/MM/ BRESTOV tv | ■■ nhznrmL a I L rn K ^l<~t i \z a LETNIK II 31. JULIJ 1968 Povečani rezultati v drugem polletju Na zadnji seji centralnega delavskega sveta Industrije pohištva so sprejeli načrt podjetja za II. polletje 1968. Sprejeti načrt kot instrument usmerja in vodi gospodarjenje podjetja k čim boljšim rezultatom. Načrt je grajen na podlagi strokovnih analiz in ocen gospodarjenja podjetja v I. polletju in na podlagi sprememb finančnih predpisov na zveznih, republiških in občinskih instancah. Uveljavitev omenjenih predpisov pogojuje spremembo delitve in prerazdelitve nacionalnega dohodka, s tem pa so se pogoji gospodarjenja podjetja kot celote in posameznih poslovnih enot nekoliko spremenili (devizni režim, carinski režim, kreditiranje financiranja obratnih sredstev itd.), kar je v načrtu za II. polletje 1968 upoštevano. Prav zaradi tega načrt za II. polletje kot instrument gospodarjenja ureja odnose in postavlja pogoje gospodarjenja, ki naj bi omogočili doseganje optimalnih rezultatov. Načrt za II. polletje so pripravili po načelih poslovne politike, kar pomeni, da so upoštevane poznane ekonomske kategorije, poprečne evropske cene, poseben dobiček in interne premije, s čimer se startni pogoji gospodarjenja vseh Poslovnih enot izenačijo. Načrtovani obseg proizvodnje 49.130 tisoč N din za II. polletje 1968 predstavlja nasproti oceni I. Polletja 1968 povečanje za indeks 113. Tendenca večjega obsega proizvodnje je značilna za finalne Poslovne enote (TP Cerknica in TP Martinjak), rezultira pa na povečanju produktivnosti, selekciji asortimenta, izboljšani organizaciji dela in kooperacijskem sodelovanju z Gabrom (TP Cerknica) in s TLI Stari trg (TP Martinjak). Primarne poslovne enote pa povečujejo (TLI Stari trg) oziroma znižujejo vrednostni obseg proizvodnje (Iverka, BŽ Cerknica) nasproti' doseženemu obsegu proizvodnje I. polletja 1968, kar je posledica spremenjenih tržnih pogojev! n spremenjenega asortimenta Proizvodnje, medtem ko količinski obseg proizvodnje obstaja na ravni doseženega v I. polletju. Ocena celotnega obsega proizvodnje za leto 1968 kaže tendenco rasti nasproti doseženi proizvodnji v letu 1967 za indeks 127. Skladno z večanjem načrtovanega obsega proizvodnje se povečuje tudi obseg prodaje tako na domačem kot na zunanjem tržišču. Tako je od celotne načrtovane Prodaje II. polletja v višini 48.510 tisoč N din načrtovana realizacija s 50,3 °/o na domačem in z 49,7 °/o ha zunanjem tržišču. Prodaja te-fhelji na proizvodnji', zaključkih *h predvidevanjih in se nasproti ?ceni I. polletja 1968 povečuje za indeks 128. Povečanje obsega prodaje je značilno za vse poslovne ehote, zlasti pa se povečuje obseg hrodaje na zunanja tržišča konvertibilnih valut. Realni položaj ha trgu, predvsem pa na področ- ju prodaje izdelkov TP Cerknica zahteva nujno povečanje obsega prodaje, saj se dogaja, da ne moremo zadostiti povpraševanju domačega tržišča med eno in drugo serijo proizvodnje. Tudi načrtovana prodaja primarnih izdelkov za II. polletje 1968 kaže tendenco rasti nasproti I. polletju 1968. Prodaja primarnih izdelkov v I. polletju 1968 je nekoliko stagnirala, kar je bila posledica sprostitve cen žaganega lesa in iskanja najugodnejših ponudnikov. Prav zaradi tega se je prodaja posameznih izdelkov začela povečevati v mesecu maju. V II. polletju 1968 se bo povečala prodaja jelovega žaganega lesa za izvoz in pa prodaja ladijskega poda, po katerem je v zadnjem času veliko povpraševanje. Primerjalno z načrtovanimi kazalci' proizvodnje, prodaje in izvoza povečuje podjetje tudi finančne rezultate: dohodek, osebne dohodke in ostanek dohodka. Tako je načrtovano, da bo obseg doseženega dohodka v II. polletju 1968 višji za 25 °/o od ocene doseženega dohodka II. polletja. V skladu s povečanjem obsega proizvodnje in prodaje v finalnih enotah je enaka tendenca v dohodku in akumulativnosti, medtem ko je tendenca dohodka, ostanka dohodka in osebnih dohodkov v primarnih poslovnih enotah na ravni doseženih rezultatov v I. polletju (Iverka Cerknica, BŽ Cerknica) oziroma nad ravnijo doseženih rezultatov I. polletja (TLI Stari trg). Značilno za načrt II. polletja 1968 je, da vsebuje tak instrument notranje delitve doseženega dohodka po poslovnih enotah, ki zagotavlja potrebna sredstva za razširjeno reprodukcijo na višji ravni. Bistvo tega instrumenta notranje delitve je, da se z načrtom določijo minimalna sredstva akumulacije nasproti vloženim osnovnim in obratnim sredstvom. Tak instrument je popolnoma utemeljen glede na razvoj tehnike, organizacije dela, zahteve tržišča in poglobljena konkurenčna nasprotja, kar omogoča modernizacijo proizvodnje in reprodukcijo na višji ravni in zagotavlja nadaljnji razvoj podjetja. Osebni dohodki kot vir povečevanja standarda zaposlenih kažejo tendenco rasti v skladu s povečevanjem proizvodnje oziroma produktivnosti. Za ilustracijo naj omenimo, da so doseženi osebni dohodki podjetja nad republiškim poprečjem lesne industrije v letošnjem letu za 178 N din in da bo razmerje v korist našega podjetja naraščalo tudi v načrtu za II. polletje 1968. Prav tako pomembno postavko sprejetega načrta predstavlja načrt obratnih sredstev, ki se v pogojih nekaterih sprememb deviznega, carinskega in kreditno monetarnega sistema vse bolj zaostruje in zavira normalen reprodukcijski ton. Zato je nujno, da se načrtovanih potrebnih obrat- nih sredstev in njihovih virov držimo in tako zagotovimo sinhroniziran razvoj proizvodnje in predvidenih investicijskih vlaganj. Da bi se postavljeni načrti proizvodnje, prodaje in finančni plan gibali v okviru predvidevanj načrta, so z načrtom zastavljeni ukrepi, ki zagotavljajo realizacijo načrta, obenem pa silijo strokovne službe PE ter skupne službe, da se čimbolj angažirajo za doseganje načrtovanih rezultatov. Pri tem pa se postavlja vprašanje materialne odgovornosti in stimulacije za doseganje predvidenih ciljev. Prav zaradi tega povezovanje: odgovornost, stimulacije, obveznost, odločitev itd.) je ŠTEVILKA 10 potrebno teamsko in vsestransko proučiti organigrame ter iz njih obravnavati obveznosti, stimulacijo, materialno odgovornost itd. Strokovne službe pa morajo sproti spremljati dosežene rezultate, jih primerjati z načrtom, analizirati odstopanja in konkretizirati dopolnilne ukrepe, ki bodo omogočili realizacijo in kontrolo poslovnih ciljev. Samo s strokovno pripravljenimi analizami in neposredno odgovornostjo strokovnih služb lahko zagotavljamo doseganje gospodarjenja na višji ravni, ki vedno bolj utrjuje BREST v sam vrh slovenske in jugoslovanske lesne industrije in omogočimo, da postane načrt uspešen instrument in vodič gospodarjenja podjetja. B. Mišič »Brest« na sejmu v Trstu Dolgoletna želja po samostojnem nastopu na inozemskih sejmih se je to pot delno uresničila. Podjetja STOL iz Kamnika, NOVOLES iz Novega mesta in BREST Cerknica so na tržaškem sejmu nastopila pod skupnim imenom BNS-pohištvo, vendar je vsako podjetje ohranilo svoje ime in imelo svoj razstavni prostor. Tehnične naloge in komercialno spremljanje razstave je prevzelo podjetje TRAD, Trst. Razstava sama je bila v reprezentativnem delu, kjer so razstavljali največji in najpomembnejši italijanski proizvajalci pohištva. Brest je razstavljal variante svojih standardnih izdelkov. Glede na omejen prostor ni bilo mogoče predstaviti vseh izdelkov. Pomagali smo si slikovnim materialom in diapozitivi. Razstavili smo varianto omare DANIELA. Izdelana je bila v originalnem palisandru, kar je še Nov izdelek tovarne pohištva Martinjak povečalo njeno vrednost. Poleg tega so bili vgrajeni zvočniki in vgrajena naprava za izvlačenje in obračanje televizorja. Ta lepo de-koriran in funkcionalno na višini prikazan izdelek je požel največ interesa in je bil na sejmu povsem svojstven izdelek. Po ogledu ostalih eksponatov v primerjavi z našo DANIELO lahko zaključimo, da je večina razstavljenega pohištva imela — milanski, naša Daniela pa kolnski prizvok. Izraz — milanski sem uporabil zato, ker je Milano kreator mode in veliko sejemsko mesto, pa tudi zaradi tega, ker ima italijansko pohištvo osnovo v nacionalnem stilu, ki se posebej odraža prav v salonu pohištva v Milanu. Zaradi tega, predvsem pa zaradi velike privrženosti nacionalnemu stilu pohištva ni računati na večji obseg poslov pri prodaji pohištva v Italijo. Naš program izvira iz nemških in ameriških — kolonialnih osnov. Zelo različno pa je domače tržišče. Vzrok je prav gotovo v tem, da nimamo lastnega stila in da je že od nekdaj prevladoval pri nas tuji vpliv. K Danieli je pripravil italijanski kooperant sedežno garnituro v bogati izvedbi. Komparacija barv in sedežne garniture je pritegnila posebno pozornost obiskovalcev, pa tudi strokovnjakov s področja pohištvene dejavnosti. Stilna garnitura Y-19 je bila za ta sejem posebno tapecirana, tako da lahko rečemo, da tudi najbolj uspešna. Tako vzorec blaga, kot izdelava sta dala izdelku poseben šarm. Stol Kamnik je razstavil REX stole v različnih barvnih izvedbah in sedežno garnituro svoje standardne izdelave. Novoles Novo mesto je predstavil jedilnico, ki pa v beli izvedbi ni dosegla pravega učinka. Stilsko zelo posrečena, vendar površinsko obdelana ni navdušila gledalcev. To je bil samo bežen pregled razstavljenih izdelkov BNS-pohi-štva. Ne vem, če ste skozi opis dobili plastičen prikaz, kako je ta razstava izgledala. Dekoracija na izdelkih, glasba prek zvočnika, lepo urejene stene, strop, vse to je delovalo domače v pravem nasprotju z ostalimi razstavljale!. Sejem je obiskala velika množica ljudi, kar je dokaz, da je tržaški sejem z veliko mednarodno udeležbo zanimiv in bogat. D. Trotovšek PRODAJA V PRVEM Prodaja pohištva v I. polletju jev odnosu na letni načrt prodaje dosežena s 50 °/o. Izvoz je ob upoštevanju pripravljenih zalog v luki dosežen z 51 %>. Prodajo na domačem trgu smo dosegli z 49%, oziroma po vrstah pohištva: •— ploskovno 53 %, — masivno 37%. IZVOZ NA ZADOVOLJIVI VIŠINI V izvozu ploskovnega pohištva predstavlja glavnino vrsta glasbenih omaric za ZDA. Le manjši del furniranega pohištva zajema stole in fotelje za ZDA, NDR in Francijo. Majhne serije, često spreminjanje izdelkov, nejasnost v izboru izdelkov za vnaprej, vse to ima vpliv, da rezultati tako proizvodnje kot prodaje niso še boljši. Usmeritev prodaje pohištva po področjih je naslednja: — ZDA 88 %, — Francija 5%, — ostali zahod 1 % in ' — NDR 6 %. V primerjavi izvoza s I. poletjem 1967 (vključno zaloge v luki) ugotavljamo, da je izvoz pohištva letos višji za 23%. Program furniranega pohištva za II. polletje je jasen. Izdelani so ustrezni lan-sirni načrti, medtem ko se program masivnega pohištva formira sedaj, to je po opravljeni analizi tržišča v ZDA. Upoštevajoč prodajne možnosti za II. polletje lahko trdimo, da bo letni načrt izvoza pohištva dosežen. DOBRA IN SLABA PRODAJA POHIŠTVA DOMA Prodaja furniranega pohištva se odvija skladno s proizvodnim programom. Ta jo pogojen s prostimi kapacitetami. Povečanje količin in uvajanje novih izvedenk izdelkov na izvoz povzroča, da se serije pohištva za domači trg izdelujejo v daljšem razmahu, kar povzroča določeno pomanjkanje blaga. Iz tega sledi, da bi prodajo furniranega pohištva mogli še povečati. Prodaja masivnega pohištva pa je poseben problem. Na začetku leta so bile sklenjene pogodbe z grosisti, samo z dvema je bila sklenjena pogodba za 150.000 kosov stolov Sardan. Vsa prizadevanja, da bi realizirali polletno količino, to je vsaj 2/5 stolov, so bila zaman. To pa ni samo prodajni problem, to je tudi problem proizvodnje, ki se je pripravila, da bo zagotovila dogovorjene količine. Prodali smo skupaj 58.000 kosov stolov. Prodaja obsega globalno vzeto toliko stolov, kot lani, nikakor pa ne uspemo več. Res je, da se pri prodaji držimo naših načel: rabatov, plačilnih dni itd., kot pri ostalem pohištvu, vendar je ob dejstvu nizke akumulativnosti pri tem stolu vprašanje dajanja boljših pogojev stvar širše ekonomske računice. Prodajni načrt je predvideval, da bomo že v I. polletju POHIŠTVA POLLETJU lahko nudili trgu večjo količino stilnega pohištva, vendar je tu prišlo do produkcijskih problemov in blago ni bilo pripravljeno ob pravem času. V primerjavi s prodajo pohištva v I. polletju 1967 smo prodali letos več furniranega pohištva za 40 %, medtem ko se prodaja masivnega pohištva ni povečala. Program proizvodnje pohištva za I. polletje je izdelan. Najvažnejša naloga bo: zagotoviti blago za domači trg. Prepričani smo, da bo nova tapeta stola Sardan mnogo pripomogla k povečani prodaji. Prodaja tega stola bo v II. pol- letju zaživela. Seveda bo potrebna propaganda na širšem območju in nadaljevanje prodajnih akcij. Tudi vezava furniranega pohištva in stolov se je po reorganizaciji prodajne službe pokazala dobra in so julija že videti določeni rezultati. Ob zaključku I. polletja in ob doseženih rezultaih prodaje se poraja vprašanje, ali smo dovolj pripravljeni za jesensko sezono prodaje. Širše gledano bo stanje naslednje: — na domačem trgu bo primanjkovalo izdelkov: Florida, Daniela, Irvin in Metka, — prodaja stola Sardan se bo povečala, — predvidena količina stilnega pohištva bo prodana, — izvoz furniranega in masivnega pohištva bo v porastu. D. Trotovšek Optimizacija zalog in vloga nabavne službe Da bi količine skladiščnih zalog ustrezale normalnemu odvijanju proizvodnje, je potrebno poznati količine porabe posameznih materialov za določeno razdobje (mesečne, trimesečne, letne količine porabe). Ko je znana poraba materiala, potreben čas nabave tega materiala in ekonomične količine nabave, se določi minimalna in maksimalna zaloga materiala. Optimum zalog določi nabavni oddelek skupno s planskim oddelkom PE in račun-sko-plansko službo SkK (osnova: načrti proizvodnje, obratna sredstva). Ekonomične količine nabave se izračunajo samo za najvažnejše materiale, ki se nabavljajo in porabijo v večjih količinah, kjer je poraba enakomerna in znana za daljše razdobje in predvsem za materiale, katerih vrednost predstavlja glavni del skupne vrednosti porabljenega materiala. Prednosti optimalnih količin nabave: — zmanjšujejo se skupni stroški (stroški naročanja, vskladišče-nja in stroški na vložena sredstva za zaloge), — omogoča se nemoteno poslovanje PE, — zmanjšujejo se skladiščne zaloge in povečuje obračanje materiala, — zmanjšuje se število naročil in administracija, strokovni kader posveti več časa raziskavi trga in iskanju boljših pogojev nabave. Sedanja vloga strokovnjakov v nabavni službi je preveč osredotočena na reševanje dnevnih problemov. Vzroki temu so: — naročanje materialov od PE ni vedno skrbno in strokovno obdelano, — termini naročanja niso vedno v skladu s postavljenimi normativi za normalni postopek (predvsem uvoz po hitrem postopku), — drobljenje prijav uvoza zaradi dinarskih sredstev (plačilo vnaprej in devizno odvajanje plačil Narodni banki, ki je limitirano, — interveniranje pri devizni kontroli zaradi zavlačevanja uvoznih prijav je na dnevnem redu (namerno, da se manj uvaža) in podobno. Navedena opravila zahtevajo veliko časa, so dražja zaradi for-siranja naročil in tako ostaja premalo časa, da bi se nabavna služba posvetila ekonomskim problemom nabave. Vloga strokovnjaka nabave naj bo usmerjena v to, da sistemsko in strokovno opravlja naslednja dela: — da na podlagi letnih načrtov potreb materiala raziskuje tržišče materialov, — da opravi izbor dobaviteljev skupaj s PE v pogledu kvalitete, cene, solidnosti in ostalih dobavnih pogojev, — da skrbi za pravilnost sklenjenih pogodb za vse pomembne materiale, — da opravlja analize sprememb cen po dobaviteljih in ostale pogoje, — da redno sodeluje z načrtovalnimi službami PE, razvojno tehnično službo, s prodajo in računsko načrtovalno službo SkS v pogledu sprejetih naročil, razreševanju tehnoloških rešitev glede nabave materialov, možnosti nabave posebnih materialov in financiranju nabave, zlasti iz uvoza, — da skrbi za kvalitetno in pravočasno izvršitev naročil na domačem trgu, še posebej pa iz uvoza, — da zasleduje devizne predpise, uvozne režime ter v skladu z razpoložljivimi GDK sredstvi pravilno ukrepa, — da sodeluje s poslovno banko in devizno kontrolo, da se uvzni posli prek njih čim hitreje izvršujejo, — da analizira mesečno stroške nabave ter ustrezno ukrepa, — da redno obračunava vrnitve carine za vse uvožene in izvožene repromateriale itd. S takim delom pa bo dosežen tudi želen cilj nabavne službe. S. Kerin Delavke v oddelku priprave površin Novi Inženirji za organizacijo dela Na višji šoli za organizacijo dela Kranj, so v juniju zaključili študij Tone KEBE, Franc MELE in Jože HREN, s čimer so si pridobili višjo šolsko izobrazbo in poklic inženirja za organizacijo dela. Pot do zaključka študija je bila naporna. Osemnajst izpitov, od katerih je vsak po svoje težak, in redno delo na zelo odgovornih delovnih mestih je terjalo od študentov, da so porabili večino prostega časa za študij. Cilj slušateljev in cilj podjetja je dosežen. Znanje, ki so ga pridobili s študijem, se že obrestuje v praksi, pri vsakodnevnem delu. Za diplomsko nalogo so si izbrali skupinsko nalogo »Analitična ocena delovnih mest v Brestu«, v kateri so utemeljili realnost analitične ocene in jo podkrepili s primerjavami, grafikoni in tabelami. Za dosežen uspeh vsem trem iskrene čestitke! J. Otoničar OBJEKTIVIZACIJA subjektivnih metod Kljub znanim slabostim in neugodnostim uporabe subjektivnih metod smo velikokrat prisiljeni uporabljati prav te metode. Gotovo bo minilo veliko časa, dokler ne bo uporaba objektivnih metod popolnoma zamenjala uporabo subjektivnih metod. Menim, di ni v sedanjem trenutku važna vloga metode, ali je objektivna ali subjektivna, temveč je pomembno, da poznamo vse hibe ene ali druge metode in jih znamo v vsakdanji uporabi ločiti. Pri tem se nam odpirajo naslednja vprašanja: p/n G L E o p/p PA K kazih različnih delovnih operacij z različno stopnjo produktivnosti. Vzgoja po tej metodi traja, dokler snemalec ne dobi občutka minimalnega (70%), normalnega (100 odstotkov) in maksimalnega prizadevanja (140 %) in po lastni ocenitvi ne napravi več kot + 5 % odstopanja. Mi smo pripravili skupaj 13 vaj, na vsaki vaji bo snemalec uporabil 45 ocen, ali skupaj 585 ocen. Po vsaki vaji bo izvršena grupacija in obdelava podatkov po statistično matematični metodi, tako da bo snemalec lahko korigiral svojo ceno za (+) n n p uti kov v % AA/41IDIC VFJO / /y//P4KF is M PA< A / S C D £ F <5 H / J k. 4 /4 A/ o p > VI -v -U -93 '4,5 -v -+4,0 >47 -U,6 >3,3- '2>,S -4/ 9° Z,6 mov je v praksi še veliko. Eden takih sistemov je osebno ocenjevanje režijskega kadra. Menim, da je skrajni čas, da se nekdo začne ukvarjati z objekti-vizacijo omenjenega sistema. dipl. inž. K. Medugorac Ti SELA m Da/Aut/k/ ocevp A 3 c D JE Qo 9o 9o *5 9o Dotacija sindikalnim podružnicam Na zadnji seji koordinacijskega odbora sindikata so razdelili 30 tisoč N din dotacije, ki so jih odobrili samoupravni organi podjetja za sindikalno dejavnost. Dotacijo so razdelili glede na število zaposlenih po poslovnih enotah ali po osebi 19,50 N din. Razdelitev je naslednja: Tovarna pohištva Cerknica 13.669 Tovarna pohištva Martinjak 7.293 TLI Stari trg 2.847 Skupne službe in Delavska restavracija 2.223 Iverka Cerknica 1.716 Bazenska žaga Cerknica 1.053 Skupaj 28.803 Ostanek v znesku 1197 N din so odstopili sindikalnima podružnicama Bazenske žage in TLI Stari trg. Sklenili so še, da sindikalne podružnice porabijo sredstva za rekreacijo ter športno in kulturno dejavnost. S. Bogovčič Izdelki TP Martinjak v novem skladišču Konec meseca junija so delavci SGP Gradišče iz Cerknice končali z deli na gradbišču v Martinjaku, kjer so postavili zgradbo za vskladiščenje gotovih izdelkov. S skladiščem, ki je dolgo 35 m in široko 20 m, je Tovarna pohištva Martinjak pridobila 700 m2 skladiščne površine, kar ji bo pri nadaljnjem doseganju proizvodnje velik pripomoček. Ta zgradba je bila prej postavljena v TP Cerknica, od katere jo je Tovarna pohištva Martinjak odkupila. Delavci SGP Gradišče so jo demontirali in pripeljali v Martinjak, kjer so opravili potrebna zemeljska dela in postavili zgradbo. Vse stroške, ki so nastali v zvezi s skladiščem gotovih izdelkov, bo krila PE, znašali pa bodo okrog 18 milijonov S din. se je oddelek za tapeciranje namestil v že tako skopo odmerjenem skladiščnem prostoru. Najbolj pereč problem za vskladiščenje je bil takrat, ko so prihajali iz proizvodnje stoli Sardan ali pa stoli Rak, ki zavzamejo zelo veliko prostora. V primeru, da se stoli, ki so prihajali iz proizvodnje, nekaj dni niso odpremljali, je bilo kompletno skladišče napolnjeno, večkrat pa tudi celo oddelek embalaže. Posledice vsega tega so bile, da se je veliko izdelkov poškodovalo (obtolklo), sama proizvodnja pa je bila manjša, ker ni bilo prostora za odlaganje montiranih artiklov. Sedaj ko je začela PE izdelovati stilne garniture za domače tržišče, bo nov skladiščni prostor še toliko bolj potreben. Novo skladišče gotovih izdelkov v TP Martinjak Če pogledamo obstoječe statistične podatke, vidimo, da je fizični obseg proizvodnje iz leta v leto naraščal, skladiščni prostori pa se vzporedno s proizvodnjo niso širili. Dosedanje skladišče gotovih izdelkov obsega samo podstrešni prostor nad srednjim delom tovarne. V letu 1967 pa se je prostor za vskladiščenje gotovih izdelkov še zmanjšal zaradi tega, ker je poslovna enota Martinjak začela svoje izdelke tapecirati in V novem skladiščnem prostoru bodo artikli lahko vskladiščeni po skupinah, kar v prejšnjem skladišču zaradi prostora ni bilo mogoče. Z novim skladiščem bo tovarna Martinjak prihranila veliko časa in denarja, ker ne bo treba izdelkov več vskladiščevati po ostalih PE, kar je bilo potrebno predvsem v zadnjih dveh mesecih, ko ni bilo odpoklicev za stole Sardan. D. Modic Ali je prodaja primarnih izdelkov v zaostajanju? Če primerjamo načrt prodaje za primarne izdelke I. polletja 1968 z realizacijo v tem obdobju, ugotovimo, da načrt ni bil dosežen. V posameznih poslovnih enotah je realizacija naslednja: V 10 tisoč N din Oce- PE Načrt za 1968* cija 1. pol. Indeks 1968 TLI Stari trg 440 325 74 Iverka Cerknica 520 485 93 Cerknica 139 104 75 Skupaj 1099 914 83 Pregled nam kaže, da je največ-te odstopanje od načrta na obeh *agah. Vzrokov za tako stanje je Vec in jih bom podrobneje obravnaval: a) Prodaja lesa v izvoz je potekala v glavnem zadovoljivo, čeprav Se je tržišče zožilo. V popolnosti smo zaradi zaprtega Sueškega kanala prenehali prodajati les v arabske države, kamor smo prejšnja le-a prodali velike količine. Poleg te-9a so kupci iz Francije in severnega dela Italije zaostrili prevzem, kar je '■'Plivalo na stagnacijo prodaje na ern področju. Tako je bila celotna Prodaja za izvoz usmerjena le v južni del Italije. b) Prodajo rezanega lesa na domačem trgu smo konec meseca februarja sami zavlačevali, ker so se X *efn času sprostile cene jelovi hlo-d°vini in žaganemu lesu. Ker smo v lem času pripravljali nove cene in jih v mesecu aprilu začeli tudi uveljavljati, opažamo v mesecu marcu in aprilu skoraj popolno stagnacijo prodaje tega artikla. Ker smo spremenili cene, so nas v popolnosti zapustila trgovska podjetja, s katerimi smo imeli sklenjene pogodbe. Potrebno je bilo poiskati nove kupce in delno obnoviti že sklenjene pogodbe. To in pa dejstvo, da je bila celotna prodaja tega artikla v tem času v delni stagnaciji, je vplivalo na majhno prodajo v prvih mesecih in se je začela povečevati šele v maju. c) Enako kot s prodajo rezanega lesa smo stagnirali s prodajo ladijskega poda. Ob uveljavitvi novih cen smo začeli izdelovati ladijski pod v širini 8—12 cm (prej od 8 do 16), kar je poleg odprodaje enega stroja vplivalo na manjšo izdelavo tega artikla. Tako v zadnjih mesecih, ko se je prodaja začela povečevati, nismo uspeli zadovoljiti vseh kupcev. Vzrok, da je prodaja ivernih plošč nekoliko manjša, kot je bila predvidena v programu, je v tem, da smo v aprilu spremenili cene tega artikla. Delni zastoj, ki je nastal takoj po spremembi, se odraža v celotni realizaciji I. polletja. Za II. polletje 1968 pričakujemo popolnoma drugačno situacijo, kot je bila v I. polletju. Skoraj v celoti smo že zaključili pogodbe za izvoz, kamor bomo prodali precej več lesa kot v I. polletju. Nadalje so sklenjene nove pogodbe in dogovori za domači trg. Zaradi lega se realizacija iz meseca v mesec povečuje. Izdelava ladijskega poda je organizirana v treh izmenah, kljub temu pa ni mogoče zadovoljiti vseh kup- cev. Vsi kazalci kažejo, da se bo prodaja rezanega lesa in ladijskega poda po delni stagnaciji, ki je bila, zopet normalizirala. Potrebno pa bo še naprej intenzivno obdelovati tržišča, pridobiti čim več novih kupcev in na ta način razširiti prodajno mrežo. Nekoliko drugačno stanje je pri prodaji ivernih plošč. Izfrošenost brusilke, ki ne zagotavlja sprejemljivih toleranc, je vzrok, da se bo prodaja odvijala nekoliko teže kot doslej. Kljub temu pa računamo, da bomo prodali vso proizvedeno količino. F. Mele Dijaki tehniških šol na počitniški praksi Meseca julij in avgust sta za dijake tehniških šol meseca, v katerih morajo opraviti obvezno počitniško prakso. V podjetju bo obvezno prakso opravljalo 32 dijakov v raznih poslovnih enotah. Vsaka šola izdela po posameznih letnikih tudi poseben program praktičnega dela. Dijaki morajo v času počitniške prakse pisati dnevnik, kamor tekoče vpisujejo vsakodnevno delo. Delovna mesta, kjer dijaki opravljajo prakso, določijo poslovne enote. Izbor delovnih mest pa je velikokrat tak, da se ne da v celoti predelati programa, ki ga določi šola. Dijaki so razporejeni pri enostavnejših delih in jih v celoti v redu opravljajo. Delavci, razporejeni na delovnih mestih pa koristijo letni dopust. Nasprotja, ki jih je težko uskladiti, se porajajo predvsem na relaciji pragram prakse •— zahteve proizvodnje. Interes proizvodnje je v tem, da bi praktikant delal vseskozi na enem delovnem mestu, kjer bi dosegel skozi ustaljenost večji efekt. Na drugi strani pa zahteva šola in dijak pestro delo in dosledno izvajanje programa. Dijaki, ki so na praksi, prejmejo za delo do 300 N din mesečne nagrade. Nagrada dijakom predstavlja za večino simbolični prispevek za opravljeno delo. Ravno zaradi simbolične nagrade pa bi bilo potrebno vztrajati na tem, da se program počitniške prakse izvede v celoti, saj dijaki na počitniški praksi končno niso delavci, ampak le dijaki, ki v proizvodnji predelujejo in dopolnjujejo program šole ter si bogatijo svoje znanje. Vse poslovne enote dobijo na- vodila in program o izvajanju obvezne počitniške prakse in bi morale interese proizvodnje bolj uskladiti s programom. Kaj nam pa povedo sami dijaki o praksi? Iz razgovora z nekaterimi smo izvedeli naslednje: »Praksa se le delno odvija po programu. Želeli bi delati tudi ob bolj zahtevnih delih. Starejši in izkušeni delavci naj bi pri takih delih prenašali izkušnje tudi na nas. Imamo zelo malo časa za zbiranje podatkov in dokumentacije. Normo za delo, ki ga opravljamo, redno izpolnjujemo, s sodelavci v oddelkih se razumemo in ravno ti nam največ povedo. Želeli bi, da bi imeli posebnega mentorja, ki bi bil naš svetovalec in vodja. Ce bomo skozi delali to delo, programa ne bomo obdelali.« Teh nekaj misli, ki so jih povedali dijaki, nam povedo, da je treba s praktikanti več sodelovati in dosledno izvajati program, ker bo le tako počitniška praksa imela svoj smisel. J. Otoničar Dijakinji na praktičnem delu v TP Cerknica Ro razgovorih na TV Vedno več je primerov, da se posamezna podjetja prav na osnovi aktualnih razgovorov SAVA—BREST oglašajo in žele razpravo o enem ali drugem vprašanju. Tako smo sredi julija imeli razgovor s predstavniki IPLAS — Koper. Odgovoriti je bilo treba na vrsto vprašanj, bilo jih je gotovo več kot petdeset. Usmerjanje praktikantke v delo Zakaj je šlo? Predvsem jih je zanimala ekonomska samostojnost poslovnih enot, njihove pravice. Iznenadeni so bili tudi ob dejstvu, da je pri nas decentralizacija že tako daleč, da poslovne enote odločajo o prodajnih, nabavnih in drugih pogojih. Tudi plačevanje uslug in surovin po tržnih cenah je bilo zanje novo. Lahko bi še našteval vrsto drugih vprašanj, ki so bila predmet razgovorov, vendar ni namen tega sestavka, da bi ponavljal, kako imajo stvari rešene v IPLASU in kako v Brestu. Bolj prav je, da po razgovorih na TV pogledamo, kaj bi bilo treba še storiti, da bi čim usprešneje obvladovali naloge, s katerimi se srečujemo vsak dan, vsak na svojem delovnem mestu. Potrebno bi bilo napraviti temeljito analizo vseh režijskih stroškov, vključno z režijskimi delovnimi mesti in na tem področju zagotoviti in utrditi sisteme, ki bodo dali kvalitetnejše delovne rezultae, zagotovili večjo ekonomičnost in višjo strokovno raven in delovanje. Ker stojimo pred modernizacijo proizvodnje, kar pa pomeni polovico več pohištvenih izdelkov po investiranju, je potrebno, da pripravimo, še pred sprejemom strojev in naprav, kadre, ki bodo sposobni, da bodo pripravljeni na akcijo. Naloga ni majhna in se je potrebno že sedaj pripraviti za izbor teh kadrov in organizacijo poučevanja. Jesen bo km^lu tu in ni več kaj čakati. Tudi delavci v nabavi in prodaji se morajo pripraviti. Analitična ocena se je dobro uveljavila, le malo je odstopanj od načel, ki so bila sprejeta. Ena glavnih zahtev je izobrazba na posameznem delovnem mestu. Vrsta delovnih mest je, katere zasedajo delavci, ki nimajo potrebne izobrazbe. Zanimivo je, da velika večina teh ne teži k pridobitvi višjega znanja, zaradi tega je potrebno, da te delavce zberemo in v jeseni napotimo v šolanje, saj je doba dveh let, ki je odobrena za pridobitev manjkajočega znanja, skoraj že iztekla. Navedel sem samo nekaj nalog, ki so aktualne, potrebne, da se rešijo. Že s stalnim prizadevanjem po boljšem in uspešnejšem poslovanju bomo dogradili materialno bazo samoupravljanja, to pa je izraz volje in želje vsakega posameznika v BRESTU. D. T. S sestankov aktivov komunistov AKTIV ZK TP CERKNICA Aktiv ZK Tovarne pohištva Cerknica je 10. julija obravnaval naloge komunistov pri razvijanju družbeno ekonomskih in političnih odnosov. Na sestanku aktiva ZK je bilo dogovorjeno, da so komunisti dolžni opozarjati pristojne službe in organe upravljanja, da se aktualni problemi tekoče rešujejo. Tekoče reševanje določenih napak je najboljša pot za preprečevanje raznih deformacij, o katerih se v zadnjem času toliko piše in go-gori. Kritično so govorili o tistih komunistih v našem aktivu, ki neprizadeto dopuščajo, da razne neformalne skupine skušajo vsiljevati svoja stališča organom upravljanja. Prav tako so zaključili, da ni pravilno, da komunisti, ki niso aktivni, kritizirajo sedanjo vlogo in obliko dela ZKJ. Nadalje je bilo ugotovljeno, da posamezni člani ZK, ki s svojim delom niso vzgledni komunisti, kritizirajo višino članarine oziroma zaradi visoke članarine nekonstruktivno kritizirajo pomanjkljivosti našega družbenega sistema. Takih komunistov pa v našem kolektivu ni malo. 20% se jih je odpovedalo plačevanju članarine. Zaradi nepopustljivega stališča glede plačevanja članarine je bil aktiv ZK primoran ustrezno ukrepati. Vsi komunisti, ki niso plačevali članarine več mesecev in ki niso bili pripravljeni poravnati zaostanka, so bili na sestanku aktiva izključeni. Ko smo analizirali, v kakšnih socialnih razmerah živijo ti komunisti, smo ugotovili, da sta v večini primerov oba zakonca zaposlena in da imajo prek stotisoč dinarjev osebnega dohodka, nekateri pa celo prek stopetdeset tisoč osebnih dohodkov. Zaradi te ugotovitve je bila kritika teh komunistov in ukrep o izključitvi pravilen. Istočasno se vprašamo, kako more tak komunist poglabljati delavsko samoupravljanje, ko ni sposoben žrt- vovati niti malo osebnega interesa. Na sestanku aktiva so se komunisti dogovorili, da bodo na vsakem sestanku obravnavali sprejem novih članov. Prvi uspehi se že kažejo, saj sta bila že na tem sestanku sprejeta dva mladinca, ki sta pokazala veliko zanimanje za družbeno delo. J. Klančar AKTIV ZK SKUPNIH SLUŽB Konec junija se je sestal aktiv ZK Skupnih služb. V uvodnih besedah je vodja aktiva seznanil prisotne, da se aktiv prvič ni sestal, na drugem sestanku pa da je bilo prisotnih le petnajst od devetindvajsetih članov aktiva. Razprava je potekala o Titovem govoru, tezah CK ZKJ, pri- poročilu občinskega komiteja ZK in delu članov ZK v Brestu. Komunisti aktiva SKS ugotavljamo, da odstopanj, kot jih navajajo omenjeni materiali, v Brestu ni in da si želimo predvsem hitrejših ukrepov za dosledno izvršitev reforme. Proizvodnja in vse delo strokovnih služb je uzakonjeno s poslovno politiko podjetja. Delo komunistov kot tudi ostalih članov delovnih skupnosti je usmerjeno predvsem v dopolnjevanju sedanjega sistema in iskanju novih oblik kvalitetnejšega razvoja samouprave v podjetju. V delu komunistov aktiva SKS se opaža, da je premalo sodelovanja s komunisti ostalih aktivov PE v skupnih pripravah na akcije, ki so pomembne za podjetje, za razvoj samouprave in odprave deformacij. T. Zigmund Občinska konferenca ZK Konec junija 1968 se je sestala druga konferenca ZKS Cerknica. Namen in težišče razprave in sklepov konference je bil osvetliti najbolj pereča vprašanja družbenega položaja mladine in vprašanja kadrovske politike v naši občini. Poleg tega je konferenca izvolila delegate za VI. kongres ZKS (Jože Tišler in Tone Gornik, Nada Porok in Franc Tavželj) in pa sprejela sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta ZKS za občine Cerknica, Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana. Izvoljeni člani iz naše občine so: Vojko Harmel, Franc Zigmund, Franc Zorman in Jože Tišler. Značilno za delo konference je bila odkrita, sproščena, kritična in ustvarjalna obravnava zastavljenih vprašanj. V uvodnem referatu, ki ga je podal sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Jože Tišler je bila podana ocena dosedanje reorganizacije ZK v naši občini. Konferenca je oceno o dosedanji reorganizaciji ZK po krajši razpravi sprejela. V razpravi so komunisti poudarili, da je potrebno postopek reorganizacije še pospešiti predvsem z večjo prizadevnostjo v delu posameznih komisij, pri občinskem ‘komiteju ZKS in komisiji za organizacijo in razvoj pa organizirati razpravo o osnutku poročila o delu CK ZKS med V. in VI. kongresom ZKS ter razpravo o tezah za statut ZKS. Vsi udeleženci razprave so se izrazili za podporo smernicam, ki so bile sprejete na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ »O najvažnejših nalogah ZK pri razvijanju družbeno ekonomskih in političnih odnosov«. Zaradi pomembnega in vsebinsko bogatega gradiva smernic je občinska konferenca zadolžila posamezne komisije, da preanali-zirajo vsebinski del, ga povežejo s konkretno prakso v naši občini in pripravijo gradivo za širšo javno obravnavo. Za izvajanje sprejetih zaključkov pa mora komite postaviti pred politično odgovornost vse tiste tovariše, ki so Ob tovariškem srečanju borcev Bresta Širom po domovini se zlasti v najlepših poletnih mesecih zbirajo nekdanji borci odredov in brigad, da obujajo spomine na slavne dni NOB. Kar številčen »odred« predstavljajo zaposleni borci Bresta, saj jih je kljub temu, da so mnogi še odšli v pokoj, še vedno 84. Več kot polovica teh se je udeležila ob Dnevu borca tovariškega srečanja, ki so ga pripravili samoupravni organi Bresta. O njihovem pomembnem prispevku med NOB pa tudi o današnjih njihovih prispevkih pri gradnji Bresta je spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta ter jim podaril v imenu samoupravnih organov Bresta spominska darila — knjige s posvetilom. Ob skromni zakuski je stekel med borci zanimiv pogovor o neprijetnih pa tudi prijetnih trenutkih iz partizanskih časov. Kaj kmalu je zadonela iz njihovih grl tudi partizanska pesem, pa tudi akordi harmonike s partizanskimi motivi so popestrili prijetno vzdušje. Da je bilo vzdušje še bolj prijetno, so poskrbeli »Slaki«, seveda na ploščah, s svojimi valčki in polkami. Bilo je slišati tudi marsikatero humoristično besedo, skratka prijetno počutje kot nekdaj na partizanskih mitingih. Na zaključku so si borci segli v roke ter si zaželeli še mnogo takih srečanj. F. Tavželj Predsednik CDS Tone Bovdek čestita borcem ob njihovem prazniku Nič več kopanja v bazenu! V vročih julijskih dneh je bil v požarnem bazenu pravi živ-žav. Zlasti mladi so se pogosto hladili v bazenu. Rezultat tega hlajenja: voda v malem bazenu je postala prava brozga in žarišče bolezenskih klic. Na zahtevo BRESTA je sani- tarni inšpektor SOb Cerknica opravil ogled in s 13. julijem prepovedal kopanje v bazenu. Na dohodih k bazenu so postavljene opozorilne table. Opozorilo bo brez dvoma upošteval vsak, ki ljubi zdravje. S. Bogovčič dolžni izvajati smernice pa najsi bodo na vodilnih položajih v samoupravnih organih ali drugih vodstvih družbenopolitičnih orga-nziacij in občinski skupnosti. Nadaljnji družbeno ekonomski in politični razvoj komune mora biti odraz jasno postavljene občinske politike na osnovi dolgoročnega programa z upoštevanjem dejanskih možnosti. V programu naj bi bil predviden razvoj komune kot celote in pa posamezna ožja področja družbenega življenja. Konferenca je opozorila, da so predvsem komunisti v občinski skupščini, upravi skupščine in drugih občinskih organih, dolžni, da se ta naloga realizira. Poseben poudarek je bil dan načrtnemu in sistematičnemu delu v kadrovski politiki, tako v sami organizaciji ZK in v občini na splošno. Komunisti si morajo prizadevati, da bodo vodilna delovna mesta zasedli najboljši strokovno in politično usposobljeni ljudje. Posebno sistematično je vključevati mlade ljudi in jim dati možnost, da se izpopolnijo v samoupravni praksi. V času, ko delovne organizacije predvsem modernizirajo tehnologijo in iščejo notranje rezerve, obstajajo slabše možnosti zaposlovanja predvsem mladih ljudi. Zato se je konferenca zavzela, naj vodilni gospodarstveniki v občini in drugi odgovorni organi, kot so sveti in komisije pri skupščini občine ter družbeno političnih organizacijah, podrobneje proučijo vprašanje nezaposlenosti in poiščejo možnosti zaposlovanja na osnovi perspektivnega gospodarskega razvoja občine. Na tej osnovi bi morali vplivati na poklicno usmerjanje že v osnovni šoli. Vsem nadarjenim učencem bi morali omogočiti po končani osemletki nadaljevanje šolanja. Za konkretno reševanje tega problema je bil že predčasno podan predlog o ustanovitvi sklada Janeza Hribarja, kar pa še ni realizirano. Zato je konferenca zadolžila komuniste v občinski skupščini in delovnih organizacijah, da do jeseni ustanovijo omenjeni sklad. V dopolnilno izobraževanje in usposabljanje za delo na delovnih mestih in samoupravnih organih je treba vključiti predvsem tisto mladino, ki po končanem osemletnem šolanju ne nadaljuje šolanja, ampak ostane doma. Konferenca se je zavzela za večjo pomoč organizaciji mladih. Organizacije in aktivi ZK morajo prek mladih komunistov vplivati na aktivnejše delo Zveze mladine ter večkrat obravnavati in reševati probleme, ki so pereči za mladinsko organizacijo. V Cerknici je tudi vprašanje prostorov, kjer bi se mladi ljudje sestajali in razvijali svoje aktivnosti. Tako morajo komunisti v skupščini občine, krajevni skup- nosti, konferenci SZ, Brestu in sami mladinski organizaciji skupno poiskati in urediti prostor za delovanje mladinskega kluba. Tudi priliv mladih v organizacijo ZK je premajhen, zato morajo vodstva osnovnih organizacij, aktivov ZK in vodstva občinske organizacije bolj aktivno in sistematično delovati na področju pomlajevanja organizacije in sprejemanju delovnih mladincev v organizacijo ZK. Konferenca je zaključila razpravo z odločno zahtevo, da se poveča odgovornost na vseh ravneh in da bremena odgovornosti ne morejo biti enaka za tiste, ki so na vodilnih položajih in za tiste, ki na svojih delovnih mestih ne morejo bistveno vplivati na širše odločitve. F. Levec Enodnevni izlet montažnega oddelka Enodnevni izleti, ki jih organizira- za posamezne ekonomske enote sindikalni odbor TP Cerknica, so zelo ustrezna oblika rekreacije in razvedrila. Tako je bila tudi na enodnevnem izletu v soboto 6. julija ekonomske enote montaža. Bil je vroč dan, naš cilj je bil priti na morje, se okopati in zabavati. Iz Cerknice smo krenili prek Postojne v Lipico, kjer smo si ogledali kobilarno. Čeravno nismo konjerejci, je bila kobilarna vredna ogleda. Tudi sam kraj je lep in zanimiv. Pot smo nadaljevali v starodavni grad Socerb, od koder je lep razgled na Trst in njegovo okolico. Po razbeljeni cesti smo se peljali mimo velikih plantaž zorečih breskovih nasadov do Ankarana. Čudili smo se razvitemu turizmu. Pred vstopom v Ankaran sta nas ustavila uslužbenca tamkajšnjega turističnega društva in zahtevala plačilo turistične takse. Takso zaračunavajo po številu potnikov. Iz lastnega žepa smo morali plačati 6000 S din, pri tem pa mislili, da bi bilo pametneje porabiti ta denar za dobro kapljico. Kaj hočemo, je pač tako. Pošteno okrepčilo v Ankaranu nam je dobro delo, še lepše pa je bilo na štiriurnem kopanju. Iz Ankarana smo jo mahnil1 prek Nove Gorice v Cerkno, kjer smo si ogledali znamenito partizansko bolnišnico »Franjo«. Iz Cerknega nas je pot vodila po Poljanski dolini mimo osamljenih kmetij proti Žirovski dolini. Ker je bila sobota in ker je na Zirovskem ob sobotah ples, smo se po večerji še pošteno zavrteli. Marsikomu od nas bo ostal nas skupni izlet v prijetnem spominu. V. Šubic Zaključna dela na novi avtobusni postaji Nova avtobusna postaja v Cerknici V torek, 23. julija je predsednik delavskega sveta SAP Ljubljana odprl za promet novo avtobusno postajo v Cerknici. Otvoritvi so prisostvovali predsednik občinske skupščine Cerknica, predstavniki družbeno političnih organizacij, podjetij in ustanov. Avtobusna postaja je ena izmed najbolj modernih v Sloveniji. Ima osem pristajališč za avtobuse, prometno in turistično pisarno, restavracijo s kuhinjo in čakalnico z vsemi ostalimi pomožnimi prostori. To je velika pridobitev k ureditvi središča Cerknice, ki se s tem še nadaljuje. Nove postaje so posebno veseli' potniki, ki so se morali do sedaj stiskati pred blagovnico. Asfaltiran je ves prostor za motorna vozila in dohodne pešpoti, urejujejo še zelenice pri avtobusni postaji, razširjajo pa še parkirni prostor pred novo pošto. Š. Bogovčič Brest daje potrošniški kredit brez porokov in obveznih pologov Morda širši krog bralcev ne ve, da je Brest registriran, poleg svoje osnovne dejavnosti proizvodnje in grosistične prodaje pohištva in ostalih lesnih izdelkov, tudi za samostojen izvoz in uvoz izdelkov ter za maloprodajo svojih izdelkov. Trenutno pomanjkanje ustreznih lokalov nam dela precejšnje probleme tako pri ponudbi in izboru kot tudi pri manipulaciji prodaje blaga. Vendar kljub temu že sedaj realiziramo letno za okrog 1 milijon N din neposredno iz skladišč, kar pomeni, da postaja direktna maloprodaja porabnikom integralni del prodaje na domačem trgu. Da bi maloprodajo pospešili, smo se odločili za dvoje: 1. Usposobiti ustrezen lokal v Cerknici, ki bi služil hkrati tudi za razstavni prostor in 2. omogočiti sredstva za ugoden •n hiter nakup. Ker je bilo o trgovini že precej napisanega, bom obrazložil le kratek potek zagotovitve sredstev. Zaostrena kreditno-monetarna politika nam onemogoča, zlasti v sedanjem času obsežno investiranje, da bi lahko financirali drobno prodajo iz lastnih sredstev. V sodelovanju s Kreditno banko 'n hranilnico Ljubljana, ki nam bo mesečno omogočala 10 in več milijonov S dinarjev kreditov, bo dajal Brest potrošniške kredite odjemalcem naših izdelkov. Višina potrošniškega posojila bo znašala vključno z vnaprej obračunanimi obrestmi največ 10.000 N din, odvisno od višine osebnih dohod- kov posojilojemalca in njegove zadolženosti. Posojilojemalec lahko dobi kredit v višini 1/3 njegovih osebnih dohodkov za dobo 12 do 24 mesecev. PRIMER: Delavcu, ki ima poprečni mesečni osebni dohodek 600 N dinarjev, znaša 1/3 osebnih dohodkov 200 N din oziroma v 24 mesecih 4800 N dinarjev. Znesek 4800 N din predstavlja v konkretnem primeru tudi najvišjo višino možnega kredita. V primeru, da ima delavec iz navedenega primera že zadolžitev npr. v višni 2400 N dan, lahko dobi pri našem podjetju še posojilo 2400 N dinarjev. Obrestna mera kreditov bo 8 °/o. Kredit bomo dajali brez obveznega pologa in brez porokov s lem, da bo moral posojilojemalec plačati ob najetju kredita zavarovalno premijo od celotnega kredita (vključno z obrestmi), in sicer: — za kredit nad 12 do 18 mesecev 1,1 «/o, — za kredit nad 18 mesecev 1,3%. Posojilojemalec mora ob najetju kredita izpolniti: prošnjo za potrošniški kredit (obrazec dobi z računski službi Bresta), na kateri mora podjetje, ustanova itd., kjer je delavec zaposlen, potrditi višino mesečnega osebnega dohodka in njegove kreditne zadolžitve. Menico podpiše samo posojilojemalec. Seveda bomo tudi v bodoče pro-da;ali blago tudi na ostale potrošniške kredite, pridobljene v organizacijah izven Bresta. D. Mlinar Televizijska propaganda za povečano prodajo »Edina napaka, ki jo ima, je, da je neuničljiv«, se glasi stavek v Propagandnem filmu o stolu SARDAN, katerega smo lahko videli v eni zadnjih televizijskih °ddaj. Predstavili smo starega znanca, stol SARD AN, prvega iz Ferije stolov in foteljev, ki so in b°do v prodaji letos. Prodaja foteljev na domačem "gu dobiva povsem novo obliko. Medtem ko smo v preteklosti prodajali le lesena ogrodja, prodajajmo danes le tapecirane izdelke. Res da gre to počasi, saj smo do-®*ej uspeli nuditi le fotelje tipa in Y-35, katerih tapeciranje ?.1 koliko zahtevno kot npr. pri *Pu Y-19 in Y-70. Gre torej za štiri tipe foteljev, ki se prvič pojavljajo tudi na domačem trgu. Kako se bo glasila televizijska reklama za te nove fotelje, predvsem Y-19, Y-35 in Y-70, še ni znano, gotovo pa je, da bo glavnina besed uporabljena v zvezi' s stilom in udobnostjo sedenja na takih foteljih. Računamo, da bo prodaja teh izdelkov uspevala predvsem v Beogradu, Zagrebu, manj pa v Ljubljani. Zaradi tega bomo propagando usmerili predvsem na ta tržišča. Izdelki v taki izvedbi z dokaj visoko ceno ne bodo množični izdelek, pot do posamičnih kupcev pa je treba najti. Televizija je trenutno najuspešnejši medij. D. Trotovšek Razgovor z marljivim gasilcem Malo je ljudi, ki bi s tako vnemo in veseljem delali na področju požarne varnosti kot Jože Zadnik, 53-letni upokojenec iz Martinjaka, gasilski podčastnik in orodjar gasilske desetine. Ko sem bil na obisku na domu, je pripravljal malico za ženo, ki je zaposlena. Povedal sem mu namen obiska in takoj je bil pripravljen na razgovor. Malce sem bil v zadregi, ker sem ga zmotil pri kuhi, vendar njega to ni motilo. Mislil sem si, če je že tako, pa preidiva k razgovoru. Vprašanje: Slišal sem, da si že dolgo v Martinjaku in da že vseskozi aktivno delaš v protipožarni varnosti. Rad bi zvedel, kaj te je vleklo k delu v protipožarni varnosti? Odgovor: V tovarni Martinjak sem se zaposlil že leta 1946. Moje takratno delo je bilo skladanje desk na skladišču lesa. Ob nacionalizaciji tovarne leta 1947 sem bil postavljen za industrijskega miličnika. S še nekaterimi tovariši smo dostikrat razmišljali, kako bi najbolje zaščitili tovarno pred požarom. Prišli smo do zaključka, da ustanovimo gasilno desetino, v kateri sem postal gospodar orodja. To delo opravljam še danes. S skromnim orodjem smo dostikrat obvarovali tovarno pred požarom. Ker sem spoznal, da mi lahko edino tovarna nudi življenjske pogoje, me je to spoznanje še toliko bolj spodbujalo za delo v protipožarni varnosti. Vprašanje: Katere dogodke iz dela v gasilstvu imaš najbolj v spominu? Odgovor: Nerad se spominjam požarov, kajti le-ti uničujejo pridno delo človeških rok. Zadovoljen pa sem bil vedno, če je bilo gasilsko orodje ob požaru pripravljeno za gašenje, kajti brez dobrega orodja in opreme ne bi pogasili že toliko začetih požarov, kot jih je bilo v TP Martinjak. Najbolj mi je ostal v spominu katastrofalni požar leta 1954, ko je kljub dobremu gasilnemu orodju, požrtvovalnemu delu vseh gasilcev in zaposlenih v TP Martinjak, pogorela tovarna skoraj do tal. Ta izkušnja me je še bolj navezala na gasilstvo in mi je še danes težko, da takrat nismo mogli preprečiti požara. Vprašanje: Kaj te je v času tvojega službovanja in dela v gasilstvu najbolj prizadelo? Jože Zadnik Odgovor: Najtežje mi je bilo, ko sem odhajal v pokoj. Tedaj sem moral prepustiti gasilsko orodje drugim. Vesel pa sem bil zopet, ko sem orodje prevzel honorarno nazaj. Tako tudi danes opravljam vsa dela v zvezi z urejevanjem gasilskih aparatov, brizganjem streh, čiščenjem odpadkov na nevarnih požarnih mestih itd. Ne glede na plačilo pa sem stalno v pripravljenosti, da preprečim morebitni požar. Želel bi biti gasilec vse dotlej, dokler mi bo dopuščalo zdravje. Vprašanje: Znano mi je, da si se kar sam odločil za poučevanje delavcev, kako naj se ravna z gasilskimi aparati. Kaj te je sililo v to? Odgovor: Na sestanku gasilcev smo večkrat obravnavali, da je potrebno ljudi poučevati o ravnanju z aparati. Ker pa ni bilo nikoli konkretnega sklepa, kdo naj poučuje in kdaj, sem se kar sam odločil in pokazal ljudem, kako se rokuje z aparati. Zadovoljen sem, da so ljudje poučeni, kajti majhen požar pogasi lahko en sam človek. Vprašanje: Kaj bi bilo potrebno po tvojem mnenju še vedeti glede požarne varnosti v Martinjaku? Odgovor: Rad bi, da bi zgradili boljši požarni bazen in da bi v gasilsko šolo poslali vsaj enega mladega gasilca, kateremu bi predal gasilstvo, ko ga ne bom mogel več aktivno opravljati. Tako se je končal najin kratek razgovor. Povem naj še to, da je tovariš Zadnik še zmeraj zelo vesten vratar. Čeprav je v pokoju, ga vedno pokličemo v zameno takrat, kadar je kdo od rednih vratarjev odsoten, pa tudi kadar je doma, je praktično vseskozi v tovarni, pregleduje prostore in gleda na vsako pomanjkljivost, ki bi morebiti povzročila požar. F. Tavželj ALI VESTE? — da letuje na lastne stroške na morju 34 delavcev iz TP Cerknica in Skupnih strokovnih služb. Stroške letovanja bodo plačali v treh obrokih. Prostor za rezervacije je še v Medijskih toplicah, Kranjski gori, Krilu pri Splitu in Vodicah. — da lahko v Delavski restavraciji Cerknica kupite letošnji krompir po zelo pristopnih cenah. Cerknica spreminja podobo Kdor ni bil v Cerknici pet let, bi jo težko spoznal. Novi stanovanjski bloki, stanovanjske hiše, moderni lokali in končno tudi asfalt v središču Cerknice, dajejo podobo urejenega kraja. Nova avtobusna postaja, verjetno najmodernejša v Sloveniji, bo samo še izpopolnila podobo kraja in popestrila njegovo slikovitost. Postajo je za podjetje SAP zgradilo SGP — Gradišče iz Cerknice. Vrednost objekta je približno 110 milijonov S din. Poleg prometnega urada in čakalnice bo moderno urejena restavracija nu- dila potnikom vse potrebno ugodje. Turistični urad res ne sodi nikamor bolj, kot v tak objekt. S prispevki gospodarskih organizacij iz Cerknice in soudeležbo proračuna občine Cerknica je asfaltiran tudi še precejšen del središča Cerknice. Predračunska vrednost teh ureditvenih del znaša 45 milijonov din. Pričakujemo, da bodo v krajšem času uredili tudi drugo stran cestišča sredine Cerknice, posebno pred blagovnico in pred mostom. Razveseljiva je tudi vest, da bosta naše podjetje in podjetjeElek-tro Ljubljana poskrbela za pri- jeten nočni videz s sodobno razsvetljavo. Povsod se staro umika novemu. Menim, da bi morali veliko pozornost posvetiti tudi prostorom, ki so predvideni za zelenice, oziroma nasade. Premalo bi namreč storili, če bi staro samo odstranili in ne bi hkrati poskrbeli za novo in sodobnejše. Naša težnja ne sme biti samo po ustvarjanju betona in asfalta, pač pa prijetnega kraja, ki bo nudil praktično in koristno za čas, ki ga posvečamo sebi. F. Hvala mi S BBjp.l v v 'L Tako je potekalo urejanje središča Cerknice ODMEVI Tudi mi smo proti podražitvi V zvezi s člankom v Obzorniku št. 9 pod naslovom »Člani DS TP Cerknica proti podražitvi hrane« posredujem svoja stališča. O članku pa bo razpravljal tudi upravni odbor Delavske restavracije. Tako, kot imata UO ali DS PE Cerknica pravico odločanja o cenah svojih izdelkov, tako ima pravico odločanja UO Delavske restavracije. Oboji poslujemo po ekonomskem računu. Cena skodelice črne kave velja 0,60 N din. Smatram, da kava ni noben luksuz, kalkulacija je pogojena s cenami drugih poživil. Mislim pa, da kava v nobenem primeru ne more vplivati na kalkulacijske stroške hrane. Cena steklenica piva, ki stane v Delavski restavraciji 2 N din, je v primerjavi s ceno piva v delikatesah Škocjana in KZ nižja. Zakaj? To je sestavni del prehrane, pa naj bo cena zaradi tega tudi primerna. Vse bolj me čudi, da bi nekateri želeli imeti kosila in večerje na račun drugih. Žganih pijač prodamo malo! Še bolj prav je tako. Cene so uskla- 13. julij - praznik šoferjev Vsako leto 13. julija slavijo šoferji in avtomehaniki Slovenije svoj praznik. Tudi cerkniška organizacija Združenje šoferjev in avtomehanikov in Avtomoto društvo sta proslavila ta praznik. V nedeljo 14. julija je kolona 107 motornih vozil napolnila prostor pred blagovnico. Lep je bil pogled na očiščene, svetleče in v vrsto poravnane avtomobile od fiatov 750 do težkih transportnih kamionov. Zvoki godbe na pihala so naznanili začetek parade vozil v smeri proti Rakeku. Zastave na čelu so nosili zastavonoše na motornih kolesih. Kolona vozil se je prvič ustavila pri spomeniku Ludvika Lovka, kjer so ob igranju žalostinke položili prvi venec. Venec so položili tudi pri spomeniku padlih borcev na Rakeku. Po vrnitvi v Cerknico so se vozila razporedila pred tribuno, ki je bila postavljena pred blagovnico. Na spomenik borcev so položili venec. Tovariš Franc Petan je nato v krajšem govoru orisal pomen praznika. Tovariš Marjan Meden je razdelil spričevala novo kvalificiranim voznikom. Tovariš S. Škrabec je razdelil priznanja vzornim voznikom. Na tribuni je bil tudi častni član društva tov. Šega iz Zerovnice. Po zaključku proslave so avtomobili ob zvokih siren odpeljali v Grahovo, kjer so ob zvokih godbe položili na spominsko ploščo venec. Tako je bil končan dopoldanski del. Avtomobili so iz Grahovega krenili na vse strani, največ proti Cerknici. Popoldne je bila v Delavski restavraciji Bresta prosta zabava, kjer so se šoferji in ostali prijatelji motorizacije veselili dolgo v noč. Praznik je za nami. Srečno vožnjo! To je bila večkrat ta dan izgovorjena želja. Res srečno vožnjo, tako da se bomo tudi drugo leto našli na praznovanju dneva šoferjev in avtomehanikov. jene s cenami po drugih gostiščih. Oporekati moram navedeni kalkulaciji sendviča, ki ne drži niti iz strokovnega vidika. Pisec članka prav gotovo nima točnih podatkov o teži nadeva za sendvič, zato se je tudi uštel v kalkulaciji. Predlagal bom UO Delavske restavracije, da pregleda ceno sendviča in postavi ustrezno ceno vseh storitev. Delavska restavracija je poslovna enota s svojim lastnim obračunom, zaradi tega je prisiljena svoje cene in usluge vkalku-lirati tako, kot zahteva ekonomičnost poslovanja. Pogoji poslovanja pa se spreminjajo iz leta v leto. Delavska restavracija že davno ni socialna ustanova. Amortizacije od osnovnih sredstev Delavska restavracija lani v prvih devetih mesecih ni plačevala. Letos to velja za celo leto. Električno energijo smo lani plačevali 0,22 N din kWh prek DEŠ in letos, ko dobivamo električno energijo prek pogonskega servisa TPC plačujemo 0,28 N din za kWh. Naš UO ni mogel komu oporekati to povečanje. Vodo smo plačevali v preteklem letu 1,50 N dinarjev za kub. m, od 1. januarja 1968 dalje pa po 2,40 N din za kub. m. Tu so še stroški za vzdrževanje in razna popravila, kar je nujno; cena teh uslug je od 10 N din do 22 N din za uro, to pa so usluge večji del TP Cerknica. Tudi stroški prevozov niso izjema, kakor tudi porast cen prehranskih izdelkov od 5 do 6 %>, potem ni čudno, da se povečuje cena hrani. Trditev o pokvarjeni hrani absolutno zavračam. Ta je nadzorovana po inšpekciji in še nismo imeli primera pripomb. Preden pride do takih trditev, jih je bolje kvalificirano preveriti, kajti to meče slabo luč na kolektiv restavracije, ki si zelo prizadeva. UO restavracije ni razpravljal o možnosti, da se TP Cerknica posluži drugih virov prehrane. Glede nočnega dela, kar je tudi omenjeno v članku, povem leto, da ni obremenjeno z nadurami. Poseben problem pa je delo v času prostih sobot, nedelj in praznikov, čemur se ne da izogniti. Delavci Delavske restavracije imajo iste pravice, kot delavci v drugih poslovnih enotah. Soglašam s piscem članka, da je potrebno iskati rezerve. To se tudi dela, saj se vidi iz hitrega ukrepanja. Hotel bi, da se napravi še več. Težko pa je, da ob sprejemanju določenih zaključkov na UO Delavske restavracije ni predstavnikov posameznih poslovnih enot, katere vabimo. Če bi bilo več sodelovanja, bi vsebina sestavka o Delavski restavraciji in cenah bila realnejša in ne enostranska, kot je v članku o podražitvi hrane. S. Gašpar Dolgoletnim šoferjem priznanja, mladim spričevala IZOBRAŽEVALNIH OBLIK, KI JIH BO PRIREDILA DELAVSKA UNIVERZA CERKNICA V IZOBRAŽEVALNI SEZONI 1968/69 1. Ekonomska srednja šola I. letnik (oddeljen oddelek redne šole). Šola traja štiri leta (8 semestrov). Pogoji vpisa: Uspešno končana osnovna šola, starost nad 17 let, da je oseba v delovnem razmerju. 2. Delovodska šola kovinske stroke I. letnik (oddeljen oddelek redne šole). Šola traja dve leti, vsako leto po 5 mesecev. Pogoji: Uspešno končana poklicna šola kovinske stroke. 3. Šola za poklicne voznike motornih vozil (oddeljen oddelek redne šole). Šola traja 6 mesecev v jesenskem in zimskem času. Pogoji vpisa: Končana osnovna ali poklicna šola, vozniški izpit C ali F kategorije. 4. Dvoletna in enoletna kmetijska poklicna šola (oddeljen odelek redne šole). Šolanje v zimskem času. Pogoji vpisa: Končana osemletna šolska obveznost. Šola je namenjena kmetijskim proizvajalcem v družbenem in zasebnem sektorju. 5. Poklicna šola za gradbeno stroko (zidarji, tesarji) (oddeljen oddelek redne šole). Šola traja dve leti v zimskem času. Pogoji vpisa: Pol-kvalifikacija v gradbeni' stroki. 6. Gostinska poklicna šola — za poklic natakarja (oddeljen oddelek redne šole). Šola traja dve leti v zimskem času. Pogoji vpisa: Končana osnovna šola, da je kandidat zaposlen v gostinski stroki, da se namerava zaposliti (v družbenem ali zasebnem sektorju) v gostinski stroki. 7. Osnovna šola za odrasle I. stopnje (5., 6. razred) in II. stopnje (7., 8. razred). Pogoji vpisa: Končana osnovnošolska obveznost. TEČAJI 1. Jezikovni tečaji po avdiovizualni metodi: — italijanski začetni' in nadaljevalni, — nemški začetni in nadaljevalni, — angleški začetni. Tečaji bodo v Cerknici in tudi v drugih krajih, v kolikor bo zadostno število kandidatov. Čas trajanja vsakega tečaja bo od 90 do 100 ur. 2. Krojno šiviljski tečaji (80 ur). Prirejeni bodo povsod tam, kjer bo zadostno število prijavljenih kandidatk. 3. Gospodinjsko kuharski tečaji (80-urni). Prirejeni bodo povsod tam, kjer bo zadostno število prijavljenih. 4. Tečaji prve pomoči (20 ali 80-urni). Organizirani bodo v gospodarskih organizacijah ali na terenu. 5. Tečaji o higienskem minimumu (80-urni), bodo organizirani za delavce, ki delajo pri živilih (trgovina, mesnica, pekarna, gostilna). 6. Tečaji iz varstva pri delu za vodstvene delavce in delavce na delovnih mestih, kjer se zahteva izpit iz varstva pri delu. Trajanje tečaja in vsebina programa je odvisna od specifičnosti posamezne gospodarske organizacije. 7. Tečaji civilne zaščite — za vse enote civilne zaščite. Za delovne organizacije, ki so obvezne po odloku, po programu, ki je predpisan. Delavska univerza vabi vse delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in društva k sodelovanju pri prirejanju vseh ostalih oblik za strokovno ih družbeno ekonomsko usposabljanje občanov, zlasti preko naslednjih oblik: — seminarji za samoupravne organe v delovni organizaciji, — seminarji za sindikalna vodstva v delovni organizaciji, — seminarji za člane sindikata (člane kolektiva) v del. organizaciji, — seminarji za politične aktive (predstavnike družbenopolitičnih organizacij in samoupravljanja), — seminarji za komisije v delovnih organizacijah, — strokovni seminarji v delovnih organizacijah — formativno in informativno izobraževanje. Za široke in ozke profile — odvisno od dogovora s posamezno delovno organizacijo. DU je pripravljena sodelovati pri organizaciji izobraževanja za uvajanje v delo in izpolnjevanju na delovno mesto. Delavska univerza bo v naslednji izobraževalni sezoni prirejala tudi ostale izobraževalne oblike, namenjene za širše občinstvo: — šolo za starše — ciklus predavanj v več krajih občine, — šolo za življenje — ciklus predavanj v glavnih središčih občine (namenjeno mladini), — izobraževanje kmetovalcev — ciklus predavanj po vaseh — turistično izobraževanje in vzgoja občanov — ciklusi predavanj v turističnih središčih na območju občine, — predavanj politične vsebine (iz zunanje in notranje politike). Delavska univerza si bo prizadevala, da bo program izobraževanja čim kvalitetneje izvedla. Izvedba zastavljenega programa pa je odvisna tudi od pripravljenosti za sodelovanje vseh delovnih in družbenopolitičnih organizacij, kot slehernega občana-upravljalca. Zato vabimo vse tiste, ki si želijo izpopolniti svoje znanje, k uspešnemu sodelovanju. Prijave sprejema Delavska univerza Cerknica. DELAVSKA UNIVERZA CERKNICA Računska konferenca Pri Poslovnem združenju »Les« Ljubljana, v katerega je včlanjenih sedeminštirideset podjetij lesne industrije Slovenije, obstaja poleg drugih strokovnih odborov in sekcij tudi Svet za finančno-ekonomska vprašanja. Ta svet obravnava finančno-ekonomske zadeve in oblikuje finančna stališča za združenje in za članice. Po potrebi sklicuje sektorske konference računovodij. Na konferencah sprejemajo enotna stališča do ekonomsko finančnih problemov v lesni industriji in izmenjujejo izkušnje pri organizaciji ekonomsko finančnih služb. Zadnje čase se daje poseben poudarek uvajanju mehanografije v računskih službah. Na priporočilo sveta je bila konferenca dne 28. junija letos v Rakovem Škocjanu, gostitelj pa BREST Cerknica. Konference se je udeležilo štirideset predstavnikov. Poleg reševanja strokovnih vprašanj, se na sektorskih konferencah predstavniki članic Združenja spoznavajo z organizacijo poslovanja gostitelja ter pridobljene izkušnje prenašajo v svoje delovne organizacije. Računovodje so se zbrali v v Rakovem Škocjanu Cerknici, ker je bil organiziran skupen odhod v Rakov Škocjan-Ko so se zbrali vsi predstavniki, jih je pozdravil tovariš Danilo Mlinar, vodja računsko-planske službe, ter jih povabil na ogled razstavljenih izdelkov in proizvodnih obratov v Cerknici. V razstavnem prostoru je tovariš Dušan Trotovšek, inž. za organizacij jo dela — šef prodajne službe, v polurnem govoru orisal razvojno razvojno pot BRESTA od ustanovitve do danes. Predstavniki so s posebnim zanimanjem spremljal* sedanji sistem organizacije dela in samoupravnih odnosov med P°' slovnimi enotami. Besede tovariša Trotovška in stanje proizvodnih enot so se predstavnike zelo navdušile in so odnesli naj lepše vtise o Brestovem samoupravljanju in organizaciji dela. Na konferenci so sprejeli stališča, da mora svet za finančno-ekonomska vprašanja posvetiti kar največ pozornosti proučevanju najbolj primerne mehanografije, ki bi ustrezala lesni industriji. Naslednja konferenca bo v podjetju LES Ptuj v mesecu oktobru letos. E. Lah Vtisi s potovanja po Sovjetski zvezi (Nadaljevanje in konec) Iz Leningrada smo potovali v Kijev z letalom TU-104. Razdaljo 1300 km smo preleteli v eni uri in pol. Leteli smo na višini 9000 m. Vožnja z letalom, ki sprejme 160 potnikov, je bila izredno prijetna. Ves čas letenja je bilo nebo čisto in jasno, tako da je bil izredno lep pogled na dekleta in fantje oblečeni bolj v stilu zahoda kot vzhoda. Kijev ima 18 univerz s 120.000 študenti. Vsak osmi Kijevčan ima končano visoko šolo, vsak četrti pa srednjo šolo. V tem so vračunani ljudje od 20. leta starosti naprej. Zanimivo je tudi, da imajo Kijev-čani največjo poprečno starost v Sovjetski zvezi, ki znaša 76 let, kar je v primerjavi z nami 13 let višja življenjska doba. Kot industrijsko in upravno središče Ukrajine je Kijev pomemben tudi kot veliko križišče letalskih poti. Vsak dan poletijo letala ’iz Kijeva v 100 različnih mest sveta. Med drugim je Kijev zanimiv in ponosen na največji inštitut za projektiranje letal. Tu so med drugim projektirali največje letalo na svetu AN-12, ki sprejme 750 potnikov. To letalo je bilo na razstavi v Parizu pravi čudež. Najbolj pa so bili začudeni no- vinarji, ker so jim Sovjeti dovolili slikati letalo, vendar ko so razvili filme, so ugotovili na traku samo meglo. Letalo je namreč odbijalo posebne nevidne žarke, ki uničujejo film. V mestu je zgrajenih 800 različnih tovarn, najbolj pa je razvita prehrambena industrija. Izvoz izdelkov kijevskih tovarn predstavljajo izdelki široke porabe (tehnični predmeti), katerih je 460 različnih vrst in jih izvažajo v 80 različnih držav. Mesto se še vedno širi, gradijo pa zlasti stanovanjske bloke, podzemsko železnico, športna igrišča in ceste. Skozi mesto leče Dnjeper, katerega obala je polna kopališč. Na Dnje-pru so zelo pomembne hidroelektrarne. Eno od teh smo tudi videli, ko smo se s hidrogliserjem vozili po reki. Kot druga sovjetska mesta, ima tudi Kijev mnogo spomenikov, postavljenih v spomin na žrtve II. svetovne vojne. Med drugimi smo si ogledali spomenik herojev Sovjetske zveze, med katerimi je tudi letalec, ki je dobil red narodnega heroja Jugoslavije kot borec za osvoboditev Beograda. Kot vse Sovjetske republike ima tudi Ukrajina stalno razstavo gospodarskih dosežkov. Razstavljeni so vsi predmeti, ki se proizvajajo v Ukrajini; kot že rečeno je največ prehranskih izdelkov, za tem sledijo gradbeni stroji in kemična industrija. Tedaj, ko nismo imeli programa, smo čas izkoriščali zlasti za razgovore z ljudmi različnih poklicev. Ne glede na to, ali se razgovarjaš z navadnim delavcem, inženirjem ali doktorjem, je vsakdo pripravljen na razgovor. Priznati moram, da imajo nas Jugoslovane radi, vedo mnogo o naši revoluciji pa tudi o sedanjih razmerah. Nihče se ne boji razgo-varjati s tujcem, kar je bilo v preteklosti povsem drugače. Ker se kot tujec ne znajdeš v velemestu, so ljudje takoj pripravljeni priskočiti na pomoč. Doživel sem tudi primer, ko nisem imel drobiža za plačilo vozov- 40-tonski top, simbol obrambe, ki stoji v bližini Kremlja Prostrana polja, vasi in mesta po Ukrajini. Ob pristanku na letališču, ki je od Kijeva oddaljeno 36 km, smo ugotovili veliko temperaturno spremembo. V eni uri in pol smo prišli iz zime v pravo poletje z vročino 26 stopinj. Prijeten je bil stisk rok s Ki-jevčani, ki so nas pričakali na letališču. Z letališča smo potovali v Kijev z avtobusi. Med potjo smo doživel karambol in to ravno v času, ko sem se pogovarjal z enim izmed naših potnikov, da nismo videli v Sovjetski zvezi še nobenega karam-oola. Na srečo se ni nihče poškodoval, le avtobus je bil poškodovan Jako, da nismo mogli odpreti vrat. zstopili smo pri zasilnih vratih po-e9 šoferjevega sedeža. Zvedel sem zanimivost, da kršitelj cestnoprometnih predpisov v Sovjetski zvezi ni pikoli kaznovan z denarno kaznijo, temveč ima v prometnem dovolje-ntu tri kupone, katere mu odtrga ob Prekršku prometni miličnik. Ko so n0 odtrgani vsi kuponi, mora voz-nik ponovno k izpitu, ki pa je zelo ®zak. Če dobijo voznika vinjenega Za volanom, mu takoj vzamejo voz-Piško dovoljenje, na ponoven izpit Pa mora čakati najmanj dve leti. V Kijevu smo se nastanili v poprečno urejenem hotelu, v katerem j® bilo mnogo sovjetskih turistov, "nesto šteje 1,400.000 prebivalcev, z9rajeno pa je na hribovitem te-re.?.P‘ Pred vojno je štel Kijev 1,2 PPlijona prebivalcev, takoj po vojni Pa le še 180.000, kajti večinoma so Padli na fronti, umrli v taboriščih ali P® so pogrešani. Mesto je bilo med ',°jno skoraj v celoti porušeno, kaj-1 Nemci so ob napadu na Sovjetsko zvezo rušili vse, kar se je dalo. anes je Kijev popolnoma nov. Vse z9radbe so zgrajene v najsodobnej-?. arhitektonskih oblikah. Sodeč po lzjavah ljudi, ki so videli večino ev-r°Pskih mest in po mojem lastnem P,rePričanju, je Kijev najlepše evrop-. ° mesto. Na enega prebivalca Ki-odpade 360 kv. m parkov, ki ,l®jo mestu prekrasno podobo in sle'*6*60 ^'šeč vonj. Prav v času obi-*a v Kijevu je cvetelo vse cvetje a nageljnov, tulipanov do španske-9a bezga, katerega je v parkih 160 različnih vrst. . Vsi lokali so najsodobneje ureje-h Prav tako pa tudi izložbe, kjer je Pjogoče videti mnogo več kot v . °skvi ali Leningradu. Mnogo več 6 *udi reklamnih napisov, trgovin .n otroških igrišč. Tudi po oblačilih obutvi prebivalcev je mogoče so-L1 h da je Kijev, kot cela Ukrajina, ?9at. Na modo vpliva zlasti velik lsk tujcev. Zanimivo je tudi, da so 220-tonski zvon v Moskvi 20 m visoka podoba Lenina niče za trolejbus, mi je voovznico plačal starejši moški, ki je bil pri nas v partizanih. Ko sem ga povabil v lokal z namenom, da mu vrnem denar in za uslugo plačam kavo, je šel z menoj, vendar ni hotel vračila. Se več, tudi naročene kave in aperitiva mi ni dovolil plačati. Podobne primere so doživeli tudi drugi. Nekoliko sem bil presenečen, ko sem se razgovarjal z inženirjem, ki je bil doma iz Volgograda, pa je bil na nagradnem dopustu v Kijevu. Presenetilo me je to, da ni hotel biti Volgograjčan, temveč Stalingraj-čan. (Stalingrad je bil po Stalinovi smrti preimenovan v Volgograd.) Iz razgovora sem ugotovil, da so še vedno ljudje v Sovjetski zvezi, ki častijo Stalina, zlasti še ljudje iz republike Gruzije, rojstne dežele Stalina. Tam so še danes njegovi spomeniki. Nihče ni proti sedanjemu vodstvu, več pa je takih, ki kritizirajo Hruščova. Zadnji dan bivanja v Kijevu smo izkoristili še za nakup spominkov in razglednic; po banketu, ki so nam ga priredili v slovo, pa smo z vla-kom-spalnikom odpotovali v Moskvo. Vožnja je trajala 12 ur. Med potjo smo videli lepo urejena polja, posejana zlasti z žitom, pa tudi mnogo vasi, v katerih so hiše lesene ali pa kombinirane z opeko, vendar zelo prijetne in podobne našim lesenim vikendom. Tudi po vaseh so speljane asfaltne ceste, je pa seveda tudi precej blatnih cest. Okrog hiš je opaziti ohišnice, kjer ljudje pridelujejo poljske pridelke za svojo uporabo. Nekateri imajo tudi kravo ali dve, drugi konja, domačih malih živali pa imajo precej. Ob progi proti Moskvi so vse postaje lepo urejene, opaziti pa je tudi gradnje tovarn, prekopov in cest. Z železniške postaje v Moskvi smo takoj z avtobusi nadaljevali pot na letališče Šeremeljevo, to je letališče, na katerem smo pristali ob prihodu v Sovjetsko zvezo. Na letališču smo videli skupino kitajskih študentov, ki so nosili Mao Tse Tun-gove značke in rdeče knjižice v žepih. Bili so sami. Kazalo je, da se vračajo v Peking. Ko smo opravili carinske formalnosti, smo se vkrcali v letalo IL-18 in odpotovali v smeri proti Ljubljani. Skoraj celo pot je bilo jasno in sončno. V letalu smo doživeli še eno zanimivost, ki nas je presenetila. Ko smo prileteli nad madžarsko ozemlje, je končno prišel do veljave tudi naš dinar. Stevardese so nam ponudile različne spominke ter razne delikatese, od pijač do jedil, vendar samo proti plačilu v dinarjih. Tedaj so izgubili veljavo rubelj, dolar, marka, šiling, skratka vsa druga svetovna valuta. Na Brniku nas je pričakal dež. Poslovili smo se od posadke in za nami je bilo prijetno in poučno potovanje po Sovjetski zvezi. F. Tavželj Kadrovske spremembe od 1.6. do 30.6.1968 TP CERKNICA prišli Šuhra Gazibara — delavka, Ivan Sivec — delavec, Mira Srnelj (vsi samo za določen čas) odšla Anica Mlinar — v drugo delovno organizacijo TP MARTINJAK prišli Jože Kržič — KV traktorist, Jože Grbec — KV elektrikar, Franc Hribar — delavec, Stana Baraga — KV kozmetičarka, Albina Ule delavka odšli Franc Kraševec — strojni ključavničar v drugo delovno organizacijo, Marija Pavčič — delavka, sporazumno prenehanje delovnega razmerja TLI STARI TRG prišel Alojz Troha — mizar odšla Ivanka Troha, Janez Kušlan, oba upokojena TIP CERKNICA prišel Franc Opeka — delavec odšel Azis Gazibara — delavec, samovoljno SKS CERKNICA prišla Lojze Oblak — dipl. ekonomist, Tone Zigmund — ekonomist odšel Vlado Usenik, dipl. inž., sporazumno prenehanje delovnega razmerja V ostalih poslovnih enotah ni sprememb Nagradna križanka ipflHSjp ■ mesto JTAL.LT/ M VB.5TA P LO&& ajMsa/ e>oa LJUSE.Z. sl a/ta JUG. UAROD. AHMI7A VULLAM mesto SPAU/Jf n RlVikJA ČUVAkl FlUSKO jezero TIEUIŠIC/ lopae. PII MITI v. oaožje DOKTOfi. OSMEJUl uaAD fV;*4 - v < -• jT. fcL&EJlcS DHUOA KOSUJA m IZPILI r>DJ UALI6- PAWA OLIKA 05E6UI ZAIMEK OJZAUJE POSODA J2IM£JCA Domača deže- la DOMOVIUA Oj> 1SEZA DELOM POLET &IZMUT OČE. ZZbO i/ILEB. OK.BAJ. M. IME DEDUA ZASUO- VA VELIK LOUEC ELEULT. M&J25LA EUOTE iz vi a SAVIUJE (SJL&IL A POHRA7I- UA d?weg A. IU3 ca L A POkJOV- UO 0.&E.1CA MOŠKO IME NOHILO 3LA3. PO^EM ZUŽEL- K-A nakladali SCE itAMnui PLIM PTICA \L ISIU. PBlŠTlkJA POLJED. OJIODJE ElJElCA POLUED. OHO UPE P06U.CD-b A kllUČE lepa KIEZUA - tu e. c. ObE.2. L ki E PRIŽET. VOUJAVA DEL CELI Ut £050DA ze-lUE UB.A6T NEMŠKA B.E1LA BOL-EZEkl K.UTILJA PC.EDLOO nEmSzi ?«.DLOS UAZLEP EUO^KA PLAN- TAŽE. fiOHA V TuaČiJi 1 Nagrade Uspeh štipendistov in izrednih slušateljev 1. nagrada 50 din 2. nagrada 30 din 3. nagrada 10 din 4. nagrada 10 din REŠITEV KRIŽANKE iz 9. št. Brestovega obzornika Vodoravno: p, Brest, Sava, Stari trg, Tamar, ta, epopeja, a, sonet, nula, Kozara, napaden, trapezi, ro, ica, UAR, čast, bat, 1, Anita, kupovati, lanen, RR, žr, az, n, Jajce, vnesti, ave, Etna, oltar, Tanon, Ant, ikra, en, las, Turjak, meritoren, enak, aktovka, Anica, a. Nagrade iz križanke iz prejšnje številke prejmejo: 1. nagrado 50 din prejme Bernardka Korošec, Begunje, 2. nagrado 30 din prejme Lesar Breda, Cerknica, 3. nagrado 10 din prejme Kovačič Janez, Cerknica, 4. nagrado 10 din prejme Šu-šanj Milivoj, Kozarišče. BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuje uredniški odbor: Štefan Bogovčič, Vojko Karmel, Janez Hren, Franc Hvala, Tone Kebe, Jožica Matičič, Danilo Mlinar, Franc Tavzelj, Dušan Trofovšek — Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana Dijaki srednjih šol, kakor tudi študentje višjih in visokih šol so končali s predavanji v juniju. Uspeh naših štipendistov je naslednji: — dva študenta na visokih šolah sta že v junijskem roku opravila pogoje za vpis v višji letnik. Dva pa sta absolventa in sta opravila več izpitov. Na srednjih šolah je bil uspeh naslednji: — na tehniških šolah je od 24 štipendistov uspešno končalo letnik 20 dijakov, štirje pa imajo popravne izpite, — učenci poklicnih šol so vsi uspešno zaključili posamezne letnike. Izredni slušatelji so v letošnjem letu opravili malo izpitov, razen nekaterih izjem. Slušatelji višje šole za organizacijo dela so opravili naslednje število izpitov: — eden pet izpitov, — eden štiri izpite, — eden tri izpite, , — dva dva izpita in diplomo, — eden en izpit, — eden en izpit in diplomo. Vsi ostali izredni slušatelji, tako višje ekonomsko komercialne šole, tehniške šole za odrasle, večerne ekonomske šole in dopisne administrativne šole niso opravili nobenega izpita. Vse slušatelje, ki. neredno opravljajo izpite, je treba opozoriti na resnejši odnos do študija. J. Otoničar Pravilnik o regresih za zdravstveni oddih delavcev Dne 9. julija je delavski svet SKS sprejel pravilnik o prispevkih za zdravstveni oddih delavcev. Med ostalim je v pravilniku določeno: — član skupnih strokovnih služb pridobi pravico do regresa za letni oddih, če izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je neprekinjeno zaposlen pri Brestu najmanj 10 let, 2. da mu je oddih potreben zaradi slabega zdravstvenega stanja in fizične izčrpanosti, kar dokaže s priporočilom zdravnika. Predlog delavcev, ki naj bi dobili regres po sprejetem pravilniku, izdela služba, v kateri je tak delavec zaposlen. O tem predlogu razpravlja izvršni odbor sindikalne podružnice, ki da svoje mnenje. Višina regresa za letni oddih je odvisna od poprečnih mesečnih dohodkov družinskih članov, s katerimi predlagani živi v skupnem gospodinjstvu, in sicer: Dohodek na druž. člana °/o regresa do 300 N din 100 °/o> od 300,01 do 400 N din 75«/» od 400,01 do 500 N din 50 % nad 500 N din 25 % Glede na to, da smo že v drugi polovici sezone, ko se koristijo dopusti, je potrebno, da službe kar najhitreje sestavijo predloge. Š. Bogovčič Kvalitetnejši sprejem na delo Predpriprave in iskanje oblik ter načinov sprejemanja delavcev na delo so pri nas trajale več let. V letošnjem letu so organi upravljanja sprejeli vrsto sklepov in ukrepov, ki naj zagotove sprejem novih delavcev po objektivnem postopku. Prav tako se pojavlja kot novost ugotavljanje sposobnosti delavcev, kar nam omogoča sprejem najsposobnejših delavcev na delo v posameznih poklicih. Da bi istočasno s sprejemom na delo reševali tudi problematiko brezposelnosti, so se vse poslovne enote odločile, da odstopijo vse prošnje za zaposlitev Zavodu za zaposlovanje delavcev. Na ta način ima BKEST možnost pregleda nad vsemi nezaposlenimi v občini. Zavod pa se je približal realni številki brezposelnih v občini. Dosedanja evidenca na zavodih je bila precej pomanjkljiva, vsaj kar se tiče podatkov o prosilcih za zaposlitev. Strokovne službe Republiškega zavoda za zaposlovanje so pripravile nov način evidentiranja brezposelnih z delavčevim osebnim kartonom (DOK). Nova metoda ima predvsem namen: — doseči enotnost in splošnost uporabe teh postopkov in metod na področju vseh komunalnih skupnosti za zaposlovanje v Sloveniji, — poudariti skrb in zavzemanje skupščine republiške skupnosti za zaposlovanje za uvedbo enotnih metod v prakso, ki naj svoja stališča izrazi tudi v ustreznih sklepih in priporočilih, — seznaniti člane skupščine in peko obravnave na skupščini čim širši krog posameznikov in zainteresiranih institucij z metodo DOK, predvsem pa z njenimi bistvenimi elementi in rezultati, ki jih od njene uporabe lahko pričakujemo. KAKŠEN JE NAMEN METODE »DOK« Neposreden namen uporabe metode »DOK« je torej opis in strokovna obravnava kandidatov ter enotno evidentiranje podatkov o iskalcih zaposlitve za potrebe statističnih pregledov in analiz. Rezultati takšnega dela bodo nudili republiškemu in komunalnim zavodom za zaposlovanje možnosti pregleda nad iskalci zaposlitve. Republiški in komunalni zavodi za zaposlovanje bodo lahko dobili sliko razmer brezposelnosti — ne samo kvantitativno — marveč tudi v vseh tistih pogledih, ki jih doslej niso mogli ugotavljatič Zlasti bodo lahko ugotavljali kvalifikacijske značilnosti in strukturo sposobnosti in znanja, želje, delovne izkušnje, socialni položaj ter nekatere vzročne pojave, kot zavračanje zaposlitve, stopnjo zaposlivosti, potrebe po strokovnem usposabljanju in podobno. Postopno bodo tako komunalni zavodi in republiški zavod za zaposlovanje prišli do registriranja brezposelnosti v celoti in v vseh tistih značilnostih, ki so zanimive za analizo brezposelnosti in za operativno delo pri zaposlovanju. Tako pridobljeni pregledi in analize bodo nudili možnost za opredelitev politike zaposlovanja na posameznih območjih oziroma za oblikovanje instrumentarija njenega uresničevanja. Dobili bodo torej osnovo za določanje kriterijev prioritete pri zaposlovanju, za načrtovanje vlaganj v izobraževanje in usposabljanje drugih intervencij, ki so pomembne pri kandidiranju delavcev za delovna mesta v delovnih organizacijah. Končno bodo republiški in komunalni zavodi za zaposlovanje dobili tudi možnosti, da lahko opredele brezposlenost in ocenijo njegovo težo v ekonomskem in političnem pogledu, lahko bodo kategorizirali iskalce zaposlitve znotraj skupine brezposelnih. Danes se namreč očitno razkriva zahteva po opredelitvi statusa brezposelnih državljanov tako s socialno-ekonomskega in materialno pravnega vidika kot tudi z vidika operativnega dela službe zaposlovanja in drugih dejavnikov, ki obravnavajo kadrovsko politiko. SOLIDEN PARTNER DELOVNIM ORGANIZACIJAM Temeljno izhodišče pri izdelavi in uporabi novih metod je torej v tem, da bo služba zaposlovanja v podrobnosti spoznala značilnosti vseh tistih delavcev, ki iščejo zaposlitev, spoznala bo, kaj ima, s kakšno strukturo delavcev razpolaga. To je potrebno iz dveh razlogov: — služba lahko odgovori povpraševanju po delavcih z ustreznimi ponudbami in s tem postane soliden partner delovnim organizacijam na osnovi strokovno proučene ustreznosti svojih ponudb, upoštevaje ob tem zahteve delovnih organizacij, — služba zaposlovanja postane aktivna pri iskanju zaposlitve za kandidate, ki jih je obravnavala, jih kandidira pri delovnih organizacijah glede na njihove sposobnosti in lastnosti ter se usmeri v iskanje takšnih rešitev, ki jih potrebujeta oba partnerja. Skratka gre za kompleksno spoznavanje kadrovskih razmer in za iskanje najboljših rešitev, kar seveda neposredno vpliva na rast proizvodnje in produktivnost dela, organiziranost delovnih procesov in uspešnost gospodarjenja. S tako kombiniranim postopkom sprejema, ugotovljene zahteve po delavcih v podjetjih, iskanje ustreznih delavcev na zavodu po sistemu »DOK«, ugotavljanje sposobnosti delavcev ter objektiviziran postopek sprejemanja daje zagotovilo za kvalitetnejši sprejem na delo. V. Harmel Avtomati cockte se praznijo Kaj nenavadno sliko je bilo opažati v vročih julijskih dneh ob avtomatih za osvežilne pijače v vseh poslovnih enotah. Neprestano so se vrstili delavci, kot da bi gledal prodajalno na najbolj prometnem turističnem kraju. Zaradi tega pa ni bilo nobenih izpadov pri delu. Marsikdo pa do osvežilne pijače v poznih popoldanskih urah ni več prišel, ker so se avtomati, kljub temu, da so bili še opoldne polni, izpraznili. Za Brest so laskave pohvale raznih ljudi, ki prihajajo na ekskurzije po naših tovarnah in ki vidijo, da si delavci lahko na delovnem mestu kupijo okrepčilo. Kaj takega verjetno še ni v nobeni tovarni v Jugoslaviji. Lahko smo torej vsi skupaj zadovoljni, da imamo edinstven primer okrepčil, še bolj pa zaradi tega, da se v vročih dneh kar najhitreje in najbolje osvežimo. F. Tavželj IN MEMGRIAH1 FRANCE ŠAJN V četrtek, 18. julija letos je naš kolektiv v 53. letu življenja za vedno zapustil France Šajn. Tovariš France je bil član kolektiva 16 let. Zavzeto je opravljal naloge na svojem delovnem mestu. Bil je poln življenjske sile, čeravno ga je že več let zahrbtno uniče- vala neozdravljiva bolezen. Zadnjo pomoč je iskal na operacijskem stolu. Vendar je bilo vse zaman. Vsem nam, ki smo delali z njim in ga poznali, bo ostal v trajnem spominu. Kolektiv Tovarne pohištva Cerknica