitev v rimski par* je izasedlo kakih 1000 stražnikov s stroj* la-ment je zopet potrdil, da je večina nicami in oklopnimi avtomobili. Vse do* prebivalstva na Primorskem jugosloven* hode na trg pred Kolose^em so zaprli ske narodnosti. Tako govori tudi dej* konjeniški oddelki in stražniki, ki so se stvo> obe plemeni komponenti V ponekod postavili celo v tri vrste ena gospodarskem življenju v deželi, za drugo. Ravnotako moramo z vso odločnostjo Ob 16 je bil ustavljen tramvajski pro* | zavrniti trditev, da z naše strani podži* met. Tudi kočijaži so ustavili vožnjo, gamo sovraštvo proti italijanskemu na* Delavstvo v tvornicah je zapustilo delo, rodu, da tudi mi okiužiiiemo mladino, kavarne in javni lokali so se zaprli. Nihče ne more navesti niti enega dej* Possimezne skupine delavcev so prišle stva, s katerim bi mogel podkrepiti take k botaniškemu vrtu že ob 15. Ob 16'30 trditve. Mi smo pač v boju proti vsem je bilo^ zbranih okoli 40.000 ljudi. Veli* | tistim činiteljem italijanske narodnosti ko radovednost je vzbudil prihod no? — pri oblastvih in v javnosti—, ki nam voustanovljenega bataljona ljudskih ar* delalo krivico, ki nam nočejo priznr.ti ditov, ki so prikorakali v vojaških vt* pravice do samosvojega narodnega živ* stah tik pred začetkom zborovanja na ljenja, ki svojega nostopania nasproti trg pred Kolosej, kjer jih je bila polici ja|nam nočejo uravnati po načelu enako* ustavila. Bataljon ljudskih arditov šteie | pravnosti. Toda sovraštva proti italijan« kakih 3000 dobro discipliniranih mož. skemu narodu ne poznamo. Mi spoštu* Prišli so s svojimi bojnimi zastavami, jemo italijanski narod in znamo ceniti Vse organizacije, ki so se udeležile zbo* I njegovo kulturo, n;egovo zgodovino in rovanja, so prišle tudi s svojimi zasta* občudujemo njegovo delo za lastno na* vami. rodno uedinjenje. In Drav nič drugega Ob 17 se je začelo zborovanje. Go* ne zahtevamo od Italijanov, nego da se vorili so D\Amato za Delavsko zvezno nasr>roti nam praktično uveljavlia isto zbornico, v imenu socialistov poslanec načelo narodne pravičnosti in svobode, Monici, v imenu komunistov tposlanec s katerim si je ravno italijanski narod Bombacci, v imenu anarhistov Forbicini. izvojeval svojo narodno svobodo. Zborovanja so se udeležili tudi republi* Slovenci svoje mladine nikoli ne uči to kanci, v imenu katerih ie govoril posla* sovražiti dru^o narodnost v deželi. Slo* nec Conti. Vsi govorniki so poudarjali venci svojim otrokom ne potiskajo v ro* nujnost združitve vsega proletaria ta ko ne batin ne revolverjev. Slovenci uče proti nasiistvom manjšine, ki hoče uni* svojo mladino, naj ostane zvesta svoje* Čiti delavsko gibanje. mu rojstvu! Po zborovanju je prišlo do manjših »Emancipazione« pravi, da smo lahko incidentov s policijo in vojaškimi od* narodni, kolikor hočemo, dokler to ne delki, ki so zahtevali, da se zbrana mno* zadeva — Italijanov! Spoštovani list naj žica takoj razide. Konjeniški oddelki so nam ne zameri, če mu rečemo odkrito, ponovno razpršili posamezne oddelke in da je napisal hudo neskladnost. Saj gre je bilo pri tem več oseb ranjenih. menda tudi temu italijanskemu listu za Fašisti so bili povabili veliko svojih to, da pridemo do primerne, poštene in prijateljev tudi iz drugih mest, toda blagodejne ureditve razmerja med obe* varnostni organi so preprečili vse na* I ma plemenoma Če pa res hočemo priti meravane izgrede. Gornja Šlezija Položaj V Gornji Sleziji še vedno nejasen PARIZ, 7. Prilikom smrti francoskega majorja Montalegrea, ki je bil ubit pri protifrancoskih demonstracijah v Op* polnu, je poslal vojni minister Barthou generalu Lerondu brzojavko, v kateri globoko obžaluje smrt omenjenega ičast* nika in izraža francoskim četam zahva* 10 za njihovo zaslužno delo v Gornji Šleziji. Kljub temu, da so se nemške prosto* voljske čete generala Hoferja umeknile, kakor je zahtevala medzavezniška ko« misija, se položaj še ni razčistil Nem« ci v Beuthenu so se vojaško organizira* 11 in število oboroženih znaša že okoli 15.000 mož. Zraven tega obstoja' v Beu* thenu še vedno krajevni odbor organi* zacije »Orgcsch«. do tega zaželjenega cilja, enostavno ne more biti drugače, nego da govorimo o stvareh in vprašanjih, ki se tičejo obeh strani! »Emancipazione« pa bi hotela, naj bi bili mi »nacionalni« le med seboj, v svojem krogu, pri svojem ognjišču pod svojo streho; noče pa, da bi svoje čustvovanje, svoje pravice in svoje zahteve uveljavljali nasproti tistemu, ki naj se pogodimo z njim. To je nesklad* nost, je nezmisel. Ne, gospoda, na tak način — da ne bi smeli odkrito govoriti na tisto stran, s katero smo v navzkrižju, ker bi jo to neprijetno »zadevalo« — se ne more priti do sporazuma in do mir* nega sožitja! Kdor misli, da smo mi »so* vražniki« in »zastrupljevalci« zato, ker govorimo odkrito o tem, kar občutimo kot ljuto krivico: ta zagraja pot, ki vedi k mim. O listu »Emancipazione« pa nikakor ne moremo tako neugodno soditi. List je le hotel dati malo lekcijo tud; nam, pa se je pri tem nerodno zaletel. Poljska Nameravani atentat na predsednika poljske republike VARŠAVA, 7. Z ozirom na netočne vesti o atentatu proti osebi predsednic ka poljske Tcpublike maršala Pilsudske* ga je objavil poljski dopisni urad sle? deče pojasnilo: Dne 27. junija ob 2 po* poldne je prišel v palačo Belvedere, kjer stanuje načelnik poljske države, neki človek, ki je rekel, da bi rad govoril z vojnim ministrom. Uradniki so povedali temu neznanemu človeku, da vojni mi= nister ne stanuje v belvederski palači. Tedaj je neznanec zahteval, naj ga sprejme predsednik republike Pilsudski. Pričujoči so videli, da omenjeni nežna nec ni bil pri čisti