Miha Cekada, Petra Gostincar, Miha Staut: Jamarska karta Kaninskega pogorja
Ljubljana 2011: Jamarska zveza Slovenije
Jamarska^arta Kaninskega pOgorja
Speleological map of the Kanin masSif 1 : 10.000
i
© Jamarskjkveza Slovenije, 2011
Za slovenske in tuje jamarje eno najbolj zanimivih visokogorskih kraških območij Slovenije je v letošnjem letu dobilo svojo osebno izkaznico. Tako lahko zelo kratko in jedrnato opišemo izdelek treh avtorjev, ki so pripravili podroben zemljevid več kot 600 vhodov v jame s priloženim seznamom jam. Miha Cekada, Petra Gostinčar in Miha Staut so s svojim delom strnili večletno delo jamarjev in ga uredili na pregleden in zelo uporaben način - v obliki praktičnega zemljevida in lične knjižice s seznamom na prikazanih jam.
Karta je sestavljena iz več manjših zemljevidov. Največji, poimenovan Kanin, prikazuje območje Kaninskega pogorja zahodno od smučarskega središča ter skupaj z legendo zajema eno celotno stran (mere celotnega zemljevida so 48 krat 62 cm). Na drugi (hrbtni) strani sta dva izseka območja: polstranski zemljevid Rombon, ki prikazuje območje med smučarskim središčem in Rombonom, ter zemljevid Srnica, ki prikazuje ožje območje med potokom Gljunom in Planino na Pečeh. Poleg obeh navedenih je narejen še pregleden zemljevid celotnega Kaninskega pogorja z vrisanimi vsemi območji podrobnih zemljevidov. To stran dopolnjujejo tudi kolofon ter nekaj fotografskega gradiva, ki lepo popestrijo celotno podobo.
Zemljevidi (z izjemo preglednega) so narejeni v merilu 1: 10.000. Takšno merilo je omogočilo izjemno natančen prikaz vsebine, ki je izredno pestra. Jamarska karta ima v podlagi senčen relief ter temeljni topografski načrt z izolinijami, dodan pa je tudi sloj gozdnih zemljišč in vodotokov. Vse to omogoča dobro orientacijo v naravi. Na to osnovo so avtorji vrisali lokacije jam s katastrskimi številkami, lokacije obstoječih objektov (koče, jamarski bivak, planine, postaje žičnice, ruševine in druge antropogene elemente), lokacije jamarskih taborov ter zasilnega helioporta. K temu so dodane še planinske poti, makadamske ceste in razne steze. Življenjskega pomena so tudi vrisani izviri ter občasni in stalni vodotoki, saj je voda v tem kraškem okolju redko dostopna dobrina.
Osrednja in najbolj pomembna vsebina, torej jame, so prikazane na zelo iznajdljiv način, ki posreduje uporabniku kar tri različne informacije. Jame so označene s štirimi različnimi simboli: krog ponazarja suho jamo, kvadrat vodno jamo, karo ledeno jamo, trikotnik pa je namenjen prikazu ledene in vodne jame. Te oblike so na zemljevidu prikazane v različnih velikostih in barvah. Velikosti pomenijo globino jame (šest kategorij), barve pa pomenijo stanje zapisnika določene jame (štiri kategorije). Posebej je treba omeniti tudi vrisane tlorise večjih jam, ki prikazujejo, kakšen je potek posamezne jame.
Karti pripada zajeten Seznam jam Kaninskega pogorja. V njem so navedene jame, ki so prikazane na zemljevidih. Za vsako je navedena katastrska številka, ime, sinonim ter lega z Gauss-Krugerjevimi koordinatami in tudi zapisom geografske širine in dolžine v stopinjah (WGS-84). Z nekaj parametri sta opisani morfologija vhoda in jame. Vsi ti podatki so dopolnjeni z osnovnimi dejstvi o prvih raziskavah ter stanju obstoječe dokumentacije. V želji, da bi bil kataster in zapisniki jam čim bolj popolni, avtorji prosijo za opozorilo o vsaki nepravilnosti, saj nekatere jame nimajo točnih lokacij ali pravih parametrov.
Naj na koncu še poudarimo, da je predstavljeno kartografsko gradivo odličen vodič jamarjem, ki se odpravljajo raziskovat podzemni svet Kaninskega pogorja, več kot dobrodošlo pa je tudi za pohod-nike, saj so podatki morebitnih zatočišč, helioporta ali izvirov, izrednega pomena. Izdelek ima dodatno vrednost tudi zato, ker je napisan v slovenskem in angleškem jeziku.
Rok Ciglič
Primož Pipan, Mimi Urbanc (urednika):
ClimAlpTour: podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah
Ljubljana 2011: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 125 strani, ISBN 978-961-254-316-7
L i 11 ■ I --"ju - k	^Kriiv-ipiinvt; rr.hr
^rriTMDH-i-iP^i
Obsežna, lična in grafično izredno bogata ter pestra publikacija je hkrati tudi končno poročilo mednarodnega projekta ClimAlpTour, v okviru katerega je bilo med septembroma 2008 in 2011 združenih kar 18 projektnih partnerjev iz šestih alpskih držav: Avstrije, Italije, Francije Nemčije, Slovenije in Švice. Edini sodelujoči slovenski partner je bil Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, ki si je, poleg drugega, naložil tudi zahtevno breme priprave in izdelave pričujoče, sicer petjezične zaključne publikacije. Projekt je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj Evropskega teritorialnega sodelovanja v okviru Programa za Območje Alp.
Glavni namen tega mednarodnega projekta je bil osredotočanje na aktualna vprašanja vpliva podnebnih sprememb na turizem v Alpah. Sodelujoči partnerji so skušali prek več delnih raziskav poiskati oziroma najti svoje mesto pri oblikovanju ustreznih strategij za zagotavljanje uravnoteženega razvoja turizma, pripravo izvedljivih prilagoditvenih politik na nacionalni, regionalni in krajevni ravni ter ovred-