RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Športno plezanje
• Mini Markovič na EP v Avstriji zlato v kombinaciji
O Stran 11
Nogomet •
Drava do točke v končnici
O Stran 12
Rokomet •
Ptujčanke z zmago krstile dvorano Ljudski vrt
O Stran 13
Po mestni občini Ptuj • Naj klic na pomoč nikoli ne ostane brez odziva O Stran 4
Po naših občinah Ormož • Ormoški vrtec na štirih lokacijah
O Stran 5
Po mestni občini Ptuj • Devetdeset let primarija Jožeta Neudauerja
Z> Stran 7
Ptuj, torek, 21. septembra 2010
® letnik LXIII* št. 73 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Sp. Podravje • Dravinja in Polskava sta se spet razlili
Panike sicer ni bilo, a veliko slabe volje
Dvodnevno deževje v haloških občinah sicer ni povzročilo tako katastrofalne škode kot marsikje drugje po državi, zlasti v Laškem, Ljubljani, Dolenjski in Primorski, brez razlivanja voda pa tudi na našem območju ni šlo.
Najhuje so jo skupili v občinah Videm in Majšperk, kjer se je spet razlila Dravinja, pa tudi Polskava. V soboto je bila tako že neprevozna cesta z mostom med Tržcem in Podlehnikom, kjer Dravinja ob nalivih redno poplavlja. Vendar se je gladina vode v nedeljo opoldne že toliko znižala, da sta bila del ceste in most spet prevozna. Manj sreče je bilo z divjanjem Dra-vinje v samem centru Vidma: nogometno igrišče s spodnjimi vrstami sedišč in kompletno razsvetljavo je bilo krepko pod vodo, umazana voda pa se je prelila tudi čez bližnjo cesto do Šturmovcev ter na drugi strani zalila še obe drugi igrišči ob šoli, vdirala pa je tudi v kletne prostore dveh hiš na tej lokaciji. Precej jeznih opazk pa je bilo slišati tudi od haloškega prebivalstva, ki še nima urejenih asfaltnih cest, gramozirane pa so se v slabih dveh dneh deževja spremenile v majhne hudournike, ki še lep čas ne bodo prevozni.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Markovci • Z zadnje seje, ki je ni bilo
N.Si pokazala zobe
Zadnja seja sveta občine Markovci v tem mandatu, ki jo je župan Franc Kekec sklical v četrtek, 16. septembra, je bila zaradi svetniške skupine Nove Slovenije prekinjena, še preden so se lotili dnevnega reda. Čeprav so se zaradi nesoglasij razšli z grenkim priokusom, so se po seji vsi zbrali na zadnji svetniški večerji.
Kljub drugačnim pričakovanjem se je na zadnji seji v tem mandatu začelo zapletati že pri uvodnem delu, ob obravnavi vsebine predlaganega dnevnega reda, ko je župan Franc Kekec svetnike seznanil, da na željo občinskih odborov od devetih predlaganih umika tri točke. Takoj zatem pa je svetnik Stanislav Toplak v imenu sve-
tniške skupine N.Si predlagal tudi umik predlogov dveh odlokov, ki opredeljujeta način oskrbe s pitno vodo ter dodelitve koncesije za opravljanje te službe v občini Markovci. Kot je dejal Toplak, so se za to odločili, ker naj bi bila po njihovem mnenju vsebina odloka še neusklajena, nedorečena in v nekem delu celo v nasprotju z evropsko zakono-
dajo. Županu Kekcu je poleg tega očital, da ob obravnavi polletne realizacije proračuna, ki je bila zelo nizka, ni dal možnosti za obravnavo in dajanje pripomb posameznih svetniških skupin, motilo pa jih je tudi, ker na dnevni red te seje ni uvrstil obravnave o rebalansu občinskega proračuna, čeprav bi to po njegovem moral storiti, zato je županu očital samovoljo.
Župan Franc Kekec je vse očitke mirno in argumentirano zavrnil, opozoril pa tudi, da bodo v primeru, če teh dveh odlokov ne sprejmejo, v občini zagotovo izpadli iz dogovora občin Spodnjega Po-dravja o enotnem nastopu in razpisu za skupno koncesijo, kar bi pomenilo neupravičen dodaten strošek in verjetno višjo ceno pitne vode.
O Stran 9
Ptuj • Prizidki OŠ Ljudski vrt
Praznik za šolo in šport
Petek, 17. september, je bil praznični dan za OŠ Ljudski vrt. Svečano so odprli novo telovadnico oziroma nadstandardno večnamensko dvorano, kuhinjo in jedilnico. Naložba je veljala 4,3 milijona evrov, dober milijon evrov je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport, pretežni del denarja je zagotovila MO Ptuj iz proračuna, za opremo pa je delno prispevala tudi Fundacija za šport.
Nova večnamenska dvorana ima 900 sedežev, tri vadbene površine, primerna je tudi za organiziranje mednarodnih tekem in drugih večjih prireditev. Prva tekma v rokometu je bila že dan kasneje. V prireditveni prostor s 300 sedeži je mogoče spremeniti tudi jedilnico.
Investicijo je vzorno izvedlo gradbeno podjetje Project Ing Ptuj s številnimi po-dizvajalci. Gradnja je trajala devet mesecev.
O Stran 3
Slovenija • Vlada pripravlja pravne podlage
Zamrznitev plač v javnem sektorju
Vlada s predlogom državnega proračuna pripravlja tudi »ustrezne pravne podlage« za politiko plač v javnem sektorju, ki naj bi sledile z delom sindikatov dogovorjeni zamrznitvi plač, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
Vlada se je namreč po njenih besedah odločila, da bodo to, kar so se dogovorili z delom sindikatom in najmanj poseže v položaj javnih uslužbencev, poskušali »pravno-korektno urediti«. Poiskati pa bodo poskušali takšno rešitev, da bi se izognili poračunu zaradi prestavljenega izplačila odprave plačnih nesorazmerij, kjer je tretja četrtina po veljavni kolektivni pogodbi predvidena s 1. oktobrom.
Konkretnejša ministrica ni bila. Pojasnila pa je, da so se pogovarjali tudi o možnosti znižanja plač. Interventni zakon na način, da bi realizirali vse iz kolektivne pogodbe za javni sektor in zakona, nato pa bi znižali plače, ne pride v poštev. To namreč ne bi bilo korektno do tistih sindikatov, ki so pristali na zamrznitev plač in ki so predstavljali večino javnih uslužbencev.
Finančni minister Franc Kri-žanič je sicer napovedal, da bo ob predlogu državnega proračuna, podobno kot lani, vlada pripravila interventni zakon.
Uvodnik
Vanj pa bodo po njegovih besedah vnesli varovalke, ki bodo preprečevale, da ne bi prišlo do realnega upada prejemkov. Predlog proračuna naj bi na seji vlade obravnavali ta teden, v primeru zapletov pa čez 14 dni.
Vlada je sicer na četrtkovi seji pripravila tudi odgovor na stavkovne zahteve dela sindikatov javnega sektorja, ki so za 27. september napovedali stavko. Za pogajanja z njimi je imenovala pogajalsko skupino, sestavljeno iz državnih sekretarjev resornih ministrstev, ki jo bo vodila generalna sekretarka vlade Helena Kamnar.
Pavlinič Krebsova pričakuje, da bo Kamnarjeva v začetku tega tedna pogajalsko skupino in sindikate sklicala na usklaje-valni sestanek. Hkrati pa je vlada po njenih besedah pripravila usmeritve za ravnanje resornih ministrov in predstojnikov vladnih služb pred pričetkom in v času izvajanja stavke.
V odgovoru na stavkovne zahteve vlada odgovarja podobno kot doslej. Med drugim
Narava nas je spet opozorila
Ko se je človek zazrl v ponedeljkovo zgodnje jutro, kar verjeti ni mogel: sonce seje vzpenjalo na kristalno čisto nebo, hribi, ki obdajajo Dravsko-Ptuj-skopolje, so se bleščali, sveže umiti, kot bi se pripravljali na kakšno svečanost. Toda reke... Te so kazale, kaj smo preživljali pred slabimi 48 urami. Kazale so grozo in nemoč človeka, ki se ima vseprerad za gospodarja narave, pa je v resnici samo igrača v njenih rokah. Sile narave so nas spet opozarjale, da se nespametno ravnanje v odnosu do okolja kaj hitro maščuje. Saj je res lepo, ko si človek postavi hišico na bregu potoka, ki se vije med vrbami v daljavo, človeka pomirja s svojo večno pesmijo, šepetom valov, zelenimi valovi, odsevom sonca ali lune na vodni gladini... Morda mu je malce še spremenil obrežje, ga ukrotil, prilagodil svojim predstavam o tem, kakšna naj bo urejena narava... Dokler ta isti potok ne podivja in nam dopove, da so ga zakoni narave namenoma oblikovali tako, kot so ga, in da si bo treba poiskati varnejše zavetje kje drugje. Pa se človek v svoji domišljavosti (in nepremišljenosti) odloči, da si bo postavil domovanje nekje v višinah... Na kakšnem hribu, s katerega bo zviška zrl na svet pod seboj, od koder se ne bodo videle vsakdanje skrbi in težave ljudi tam spodaj, pač pa ena sama lepota, do koder seže oko. Dokler ta isti hrib ne začne drseti v dolino in ne sporoči človeku, da rana, ki jo je ob gradnji hiše in ceste do nje zadal naravi, ne bo ostala nekaznovana.
Potem pa smo se odločili naravo povsem ukrotiti. Reke in potoke smo spremenili v kanale, po katerih bodo vode hitro stekle od nas naprej, k sosedovim. A nismo pomislili, da se bodo enkrat vendarle ustavile, kajti do morja je presneto daleč. In spet smo videli, da je narava bolje načrtovala kot mi, le da smo v svoji za-letavosti to prezrli.
Žal bomo še velikokrat plačevali za svojo nespame-tnost. Kajti pamet je draga reč ...
Jože Šmigoc
27. septembra bodo stavkali tudi policisti
Svet Policijskega sindikata Slovenije je sprejel sklep, da v ponedeljek, 27. septembra, izvede stavko. Sindikat, ki se bo tako pridružil delu sindikatov javnega sektorja, ki za omenjeni dan napovedujejo stavko, v sporočilu za javnost zagotavlja, da bodo stavkajoči spoštovali vse predpise, ki predpisujejo način in izvedbo stavke. Sindikat od vlade zahteva uveljavitev odprave plačnih nesorazmerij v skladu z dogovorjeno dinamiko in da se pristopi »k odpravljanju anomalij, ki so povzročene z novim plačnim sistemom v javni upravi«. Od ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in ministrice za javno upravo gospe Irme Pavlinič Krebs policisti zahtevajo, da se za ministrstvo za notranje zadeve in policijo dokončno določijo pogoji in delovna mesta specialistov ter da se s sistemizacijo delovnih mest »popravi slabo vrednotenje zaposlenih, tako da bo primerljivo drugim v javni upravi«. Zahtevajo, da se v zakonu o policiji opredelijo posebni dodatki, ki so specifični in so omejeni s splošno zakonodajo. Želijo tudi, da se uredi ustrezen sistem upokojevanja policistov in tistih, ki jim pripadajo pravice iz naslova delovne dobe s povečanjem. Na sindikatu dodajajo še, da si bodo preko svojih predstavnikov prizadevali, da se razlogi, zaradi katerih je stavka napovedana, odpravijo še pred začetkom stavke.
poudarja, da bi izplačilo za preostalo odpravo plačnih nesorazmerij v prihodnjih dveh letih vsako leto pomenilo zadolžitev za dodatnih sto milijonov evrov. Takšno povišanje bo sprejemljivo, ko bo gospodarstvo okrevalo in bo gospodarska rast presegla tri odstotke. Poleg tega posameznik odpravlja maksimalno še dva plačna razreda, pravi ministrica.
Sodeč po odgovoru vlada tudi ne namerava ugoditi zahtevi sindikatov, da se v zakon o sistemu plač v javnem sektorju
vrnejo določb glede položajne-ga dodatka, plačila v dežurstvu in kvoruma, kot so veljale pred zadnjima spremembama. Glede kvoruma Pavlinič Krebsova poudarja, da vlada ni kršila socialnega dialoga, ampak so sindikati »blokirali« pogajanja in možnost sklenitve sprememb veljavne kolektivne pogodbe, tako da je bilo kvorum nujno spremeniti.
Pri položajnem dodatku je v usklajevanju s sindikati uredba, ki po oceni vlade daje dovolj manevrskega prostora za
usklajevanje in dogovor o podzakonski ureditvi tega dodatka. V zvezi s plačili v dežurstvu pa je bil dosežen dogovor s Fide-som, po katerem se pričenjajo usklajevanja glede določitev vrednosti posameznih dežurnih mest. »Tudi tu so sindikati aktivno vključeni,« zagotavlja ministrica.
Med drugim je poudarila še, da predlogi ukrepov, ki so bili konec avgusta ponujeni v podpis sindikatom, ne poslabšujejo socialnega položaja javnih uslužbencev. Pomenijo zgolj zamrznitev posameznikove plače na ravni njegovega prejemka iz leta 2010, za primer inflacije nad dvema odstotkoma pa je vgrajena varovalka. Ena od šestih stavkovnih zahtev je bila namreč tudi takojšen umik vseh predlogov, ki posegajo v ekonomsko socialni položaj javnih uslužbencev in jih vsebuje dogovor.
V stavkovnem odboru sindikatov javnega sektorja so po besedah njegovega vodje Dušana Miščevica zadovoljni nad sestavo vladne pogajalske skupine, saj se s prejšnjo »ni bilo mogoče racionalno pogovarjati«. Miščevic je trdno prepričan, da bosta njihova in vladna pogajalska skupina vložili maksimalen napor, da najdejo ustrezno rešitev, tako da ne bi bila potrebna ne interventni zakon ne stavka.
Če pa se je vlada odločila, da
se bo pogajala samo formalno, hkrati pa plače urejala z zakonom, bodo napovedano stavko izvedli »in ne bomo nehali tako dolgo, dokler ne bo ustrezne rešitve,« pravi Miščevic. »Pogajanja potekajo tako, da obe strani stremita k temu, da se najde kompromisna rešitev. Mi bomo k temu težili, če pa vladna stran tega ne misli, ampak misli zadevo urejati z zakonom, potem je konflikt tu,« je še dejal vodja stavkovnega odbora.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj pa pravi, da bo treba ponovno razmisliti o pristopu k aneksu h kolektivni pogodbi, pri čemer mora vlada jasno odgovoriti na njihovo zahtevo po odmrznitvi napredovanj javnih uslužbencev. Kot je dejal, so na sredinem sestanku pri predsedniku vlade zelo jasno povedali, da mora vlada, če najde kakršna koli prosta sredstva,ta nameniti za odmrznitev napredovanja.
Če pa bo vlada plače javnih uslužbencev vendarle uredila z zakonom, bi se s tem odprlo tudi vprašanje enostranskega ravnanja vlade, opozarja Štrukelj. To bi bilo za KSJS težko sprejemljivo, saj bi interventni zakon posegel v veljavnost kolektivnih pogodb. »to pa je tisto, kar želi konfereracija na vsak način preprečiti,« dodaja Štrukelj.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
V bitko za županske stolčke 774 kandidatov
Potem ko se je v sredo iztekel rok za vlaganje kandidatur pred letošnjimi lokalnimi volitvami, je iz podatkov občinskih volilnih komisij razvidno, da se bo za županska mesta skupaj potegovalo 774 kandidatk in kandidatov.
Na tokratnih lokalnih volitvah se bo za županska mesta v 208 občinah skupaj potegovalo 774 kandidatov, kar je v povprečju 3,7 kandidata na župansko mesto. Zanimanje za županski položaj je tokrat v zgodovini lokalnih volitev najmanjše: ob prvih lokalnih volitvah leta 1994 je denimo za župansko mesto kandidiralo v povprečju 4,3 kandidata, na zadnjih volitvah leta 2006 pa štirje.
Največ zanimanja je za župansko mesto v Ljubljani, kjer je v volilno tekmo vstopilo 13 kandidatov, 12 pa v Mariboru. Večje število kandidatov je še v Novi Gorici in Piranu (devet) ter v občinah Grosuplje, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica in Izola, kjer si županske funkcije želi po osem kandidatov.
Po drugi strani pa v 23 občinah na županskih volitvah nastopa en sam kandidat.
Lokalne volitve bodo tokrat potekale v 208 občinah, saj v Mestni občini Koper in občini Trebnje volitev ne bo, ker je njihovo izvedbo zadržalo ustavno sodišče.
Podatki o kandidaturah še niso uradni. Zdaj bodo namreč kandidature pregledale občinske volilne komisije in izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Morebitne pritožbe bo reševalo upravno sodišče. (sta)
Občinam za leto 2011 nižja povprečnina -554,50 evra
Finančni minister Franc Križa-nič je v četrtek reprezentativnim združenjem občin predstavil predlog višine povprečnine za leto 2011, ki znaša 554,50 evra. Križanič je predlagal, da se sredstva občinam za sofinanciranje investicij iz zakona o financiranju občin ohranijo na obstoječih štirih odstotkih, so danes sporočili iz Skupnosti občin Slovenije.
Kot so zapisali, je ministrstvo za finance pri pripravi predloga upoštevalo deindeksacijo, saj ministrstvo zaradi velikih finančnih težav ne more upoštevati vseh parametrov izračuna povprečnine. Pri izračunu povprečnine za leto 2011 so zato izločili inflacijo. S tem so tudi popravili znesek zapisan v proračunu za leto 2011, ki je bil določen na višini 564,30 evra.
Križanič je dejal, da Urad RS za makroekonomske analize in razvoj napoveduje gospodarsko rast, zato pričakuje, da se bodo finančne in gospodarske razmere v prihodnje toliko umirile in popravile, da bi bilo mogoče opraviti tudi potrebne korekcije. Dodal je, da bodo občinam zagotavljali podporo pri zmanjševanju obveznosti ter da bo nova verzija predloga zakona o davku na nepremičnine zagotovila občinam potrebna finančna sredstva iz naslova tega davka. (sta)
Za delo DZ v prihodnjem letu 26,2 milijona evrov
Za delo državnega zbora bo iz državnega proračuna v letu
2011	namenjenih 26,2 milijona, v letu 2012 pa 27,4 milijona evrov, kaže finančni načrt, ki ga je sprejel kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja.
Največ stroškov državnega zbora sicer predstavljajo izdatki za plače, in sicer 15,5 milijona evrov v letu 2011 in 15,9 milijona v letu 2012. Materialni stroški bodo v letu 2011 znašali 5,9 milijona, v letu 2012 pa dobrih šest milijonov evrov. Velik delež izdatkov gre tudi na račun strokovne pomoči poslancem: v prihodnjih dveh letih bo za to namenjenih po 2,5 milijona evrov. Poslanskim skupinam namreč za vsakega poslanca pripadajo sredstva za dodatno strokovno pomoč. Od tega je 410.000 evrov namenjenih za plače, 1,9 milijona pa za pogodbeno delo.
V proračunu je 1,7 milijona evrov v letu 2011 in 2,3 milijona v letu
2012	namenjenih investicijam in investicijskemu vzdrževanju. Največji delež teh sredstev bo v obeh letih namenjen nakupu opreme. Tako v letu 2011 kot 2012 v DZ med drugim načrtujejo nakup informacijske opreme, nakup vozil in restavriranje slik. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • OŠ Ljudski vrt ima novo telovadnico, kuhinjo in jedilnico
Praznik za šolo, šport in občino
Petek, 17. september, je bil praznični dan za OŠ Ljudski vrt. Svečano so odprli novo telovadnico oziroma nadstandardno večnamensko dvorano, kuhinjo in jedilnico. Naložba je veljala 4,3 milijona evrov, dober milijon evrov je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport, pretežni del denarja je zagotovila MO Ptuj iz proračuna, za opremo pa je delno prispevala tudi Fundacija za šport.
Nova večnamenska dvorana ima 900 sedežev, tri vadbene površine, primerna je tudi za organiziranje mednarodnih tekem in drugih večjih prireditev. Prva tekma v rokometu je bila že dan kasneje. Investicijo je vzorno izvedlo gradbeno podjetje Project Ing Ptuj s številnimi podizvajalci. Gradnja je trajala devet mesecev.
V prireditveni prostor s 300 sedeži je mogoče spremeniti tudi jedilnico.
Osnovno šolo Ljudski vrt obiskuje skupaj s podružnično šolo Grajena 740 otrok, za katere skrbi 110-članski kolektiv. Sodi med dvanajst največjih šol v Sloveniji, po najnovejših pridobitvah pa med tri najlepše in najbolje opremljene osnovne šole v Sloveniji, so med drugim povedali na petkovem svečanem odprtju, ki se ga je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič.
S petkovim odprtjem nove telovadnice, kuhinje in jedilnice so v OŠ Ljudski vrt zaključili zgodbo prostorske stiske in neustreznih prostorov, s katero so se srečevali vseh 52 let obstoja. Ko je Tatjana Vaupotič leta 1998 prevzema-
Atrij s fontano je projekt učencev.
la ravnateljevanje OŠ Ljudski vrt, je imela podružnična šola Grajena neustrezne prostore, na matični šoli so imeli kot ena zadnjih osnovnih šol v Sloveniji dvoizmenski pouk, neprimerno kuhinjo, bili so brez jedilnice, pouk športne vzgoje so izvajali v premajhni in dotrajani telovadnici. 1. septembra 2002 je bila odprta sodobno opremljena podružnična šola Grajena, 7. novembra 2005 so z izgradnjo prizidka k matični šoli prešli na dopoldanski pouk za vse učenci na šoli. Z razumevanjem in sodelovanjem pa jim je uspelo, da so prišli do za-
dnje in največje investicije v zadnjih devetih letih: šola je dobila kuhinjo in jedilnico, sodobna telovadnica ni samo v ponos učencem in učiteljem ter staršem, ampak vsem Ptujčanom, saj bo namenjena večjim športnim manifestacijam in prireditvam v MO Ptuj. To omogočajo sodobna notranja oprema, službeni prostori za sodnike in delegate, bližina šolske jedilnice, prireditvenega prostora in 150 parkirišč. Namen investicije je bil zagotoviti učencem primerljive pogoje z drugimi v slovenskem šolskem prostoru, hkrati pa racionalno izko-
Foto: Črtomir Goznik
Simbolni rez nove pridobitve OS Ljudski vrt
Ptuj • Zapleti pri plačevanju za Mestno gledališče
Gradis ne plačuje kreditov
Hypo banka je Mestno občino Ptuj obvestila, da je GP Gradis Gradnje Ptuj, ki je dobil stavbno pravico za prenovo MO Ptuj, zaradi likvidnostnih težav prenehal plačevati obroke kredita. Koliko obrokov kredita je v tem trenutku že zapadlo, ni znano, po neuradnih podatkih naj bi bili najmanj trije.
Kreditodajalec se je pri MO Ptuj zanimal, ali je pripravljena skleniti sporazum (asigna-cijsko pogodbo) o tem, da bi obroke nakazovala direktno banki. MO Ptuj temu sicer ne nasprotuje, je povedal župan Štefan Čelan, vendar jih v tem trenutku še zavezuje pogodba z Gradisom. Za drugačen način plačevanja se sami ne morejo odločiti, o tem se morata najprej sporazumeti banka in izvajalec del oziroma nosilec
stavbne pravice.
V MO Ptuj bodo glede samega nakazovanja obrokov zelo previdni, poudarja prvi občinski mož. Pogovori z Gradisom potekajo, obvestili pa so jih tudi, da ne sprejemajo nobenega rizika oziroma obveznosti do bank, kar je navsezadnje tudi zapisano v pogodbi. Med podjetjem in Občino gre za čisti pogodbeni odnos. Osebno župan pričakuje, da se bosta Gradis in banka že v kratkem
Novi zapleti pri Mestnem gledališču
dogovorila o tem, kako bo plačevanje teklo naprej. V primeru stečaja podjetja bo lastnina, ki je sedaj v lasti in v zemljiških knjigah vpisana na podjetje Gradis, del stečajne mase. Tudi v tem primeru, pravi župan Čelan, ki ni bil najbolj vesel vprašanja o tem, kaj bo z gledališko stavbo v primeru stečaju, je MO Ptuj na varni strani. Kot je znano, je MO Ptuj na GP Gra-dis Gradnje Ptuj pred obnovo prenesla gledališko stavbo, na podlagi pogodbe pa bo podjetju 15 let plačevala mesečno najemnino dobrih 24.925 evrov.
Kot kaže, križev in težav z obnovo ptujske gledališke stavbe še zdaleč ni konec. Po vprašljivi obnovi s strokovnega vidika, ki že dolgo buri duhove in ki ni bila najbolje izvedena, so se sedaj pojavile še težave s plačevanjem obrokov kredita za njeno obnovo. V teku pa so tudi že razpisi za obnovo pred štirimi leti obnovljenega objekta.
MG
ristiti šolski prostor za javne namene. V okviru te investicije je bilo zgrajeno tudi posebno dvigalo, s čimer je OŠ Ljudski vrt postala edina šola na Ptujskem, ki lahko sprejme gibalno ovirane otroke in obiskovalce. V šoli so ponosni tudi na novo strojnico za tehnični pouk, na sedežni kotiček ali čvekalnico, kot so prostor poimenovali učenci, in na atrij s fontano, ki je narejen na podlagi projekta učencev in ob veliki pomoči donatorjev.
Tatjana Vaupotič se je na petkovi slovesnosti zahvalila vsem, ki so pomagali, da so bile dolgoletne sanje OŠ Ljudski vrt s petkom, 17. septembra, uresničene.
Ptujski župan je ob zaključku prenove OŠ Ljudski vrt povedal, da skupaj s šolo praznujejo tudi vsi tisti, ki se zavedajo pomena športne dejavnosti, ki sodi v splošni del kulture vsakega naroda. V življenju sodobnega in razumnega človeka je šport preprosto neobhodna potreba in celo sestavina
življenjskega sloga. Šport ni čudodelna palica, s katero bi lahko odpravili vse negativne družbene posledice, res pa je, da so mladi ljudje, ki se ukvarjajo s športom, načeloma bolj zdravi, lepše vzgojeni, imajo mnoge pozitivne osebnostne vrline in so manj izpostavljeni kriminalu, narkomaniji, alkoholizmu. S tega vidika je morda športno udejstvovanje najpomembnejše. Vse to so razlogi, ki so vodili v gradnjo nadstandardne telovadnice.
Simbolni rez nove pridobitve pri OŠ Ljudski vrt so opravili ptujski župan Štefan Čelan, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič in minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je o MO Ptuj dejal, da gre za skupnost, ki ima ambicije, ki hoče več, ki pa hkrati gradi na bogati in dolgi tradiciji mesta. Prepričan je, da bo večnamenska telovadnica koristila tudi ljudem, ki tu živijo. Po zaslugi učiteljev je slovenska šola odlična šola, na rezultate smo lahko izjemni ponosni, je po-
vedal Lukšič. Nimamo vedno najboljših razmer, zlasti še, če pogledamo materialne možnosti. Slovenska šola je dobra tudi zato, ker živi z ljudmi, ker odpira vrata za najrazličnejše ideje in pobude, predvsem pa je zmeraj odprta za tisto, kar morajo starši naredita doma. Družina mora poskrbeti, da so naši otroci v primarnih potrebah potešeni, od tam naprej lahko šola nadaljuje. Iz takih telovadnic, kot je ta nova ptujska, nastajajo vrhunski rezultati. Slovenija je v resnici športni narod. Rezultati, ki jih naši športniki dosegajo, temeljijo na delu naših športnih vzgojiteljev, na infrastrukturi. Športna vzgoja je sestavina osnovnih šol šele dobrih 150 let. Prebijala se je postopno, ko je prišla na urnike slovenskih šol, v večini sploh ni bilo prostora zanjo, ni bilo igrišč, kaj šele telovadnic. Danes imajo skoraj vse šole, tudi veliko podružničnih šol, svoje telovadnice.
MG
S prireditve učencev
Ptuj • Slavnostna seja ob 140-letnici gasilstva
»Naj klic na pomoč nikoli ne ostane brez vašega odziva!«
S temi besedami je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič pozvala ptujske in vse druge gasilce, ki so se minulo soboto zbrali na slavnostni seji ob 140-letnici PGD Ptuj v slavnostni dvorani na ptujskem gradu; poleg predstavnikov Gasilske zveze Slovenije so se slovesnosti udeležili predstavniki gasilskih društev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije.
Foto: M. Ozmec
Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je predsedniku PGD Ptuj Robertu Cvetku ob 140-letnici društva izročila plaketo Civilne zaščite Slovenije.
Med prvimi je svojim gasilcem čestital župan mestne občine Štefan Čelan, ki je ta dan postal član PGD Ptuj. V nagovoru je izpostavil nenehno pripravljenost gasilcev, da prihitijo na pomoč kadarkoli in ne glede na to, kdo pomoč potrebuje. Menil je, da v javnosti pogosto slišimo le o vzrokih požarov ali nesreč, zelo malo pa o gasilcih in gasilkah, ki požrtvovalno pomagajo in pri tem izpostavljajo nevarnosti svoja življenja. Zaradi hitrega razvoj tehnologij so požari in razne nesreče danes drugačni, kot so bili včasih, zato se morajo gasilci temu prilagajati. Nabor nesreč pa se povečuje, vse več je tudi naravnih ujm; na Ptujskem smo to čutili leta 2008, ko je pustošilo neurje s točo. Ob tem je opozoril na nujnost rešitve statusa prostovoljcev in reševalcev v gasilskih vrstah ter zagotovil, da si v MO Ptuj prizadevajo, da bi zagotovili čim boljše pogoje za delo gasilskih društev, vsem nekdanjim generacijam in sedanjim članom PGD Ptuj pa se je za njihov pomemben prispevek in humanitarno pomoč v imenu vseh občanov toplo zahvalil.
Čestitkam ob visokem jubileju ptujskih gasilcev se je pridružil tudi Predsednik gasilske zveze Slovenije Anton Koren, ki je poudaril, da je ptujsko društvo danes sposobno opraviti tudi najzahtevnejše naloge na področju zaščite in reševanja, tako ljudi kot premoženja. V imenu Območne gasilske zveze Ptuj
je članicam in članom PGD Ptuj ob jubileju čestital predsednik zveze Marjan Meglic, ki je podprl prizadevanja za čimprejšnjo ureditev statusa gasilcev ter dodal, da se vloga in pomen gasilske organizacije najbolj nazorno kažeta prav v teh dneh, ko pri odpravljanju posledic poplav sodeluje nekaj tisoč gasilcev. Ptujskim gasilcem, ki so po opremljenosti in usposobljenosti vodilna gasilska enota v širšem okolju, se je zahvalil za dobro sodelovanje ter nenehno pripravljenost pomagati sočloveku.
Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je ob za-
hvali za humano delo in požrtvovalnost ptujskih gasilcev poudarila, da sodi PGD Ptuj poleg gasilcev iz Metlike, ki letos slavijo 141-letni-co, med najstarejša društva v državi. Sicer pa je menila, da ima prostovoljno gasilstvo v Sloveniji močne korenine, saj je vtkano v človeško zavest, tako da je brez težav preživelo več držav ter družbenih in političnih sistemov. Gasilstvu je pripisala tudi čudovito lastnost povezovanja generacij, saj spoštujejo svoje gasilske veterane, hkrati pa znajo v svoje vrste pritegniti mlade ljudi in tako povezani lažje preživljamo razne socialne stiske, ki se pojavljajo v
teh kriznih časih. Zagotovila je, da si država prizadeva za ureditev zakonodaje in statusa gasilcev, opozorila je na nekatere aktualne naloge gasilske organizacije, ob koncu pa je vsem gasilkam in gasilcem sporočila: »Naj klic na pomoč nikoli ne ostane brez vašega odziva!«
Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ptuj je v zahvalo za vse dosedanje humano delo in ob jubileju izročila plaketo Civilne zaščite Slovenije. Na sobotni slavnostni seji pa so zlate plakete gasilske organizacije slavljencem izročili še Anton Koren v imenu Gasilske zveze Slovenije in Marjan Meglič v imenu OGZ Ptuj.
Ptujski gasilci pa so se z jubilejnimi priznanji oddolžili nekaterim sodelujočim gasilskim društvom in posameznikom iz Slovenije, Hrvaške in iz Arandelovca v Srbiji. Najvišje priznanje društva, veliki kipec Florijana, so izročili starosti ptujskega gasilstva Konradu Mahoriču. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili nekdanji učenci OŠ Ljudski vrt: mlada pevka Kaja Caf, klarinetist Vid Erčič, bobnar Urban Godec ter mentorica, pianistka Jerneja Bombek. Po slovesnosti so v grajskem palaciju za vse udeležence pripravili sprejem in pogostitev, kjer so se posladkali tudi z veliko jubilejno gasilsko torto, na kateri je z velikimi črkami pisalo: 140 let prostovoljstva in humanosti.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Najvišje priznanje PGD Ptuj, veliki kipec Florijana, so izročili starosti ptujskega gasilstva Konradu Mahoriču (desno).
Od tod in tam
Ormož • Predstavili so se kandidati Zaresa in Desusa
Foto: Viki Ivanuša
Vili Trofenik je predstavil nosilce list v posameznih volilnih enotah za stranki Zares in Desus. V1.
volilni enoti je nosilec liste stranke Desus Slanica Rajh, v 2. volilni enoti Irena Meško Kukovec in v 3■ volilni enoti Ivan Vajda, na listi Zares pa v 1. volilni enoti kandidira Dejan Jurkovič, v 2. volilni enoti Stanko Podgorelec, v 3-volilni enoti pa se bo prvič za svetniško mesto potegoval Vili Trofenik, ki sicer kandidira tudi za župana občine Ormož s podporo občanov in obeh omenjenih strank. Ivan Vajda je povedal, da se Desus bori za pravice upokojencev, invalidov in tistih, ki živijo od svojega dela, v občini Ormož pa za njih vidi veliko delci. Stranka Zares tokrat prvič nastopa na občinskih volitvah, pripravili pa so polne liste v vseh volilnih enotah za občinski svet, za člane krajevnih svetov pa se bo potegovalo 28 kandidatov.
Viki Ivanuša
Ptuj • Sprejem za igralce in zaposlene Mestnega gledališča
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani na Ptuju je ptujski župan Štefan Čelan 18. septembra pripravil sprejem za igralce predstave Žabe Pio Zemljič, Radka Poliča - Raca in Igorja Samoborja (režiser Jernej Lorenci se sprejema žal ni mogel udeležiti) ter zaposlene v MG Ptuj z direktorjem Petrom Srpčičem na čelu. Ob tej priložnosti jim je čestital k uvrstitvi predstave na letošnje Borštnikovo srečanje, na katerem jim je zaželel največ uspeha. Prva lastovka kaže na novo pomlad, Mestno gledališče Ptuj si počasi postavlja mesto med slovenskimi gledališči, ki si ga zasluži, je povedal Srpčič. »Ptuj počasi postaja moje mesto,« pa je v imenu igralcev povedal Radko Polič - Rac, ki bo tukaj v letu 2011 praznoval 50-letnico gledališkega ustvarjanja in se poslovil od odrskih desk. Po poletnih počitnicah se bo na Ptuj ponovno vrnil, s Pio začenjata delati novo predstavo.
MG
Ptuj • Herman Čaters ciklom Pozabljen
Foto: Črtomir Goznik
Po dveh letih od zadnje razstave v galeriji Magistrat v Mestni hiši na Ptuju so od 16. septembra na ogled fotografije Hermana Čaterja iz cikla Pozabljen.
Gre za zgodbo o osamljenem starcu, ki ga žal ni več med živimi. »Ovil« jih je v posebno svetlobo, ki se je oddaljila o realnosti, zato so fotografije še toliko bolj posebne in mistične. Predstavljenemu ciklu je dodal nekaj čisto novih fotografij. Za svoje fotografsko delo je Herman Čater prejel številna domača in mednarodna priznanja. Njegove fotografije so navdihnile tudi japonsko pesnico Seiko Araki Gerl, ki od leta 1977 živi v Celju. Na otvoritvi razstave je predstavila delček svojih pesniških stvaritev kot neke vrste spoj med poezijo in fotografijo.
Ormož • Predšolska vzgoja v velikih prostorskih težavah
Ormoški vrtec na štirih lokacijah
Za novo šolsko leto 2010/11 je Vzgojno-varstveni zavod Ormož dobil soglasje za 28 oddelkov, v katere je vključenih 470 otrok. Od tega se jih je 130 letos vpisalo povsem na novo. Tako imajo letos 11 oddelkov prvega starostnega obdobja (štiri več kot lani), štiri kombinirane oddelke in 13 oddelkov drugega starostnega obdobja (od 3 do 6 let). Vrtec ima šest enot, enota v Ormožu pa je trenutno razdeljena na štiri lokacije.
Na Žigrovi ulici 6 b domuje 10 oddelkov, po eden pa na OŠ Stanka Vraza in stari policiji, uprava pa je na Ptujski cesti 12 a. Letošnje povečanje števila oddelkov prvega obdobja po mnenju ravnateljice Marjete Meško ni povezano z bistveno povečano rodnostjo. Opaža, da je povečan vpis otrok iz prvega starostnega obdobja: „Pri tem ne gre za bistveno povečanje števila otrok, letos smo v celotni občini vpisali morda 15 otrok več kot lani. Gre za zapolnitev normativov, ki so pri otrocih do treh let nižji. Pri teh malčkih je normativ 12 otrok na skupino, pri fleksibilnem normativu, ki ga posebej potrdi občina, pa 14 otrok na skupino. Nekoliko k odločitvi za vpis pri starših pripomore tudi brezplačen obisk za drugega otroka v vrtcu. Vključenost otrok v vrtec je okrog 60-od-stotna."
V drugem starostnem obdobju je normativ od 17 do 22, občina pa še lahko da ob ustreznih pogojih soglasje k dodatnim. Zato tudi niso zavrnili nobenega otroka.
Zaradi neprimernih prostorov nižji normativi
Prostor vrtca v Žigrovi ulici je nasploh premajhen za običajne skupinice otrok, zato
Otroci in vzgojiteljice so v prostoru stare policije na Ptujski cesti zadovoljni.
imajo tam priznan tudi nekoliko nižji normativ. Nov vrtec, ki se gradi kot prizidek k OŠ Stanka Vraza, bo imel kapaciteto le 10 oddelkov, ker računajo, da bodo tam prostorski pogoji ustrezni in bodo lahko skupine štele toliko otrok, kot predvidevajo normativi, tako se jim bo število oddelkov zmanjšalo. Prostori na Žigrovi ne ustrezajo tudi inšpekcijskim predpisom. „Inšpekcija zahteva zamenjavo marsičesa, recimo talnih oblog, nove opleske, zamenjavo stavbnega pohištva in podobno. Imamo premajhno kuhinjo, ki
marsičesa nima urejenega tako, kot bi želela inšpekcija, ker je prostor premajhen. Ker smo v izgradnji novega vrtca, so večji posegi nesmiselni, saj je objekt predviden za rušenje. Zato sem večkrat prosila inšpekcijo, da to upošteva in razume, da ni smiselno vlagati," je povedala ravnateljica, ki pravi, da je v prostorih v Žigrovi ulici velika težava tudi ogromna izguba energije in s tem veliki stroški.
Eno skupino otrok ima vrtec že več let na OŠ Stanka Vraza, ki pa je sedaj bolj ali manj gradbišče. „Na OŠ Stanka Vraza je
Sv. Andraž • Krepša v četrti mandat za župana
Vsi skupaj za dobro vseh
„Odločitev za ponovno kandidaturo sem sprejel zaradi spodbud velikega števila občanov, ki jih je upravičeno skrbelo, da glede na težko obdobje in ogromno kon-fliktnih dogodkov v zadnjem mandatu več ne bi kandidiral. Pomagalo pa mi je tudi dejstvo, da so mi občani že v dosedanjih treh mandatih z veliko večino zaupali vodenje naše občine," je razlog svoje ponovne kandidature pojasnil Franci Krepša.
V župansko kandidaturo se podaja na listi N.Si, skupaj s tremi kandidati za člane občinskega sveta, pri čemer pravi: „V teh 12 letih obstoja in delovanja občine Sv. Andraž sem veliko svoje energije in življenjskega truda vložil v razvoj in napredek naših krajev. Tako mi nikakor ni vseeno, katera sestava
občinskega sveta bo tista, ki bo v prihodnjem mandatu sprejemala odgovorne odločitve. Na moji listi oz. listi N.Si so trije kandidati, ki so se v svojem življenju že dokazali, pri vseh občanih so znani kot preudarni in odločni ljudje in so zelo cenjeni. To so: Marjana Horvat, Karol Vršič in Janez Kvar. Svojo
Foto: arhiv občine
Na listi N.Si letos ob Franciju Krepši za župana kandidirajo za člane občinskega sveta še Marjana Horvat, Karol Vršič in Janez Kvar.
podporo bom v času do volitev dal tudi nekaterim kandidatom, ki so po mojem prepričanju vredni našega zaupanja, ne glede na to, kje kdo od njih kandidira. Najpomembneje za vse nas je, da so za svetnike izvoljeni ljudje, ki jim bo glavno vodilo razvoj in napredek, ne pa nenehne politične spletke s ciljem rušenja župana. Pretekli mandat bi lahko bil precej uspešnejši, če bi večina svetnikov pravilno doumela svoje poslanstvo."
Glede programa vizije razvoja občine pa Krepša poudarja: „Naš program za prihodnja štiri leta vsebuje le realne projekte, ki sem jih kot dosedanji župan predlagal in delno že realiziral. Tako je že v drugi izvedbeni fazi izgradnja večnamenske oz. kulturne dvorane pri gasilskem domu, saj smo dobili sklep o sofinanciranju. Po nedavno zaključeni modernizaciji skoraj 6,5 km cest bomo
Foto: Viki Ivanuša
Direktorica vrtca Marjeta Meško meni, da so starši, vzgojiteljice in otroci zadovoljni s sedanjo začasno rešitvijo na stari policiji.
Foto: Viki Ivanuša
dovolj poskrbljeno za varnost, čeprav kaj dosti vpliva na vse skupaj nismo imeli. Morda je dobro, da je cesta zaprta, saj je cela podkopana. Naše starše smo o novi poti do šole obvestili. Hrano za skupino vozimo iz Žigrove, saj imajo na OŠ Stanka Vraza začasno razdelilno kuhinjo," pove ravnateljica.
Zadovoljni na stari policiji
Ker je bilo na zadnji seji občinskega sveta izpostavljeno,
nadaljevali razširitev in modernizacijo cest v Drbetincih, spodnjih Vitomarcih, Novincih, Slavšini, Hvaletincih in Rjavcih ter izgradnjo pločnika skozi center Vitomarcev. Izgradnjo trgovine v sklopu prostorov Kmetijske zadruge Ptuj sem z vodstvom omenjene zadruge že dorekel, začela se bo okoli novega leta. Občinska uprava pa tudi že proučuje kriterije razpisa Ministrstva za kmetijstvo, na katerem nameravamo pridobiti glavnino denarja za ureditev okolice cerkve in izgradnjo parkirišč pod cerkvijo ter ureditev pokopališča, pa tudi za dokončanje kanalizacije v Vitomarcih in izgradnjo manjših čistilnih naprav po vaseh. Prav tako je v zaključni fazi sprememba občinskega prostorskega načrta, s katerim bomo zagotovili dodatne in primernejše gradbene parcele v občini, seveda pa bomo še naprej skrbeli za društveno življenje, pomoč socialno šibkim ter za razvoj kmetijstva in turizma."
Sicer pa Krepša še pravi: „Zelo vesel in zadovoljen sem, da so se v zadnjem času odnosi med vsemi občani zelo izboljšali. Prav je, da smo vsi skupaj nekako spoznali, da prepiranje za 'oslovo senco' ne vodi nikamor in da je zadnji čas, da vsi skupaj naredimo čim več dobrega za našo občino, za nas!"
SM
da vrtec ne sodi v prostore stare policije, ker so za otroke neprimerni, me je zanimalo, kako so se odločili, da so skupino namestili v stari policiji. V Ormožu je namreč veliko praznih prostorov - prvi je že pod upravo vrtca na Ptujski 12 a, pa na nekdanji policiji v Vrazovi ulici, da ne govorimo o gimnaziji, ki ima vpisana dva oddelka manj dijakov in potemtakem dve matični učilnici prosti.
Marjeta Meško je povedala, da so situacijo predstavili županu, ki je predlagal prostor na stari policiji. Razlog naj bi bil ta, da so bile povsod drugod najemnine previsoke in jih ni bilo mogoče pokriti z denarjem, ki ga dobijo na skupino, na gimnaziji pa so jim menda rekli, da nimajo prostora.
„Župan je predlagal prostore. Ogledali smo si jih in ugotovili, da niso napačni. Vhod ni ravno najlepši, ostali so še poštni nabiralniki od političnih strank, ki imajo tukaj prostore, ampak kolikor smo lahko, smo prostore uredili in jih naredili prijetne za otroke. Vzgojiteljice so zadovoljne, težave okrog prostora so predvolilne govorice. Ko sem prišla prvič v prostor, sem bila tudi sama malo skeptična, a pomagal nam je občinski hišnik, poklicali smo mizarja, kupili novo opremo in nastala je prijetna igralnica. Prostor je v neposredni bližini Žigrove, kjer se otroci lahko igrajo na igrišču. Tudi stroški so minimalni - le voda, elektrika in kurjava. Če nam bo prehladno in ne bo dosežena predpisana temperatura, pa smo se dogovorili, da nam zamenjajo tudi radiatorje," je zadovoljna ravnateljica.
S starši so imeli poseben sestanek in doslej težav ni bilo. Rešitev je začasna, z novim šolskim letom naj bi pa imeli nov vrtec.
Vzdušje od pomladi
■ II	■ V-
pozitivnejše
Ker se še spomnimo zagate, ki je nastala ob postopku ponovne izvolitve ravnateljice, ko ji je podporo odrekel kolektiv, nedolgo za tem pa jo podprl, smo povprašali, kakšno je vzdušje v kolektivu.
„Kar se je zgodilo, je bil zame popoln šok. Kaže, da je med njimi samimi prihajalo do konfliktov in nesoglasij, tisti bes in nezadovoljstvo pa so izlile na meni, to je moja domneva. Nikoli nismo povsem prišle do dna, kaj je bilo posredi. Po moje je bil glavni vzrok ocenjevanje delovne uspešnosti. Težko je, ko imaš na voljo kupček denarja, ki ga moraš razdeliti med 75 ljudi. Od letošnje pomladi je vzdušje drugačno, ker sem si vzela čas in opravila pogovor z vsemi, da so imele priložnost povedati, kaj jim ni všeč. Nikoli med mano in njimi ni bilo pravega konflikta, kakšnega disciplinskega problema, ničesar. Dobila pa sem očitek, da si vzamem premalo časa za njih. To sem si vzela k duši: treba je iti v vrtce in prisluhniti, kakšne težave imajo, ker ni lahko delati z otroki," je povedala Meškova.
Nedavno so imeli v vrtcu tudi revizijo, pri kateri je bilo po zagotovilu ravnateljice vse pozitivno, res pa je, da so porabili malo preveč za izobraževanje.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Avlo so spremenili v otroško garderobo in jo nekoliko polepšali.
Ptuj • Devetdeset let primarija Jožeta Neudauerja
Oživeli spomini na izjemno življenjsko in strokovno pot
Na 90. rojstni dan, rodil se je 16. septembra 1920 pri Sveti Ani v kmečki družini, je primarija doc. dr. Jožeta Neudaerja, častnega občana MO Ptuj, v Mestni hiši na Ptuju sprejel ptujski župan Štefan Čelan ter mu v svojem imenu in imenu občanov MO Ptuj čestital ob častitljivem življenjskem jubileju. V spomin na sprejem v Mestni hiši mu je podaril faksimile mestnega statuta iz leta 1376 in steklenico rujnega.
Za njim je razgibana življenjska in delovna oziroma strokovna pot. Študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani je končal leta 1951. Leta 1954 je opravil strokovni izpit za naziv zdravnika splošne prakse, leta 1959 je opravil specialistični izpit iz interne medicine. To je bilo tudi obdobje, ko se je posvetil nefrologiji. S hemodializo so v ptujski bolnišnici začeli leta 1979. Prvi bolnik, pri katerem so opravili hemodializo, je bil sodelavec bolnišnice, rentgenski tehnik Franc Flegar, opravili so ga z aparatom, ki so ga imeli na oddelku že štiri leta, da se Flegarju več ne bi bilo treba voziti v Ljubljano. To se je zgodilo v noči 14. februarja leta 1979. Za to, da je Ptuj dobil svojo hemodializo, sta bila potrebna vztrajnost in izjemen pogum, saj je bilo v tistih časih težko »premagati« zdravstveno politiko oziroma sistem, ki je bil proti temu, da ptujska bolnišnica prične opravljati he-modializo. Zaslužen pa je tudi Flegar, ki je hodil okrog politikov in jih prepričeval o nujnosti vzpostavitve te zdravstvene dejavnosti tudi na Ptuju.
Število bolnikov pa je z leti samo še naraščalo. Danes ima ptujska bolnišnica sodobno
urejeno dializo. Po zaslugi Jožeta Neudauerja se je v ptujski bolnišnici na noge postavila sodobna laboratorijska služba, prav tako pa tudi infekcijski oddelek. Veliko pa se je ukvarjal tudi z obolenji trebušne slinavke in marsikateremu bolniku rešil življenje.
Naziv primarija so mu podelili leta 1967 v Beogradu. Zelo pomembno je tudi njegovo znanstveno raziskovalno delo, na ljubljanski Medicinski fakulteti je leta 1974 doktoriral z doktorsko disertacijo Ali-mentarne intoksikacije s svincem. Zastrupitve s svincem so bile nekoč zelo velik problem
Haloz in Slovenskih goric. V docenta interne medicine je bil izvoljen leta 1977 za eno mandatno obdobje. Kasneje mu to sicer ni več uspelo, a mu je veliko več kot to pomenilo strokovno delo, uspehi pri zdravljenju bolnikov in njihovo zadovoljstvo.
Od leta 1983 do leta 1987, ko se je upokojil, je bil predstojnik internega oddelka ptujske bolnišnice. Strokovno delo in pomoč bolnikom sta bila vseskozi stalnica njegovega dela, je povedal ob svojem 80. rojstnem dnevu leta 2000 za naš časopis. Leta 1994 je postal častni občan MO Ptuj, ponaša
pa se tudi s častnim članstvom Slovenskega zdravniškega društva, ki ga je tudi dvajset let uspešno vodil. V svojem aktivnem obdobju zdravniškega dela je tudi veliko pisal. Za svoje delo je sprejel tudi številna priznanja, leta 2004 tudi priznanje Marka Gerbca, ki je najvišje strokovno priznanje zdravniškega društva.
Na sprejemu v Mestni hiši na Ptuju je slavljenec obudil svojo prehojeno zdravniško in strokovno pot, povezano z razvojem zdravstva na Ptuju in v Sloveniji. Vse to mu je vzelo veliko časa in naporov, zato je včasih tudi trpela družina, ker ni bil skoraj nič doma. Vesel je, da je postal tudi častni občan Ptuja, bolj pa so ga vedno cenili drugje kot doma, je povedal. Veliko gradiva se je nabralo v življenju in delu, skupaj za tri mape, še pred dvema letoma je bil trdno prepričan, da bo napisal knjigo, zdaj bo malo težje, ker mu nagaja vid. Za sprejem v Mestni hiši, ki je potekal v izredno sproščenem vzdušju, si je jubilant pripravil tudi mali »švingl« listič, če bi kakšno zadevo morda pozabil, a mu ga ni bilo treba uporabiti.
MG
Grajena • Izredna seja sveta četrtne skupnosti
Podprli zamenjavo in ureditev prostorov
Potem ko se je na 38. seji sveta ČS Grajena, ki je bila 9. septembra, zapletlo pri tretji točki dnevnega reda, v kateri so govorili o infrastrukturi, so se 11. septembra dogovorili o prenovi projektov za dokončno ureditev dvorane v Domu krajanov Grajena, da bo dosežena njena funkcionalnost. Za dejavnost kulturnega društva sta namreč potrebna prostor za kulise in kuhinja.
Na seji so se pogovarjali predstavniki društev, zatem pa na izredni seji 16. septembra skupaj člani sveta ČS Andrej Rebernišek, Marjan Germovšek, Milan Petek in Peter Vajnberger, svetnik mestnega sveta s tega območja Miran Meško in predsedniki društev Vlado Bezjak - KD Grajena, Ivan Šimenko - PGD Grajena, Mitja Črnko - TD Kr-čevina, Marjan Stajnko - ŠD Grajena in Albin Kramber-ger - DU Grajena. Od drugih gostov sta na seji sodelovala Janko Polanec, strokovnjak s področja instalacij, in Janko Širec iz MO Ptuj, ki je lastnica objekta, s katerim upravlja ČS Grajena. V zadnjih treh letih, 2008, 2009 in 2010, je bilo v obnovo dvorane vloženih okrog 285 tisoč evrov, dela v notranjosti objekta pa potekajo že od leta 2002.
Na izredni seji so si vzeli čas za temeljit razmislek o spremembi projekta, da bo v resnici dosežena kar največja funkcionalnost prostora, da se kuhinja iz prostora za odrom prestavi v prostor za kulise, ki je bil predviden pri vhodu v dvorano, ker ni smiselno, da bi hrano čez oder nosili v dvorano, kulise pa čez dvorano na oder, ki že v osnovi ne prenese nekih dodatnih večjih obremenitev. Če bi kuhinja ostala za odrom, bi ob dajanju dvorane v najem morali odpreti tudi oder, če pa bo kuhinja preseljena iz za-odrja, je možno v najem dati le polovico dvorane s souporabo kuhinje, oder pa v tem primeru ostane nedotaknjen.
Dobro uro so se pogovarjali o smiselnosti takšne preselitve oziroma menjave namembnosti prostorov, ki so
tako ali drugače že sestavni del ureditve dvorane, bo pa to zahtevalo nekatere spremembe projekta. Če bi kuhinja ostala v zaodrju, bi imeli težave tudi nastopajoči, ki morajo prav tako imeti svoj prostor, medtem ko čakajo na nastope. Tudi novemu predsedniku KD Grajena Vladu Bezjaku ni bilo jasno, zakaj bi morala biti kuhinja za odrom, prostor za kulise pa ob vhodu v dvorano. Kot predsednik KD zagovarja rešitve, ki bodo omogočile normalno delovanje vseh štirih sekcij društva, zato tudi pozdravljajo že omenjeno spremembo, pri čemer pa naj se najde rešitev za pravo kuhinjo, ne samo razde-lilnico. Treba pa bo povečati vrata z odra, ki vodijo v nov prostor za kulise; tega bi morali urediti čim prej, ker želijo kulise, ki so praktično raz-
metane po številnih hlevih, čimprej spraviti v skupni prostor, so pa tudi pred začetkom priprav na novo predstavo, za katero bodo prav tako morali izdelati kulise.
Spremembe, o katerih so se na koncu poenotili, da so smiselne, bodo lahko izvedli le na osnovi projektne dokumentacije - že zaradi zakonsko potrebnih atestov, certifikatov in meritev; nekateri so namreč bili prepričani, da bo zadostovalo udarniško delo. Kot je ob koncu seje povedal Janko Širec, bodo v mescu dni poskušali priti do sprememb projektne dokumentacije in jih tudi finančno ovrednotiti, da bi lahko v čim krajšem času pristopili k realizaciji. Koordinatorja ČS Grajena pri vseh teh opravilih bosta Janko Po-lanec in Andrej Rebernišek.
MG
Od tod in tam
Ptuj • LDS predstavila kandidatno listo in volilni program
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci, ki je bila 16. septembra, je MO LDS Ptuj, ki ga vodi Lidija Majnik, predstavil listo kandidatov LDS za mestni svet in volilni program za lokalne volitve 2010. Po besedah Majnikove, nosilke liste, gre za kvalitetno listo, za katero so značilne izkušnje, modrost in mladost. Njihov program izvira iz dolgoročnega programa razvoja MO Ptuj, ki je bil z velikim konsenzom sprejet tudi na mestnem svetu. V novem štiriletnem obdobju dajejo največji poudarek skrbi za ljudi, je povedal njihov županski kandidat Štefan Čelan, ob tem pa mestnemu jedru, da bo še bolj živo kot sedaj, okoljevarstvu, projektu EPK 2012, Ptujskemu jezeru, modernizaciji cestnega omrežja, energetiki, prizadevali si bodo, da bo MO Ptuj pridobila certifikat Zelene občine, in projektu Ptuja kot gostitelja EP v Košarki v letu 2013. Z listo za mestni svet in volilnim programom so nadvse zadovoljni tudi v strankinem podmladku, MLD, ki ga vodi Saša Lončar.
MG
Ptuj • Evropska sredstva za Ptuj

Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj je bila uspešna tudi na petem razpisu za sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Nanj so prijavili gradnjo nizkoenergetskega vrtca Podle-sek - Med vrti. Za projekt v višini okrog 1,3 milijona evrov so sprejeli sklep Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko v sofinanciranju v maksimalni višini, 85 odstotkov, kar v znesku predstavlja 1,1 milijona evrov. Z izgradnjo vrtca Podlesek bodo zadostili potrebam po predšolski vzgojno-izobraževalni dejavnosti na levem bregu Drave. Pridobili bodo tri nove igralnice, večnamenski osrednji prostor in dodatne prostore za dejavnost otrok ter dodatne skupne prostore z obstoječim vrtcem Tulipan. Novi vrtec naj bi odprli predvidoma septembra 2011. Umeščen bo v hrib, njegova streha pa bo služila kot igrišče starega vrtca.
MG
Ptuj • Jutri tradicionalno kolesarjenje
Foto: Črtomir Goznik
V Sloveniji že od 16. septembra potekajo aktivnosti letošnjega 9. evropskega tedna mobilnosti, v katere se vključuje tudi MO Ptuj. Aktivnosti potekajo pod naslovom Potuj pametneje, živi bolje. MO Ptuj bo jutri izvedla tradicionalno kolesarjenje, ki se bo začelo ob 12. uri pred Mestno hišo. Zaradi kolesarjenja in prireditve Ulica otrokom bodo uvedli popolno zaporo ulic v mestnem jedru in v okolici osnovnih šol. Iz Skupne občinske uprave je šel poziv meščanom, da se v tednu mobilnosti čim manj poslužujejo avtomobilov. Meščani ga niso slišali, še naprej se vozijo z avtomobili in po nepotrebnem polnijo mestne ulice, svojevrstno sliko pa so ustvarili ob odprtju nove telovadnice pri OŠ Ljudski vrt, saj so s svojimi jeklenimi konjički dobesedno zabasali vse okoliške pločnike.
Središče ob Dravi • 12. izredna seja občinskega sveta
Največ o financah
Občinski svet Središče ob Dravi se je v četrtek popoldne zadnjič sestal v tem sklicu in opravil 12. izredno sejo.
Osrednja točka seje je bila zaključni račun proračuna občine Središče ob Dravi za leto 2009. V bilanci prihodkov in odhodkov je bil izkazan proračunski primanjkljaj v višini 396.950 evrov, na računu finančnih terjatev in naložb pa presežek sredstev v višini 11.533 evrov in na računu financiranja neto zadolževanje v višini 387.774 evrov, sprememba stanja na računu za leto 2009 v višini 2.357 ter prenos sredstev iz preteklih let v višini 96.064 evrov. Iz tega je razvidno, da je končni seštevek izvrševanja proračuna za leto 2009 po vseh treh bilancah, skupaj s prenosom sredstev iz preteklih let, 98.421 evrov. O samem zaključnem računu so se pozitivno izrekli tako predstavnik nadzornega odbora Ivan Janžekovič kot tudi predsednica odbora za finance Anica Škrinjar kot tudi svetniki. Kljub temu pa je Škrinjar-jeva podprla pobudo svetnika Jurija Dogša, da je v bodoče na sejah sveta prisotna tudi fi-nančnica Blanka Kočevar, pričakovali pa bi, da je na sejah občasno prisoten tudi vodja medobčinske uprave, saj bi tako lahko lažje in hitreje neposredno reševali morebitne nejasnosti.
Med pomembnejše odločitve sodi tudi sprejetje projekta za prenovo občinske zgradbe, ki jo močno načenja vlaga. Župan Jurij Borko in svetniki so se strinjali, da je treba preprečiti nadaljnjo propadanje občinske zgradbe zaradi napada vlage, omogočiti boljše prostorske pogoje in izboljšati opremljenost večnamenskega prostora uporabnikom. S tem ne le da se izboljša sama podoba občinske zgradbe, ampak se polepša tudi izgled vaškega jedra skupaj z obnovljenim trgom naselja, so prepričani v Središču. S to investicijo želijo zagotoviti enakovrednejše bivalne pogoje na podeželskem območju v primerjavi z ostalo Slovenjo. Sicer vsi
Prejeli smo
Odgovor na komentar g. Roberta Šijanca
Glede dvoma g. Šijanca o moji strokovnosti na kratko.
Skupna moč doslej zgrajenih bioplinskih naprav v Sloveniji je 10,293 MW. Skupna moč še planiranih pa 19,2 MW. 85,3 % pridobljene električne energije bazira na energetskih rastlinah pridelanih na njivah. Ob predpostavki, da kot energetsko rastlino
Foto: Viki Ivanuša
Ivan Janžekovič je v imenu Nadzornega odbora podal pozitivno mnenje o zaključnem računu proračuna Središče ob Dravi.
skupaj niso preveč navdušeni nad vlaganjem v občinsko zgradbo, ampak ponudila se je zelo ugodna priložnost, za katero so se vsi strinjali, da je ne smejo zamuditi. Delež sofinanciranja pri Ukrepu 322 -razvoj podeželja se je namreč dvignil s 50 na kar 85 %. Za hidroizolacijo zgradbe s strojnim prerezom zunanjih sten, ureditev in preplesk celotne fasade zgradbe, restavracijo kamnitega vhodnega pročelja, obnovitev vhodnega stopnišča občinske zgradbe, saniranje in preplesk prostorov v pritličju, ureditev večnamenskega prostora in nabavo nove opreme večnamenskega prostora bi občina po tem izračunu odštela le 28.000 evrov, ostanek pa ministrstvo za kmetijstvo. Načrtovani poseg so uskladili tudi v načrtu razvojnih programov občine za obdobje 2010-2013.
O financah so odločali tudi pri prerazporeditvah, kjer bodo 5000 evrov vzeli kmetijstvu, saj morajo nujno izdelati načrt zaščite in reševanja, ker jim v nasprotnem primeru grozi kazen. Nasprotovanja, da se potreben denar vzame
iz postavke kmetijstva, ni bilo, saj so občinski razpisi za dodelitev sredstev že bolj pri kraju, velikega povpraševanja pa letos ni bilo. Zato pa je Bojan Mlakar opozoril, da utegne biti prihodnje leto naval na občinska sredstva bistveno večji, saj bo veliko prosilcev za sredstva izpadlo na državni ravni, kje ni dovolj denarja, in se bodo takrat najverjetneje odločili poiskati možnosti sofinanciranja tudi na občinski ravni. Prerazporedili so še dobrih 3000 evrov za vzdrževanje lokalnih cest in okrog 800 evrov za košnjo jarkov, oboje so prerazporedili iz postavke za ureditev trga. Pri ureditvi trga, ki je sedaj že dobil lepšo podobo, pa se nekoliko zatika, ker pristojni ne želijo dati soglasja, saj se ne strinjajo z izvedbo stopnic, prav tako pa ne dovolijo postavitve vodnjaka na trgu z utemeljitvijo, da vodnjaki sodijo na vaška dvorišča in ne na trg. Pri tem ni prav nič pomagalo zagotavljanje župana Borka, da je vodnjak na trgu, odkar pomnijo najstarejši prebivalci kraja. Iz razprave je bilo razbrati, da so Središčani prepričani, da
bodo vodo na trgu imeli tako ali drugače, samo še pravo pot morajo najti, da svojo namero uresničijo.
Odločili so tudi, da ostane cena oglaševanja strank in posameznikov, ki kandidirajo na volitvah, v občinskem glasilu Sredica tudi v času volilne kampanje v enaki višini kot je veljavni cenik oglaševanja v glasilu Sredica za enkratne objave oglasov.
Potrdili so Mirka Tomašiča, Ivana Šavora in Ivana Mun-da za sodnike porotnike pri ptujskem sodišču. Odpisali so nekaj neizterljivih terjatev in se odločili, da pridobijo nazaj občinsko stanovanje, ki ga oseba, ki ji je bilo dodeljeno, ne vzdržuje v primernem stanju in je postalo vir težav za druge stanovalce v večsta-novanjski zgradbi. Tajnica občinske uprave Jelka Zidarič Tr-stenjak pa je opozorila tudi na drastično povečanje stroškov za oskrbo starejših v domovih in za zdravstveno zavarovanje občanov. Ti izdatki se bodo v prihodnosti še povečevali in nameniti jim bo treba več sredstev in pozornosti.
Viki Ivanuša
uporabimo koruzno silažo ob pričakovanem pridelku 40t/ha to pomeni, da potrebujemo cca 440 ha njivskih površin za pridelavo substrata za delovanje 1 MW bioplin-ske naprave.
Banke v Sloveniji v času »bančnega krča« kreditirajo te investicije do 100 %, v obsegu 8 do 9 mio EUR. V sosednji Avstriji enako primerljiva investicija stane približno 4,5 mio EUR. V sosednji Avstriji v pokrajini Štajerska imajo te naprave značaj dopolnilnih dejavnosti na živinorejskih kmetijah. Od 42 objektov
sta le dve bioplinski napravi moči 1 MW, ostali objekti so prilagojeni potrebam njihovih kmetij oziroma kmetijam, ki sodelujejo v skupnih projektih.
Hidroelektrarna na Savi moči 80 MW stane cca 150 mio EUR, bioplinske naprave v kmetijstvu moči 70 mW (kolikor se jih naj bi še zgradilo) pa skupno cca 600 mio EUR. Hidroelektrarna iz narodno gospodarskega vidika po MW proizvedene električne energije ustvari pozitiven rezultat v višini 80 EUR, bioplinske naprave pa negativen rezul-
tat v višini 72 EUR. Ob pričakovanem obsegu gradnje bio-plinskih naprav v kmetijstvu skupne moči 80 MW in ob sedanjih subvencioniranih odkupnih cenah elektrike iz bioplinarn, to znaša cca 42 mio EUR odhodkov državnega proračuna letno.
Koliko delovnih mest bi lahko ustvarili s tem denarjem s katerim uničujemo hrano v Sloveniji in zmanjšujemo že tako kritično stopnjo samooskrbe ? In kam gre denar preplačanih bioplinarn v Sloveniji?
Mag. Boštjan ŠTEFANČIČ
Od tod in tam
Ljutomer • Olga Karba za županjo
Foto: NS
Svojo kandidaturo za županjo občine Ljutomer je na tiskovni konferenci predstavila Olga Karba, diplomirana pravnica iz Ljutomera. Kot neodvisna kandidatka s podporo volivcev jo od strank podpirajo LDS, N.Si, SDS, Zares, Zelena Koalicija ter listi Mlada Pr-lekija in To je prava lista. Zaposlena je kot direktorica občinske uprave občine Puconci in kotposlovna ženska z bogatimi delovnimi izkušnjami na področju lokalne samouprave si želipovratek v lokalno okolje, od koder izhaja, in svoje znanje s pridom uporabiti za gospodarski napredek občine ter boljše in kakovostnejše življenje Ljutomerčanov. »Ponosna sem, ker se je prvič v zgodovini občine zgodilo, da mi je uspelo združiti ljudi, s katerimi bomo izhajali iz interesa občine, ne glede na to, kakšne barve je kdo. Želimo preseči politiko na nivoju naše občine. Zavedam se, da vodenje v naslednjih štirih letih ne bo lahko. Denarja bo vedno manj, občani pa si zaslužijo, da se z njihovim denarjem ravna skrbno in gospodarno ter se jih v teh hudih časih ne obremenjuje z visokimi dajatvami. Prednost bo namenjena dolgoročni strategiji razvoja, s poudarkom na gospodarstvu, vzdržnim in preglednim javnim financami, urejenim okoljem ter prijazni, učinkoviti in sodobni občinski upravi. Posebno mesto pripada hitrejšemu razvoju gospodarstva, odpiranju novih delovnih mest ter uveljavljanju in spoštovanju temeljnih človekovih vrednot.«
Niko Šoštarič
Ljutomer • Obnova prostorov v domu kulture
Foto: NS
Občina Ljutomer je iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pridobila sredstva za obnovo prostorov in nakup opreme v ljutomerskem domu kulture v višini 6000 evrov. Skupna vrednostprojek-ta je ocenjena na 12.285 evrov, v poletnih mesecih pa so bili urejeni dv garderobi, prostor med odrom in garderobami ter sanitarije za nastopajoče. Zamenjane so bile talne obloge v garderobnih prostorih, električna napeljava v garderobah in hodniku, kakor tudi svetilke in vrata. Pleskarska dela so bila opravljena na stopnišču in v nekaterih prostorih. Med novo opremo, ki se je nabavila so bili projektor s projekcijskim platnom, stoli, omare, mize, ogledala in obešalniki za garderobne prostore ter stojala za zastave in namizni prti.
NŠ
Gornja Radgona • Tridnevni sejem SOBRA
Na sejmišču v Gornji Radgoni bo v organizaciji Pomurskega sejma potekala tridnevna (23. do 25. september) mednarodna prireditev SOBRA - 5. sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja.
Minuli štirje sejmi so bili v domeni promocije Slovenske vojske, tokratni pa bo predstavljal nacionalno varnost s področja vojske, policije in civilne zaščite. Na sejmu, ki se prireja vsako drugo leto, sodeluje 120 razstavljavcev iz 11 držav, širši javnosti pa bo prikazano delovanje domačih ustanov. Od četrtka do sobote se bo zvrstilo 40 dogodkov. Sejem bo odprla ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, zadnji dan pa bo udeleženka SOBRE tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.
Bruselj • V Sloveniji prodaja raste
Poleti padec prodaje avtomobilov v EU
Število novo registriranih osebnih avtomobilov v EU se je julija znižalo za 18,6 odstotka, avgusta pa za 12,9 odstotka. V prvih osmih mesecih je bilo prodanih 9.021.703 avtomobilov, kar je 3,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, je Foto wikimedia.org danes objavilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA).
Čez poletje se je tako nadaljeval padec prodaje avtomobilov, ki ga je ACEA zabeležil že v drugem četrtletju letos. Avgusta se je prodaja znižala že peti mesec zapored, razlog pa je iskati v prenehanju subvencij za zamenjavo starih vozil z novimi.
V	juliju se je prodaja osebnih avtomobilov najbolj znižala na vseh glavnih trgih - v Franciji za 12,8 odstotka, v Veliki Britaniji za 13,2 odstotka, v Španiji za 24,1 odstotka, v Italiji za 25,7 odstotka in v Nemčiji za 30,2 odstotka. Sedmi letošnji mesec je bilo novo registriranih 1.032.893 avtomobilov.
V	avgustu se je prodaja avtomobilov v Franciji znižala za 7,9 odstotka, v Veliki Britaniji za 17,5 odstotka, v Italiji za 19,3 odstotka, v Španiji za 23,8 odstotka in v Nemčiji za 27 odstotkov. Avgusta je bilo v EU novo registriranih 701.710 avtomobilov.
V	prvih osmih mesecih skupaj so med najpomembnejšimi trgi rast prodaje zabeležili v Franciji (+2 odstotka), Veliki Britaniji (+13,2 odstotka) in Španiji (+21,9 odstotka), padec pa v Italiji (-2,5 odstotka) in v Nemčiji (-28,7 odstotka). Najbolj strm padec prodaje je sicer zabeležila Bolgarija (-39,1 odstotka), največjo rast prodaje pa Irska (+49,6 odstotka).
V	Sloveniji je bilo julija prodanih 5165 osebnih avtomobilov, kar je 1,6 odstotka več kot julija lani, avgusta pa se je prodaja povečala za 8,6 odstotka na 4215 avtomobilov. Od januarja do avgusta je bilo v Sloveniji prodanih 41.783 avtomobilov, kar je 8,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Največji tržni delež med avtomobilskimi proizvajalci je v prvih osmih mesecih pripadel nemškemu Volkswagnu; znašal je 21,3 odstotka, medtem ko je bil v enakem obdobju lani njegov tržni delež 21,5 odstotka. Po tržnem deležu sledijo PSA Group s 13,7 odstotka (v enakem obdobju lani 13 odstotkov), Renault z 10,4-odsto-tnim deležem (v enakem obdobju lani 8,9 odstotka), GM Group z 8,4-odstotnim deležem (v enakem obdobju lani 9 odstotkov), Ford z 8,3-odstotnim deležem (v enakem obdobju lani 8,8 odstotka), Fiat Group s 7,9-odstotnim deležem (v enakem obdobju lani 8,9 odstotka) in BMW Group s 5,3-odstotnim deležem (v enakem obdobju lani 4,9 odstotka).
Volkswagen je od januarja do avgusta skupaj prodal 1.984.569 avtomobilov, PSA Group 1.269.524 avtomobilov, Renault 963.786 avtomobilov, GM Group 782.576 avtomobilov, Ford 768.089 avtomobilov, Fiat 735.353 avtomobilov in BMW 495.561 avtomobilov. (sta)
Gospodarstvo po svetu
New York - Ameriške banke so avgusta zaplenile 95.364 hiš in stanovanj, katerih lastniki niso bili sposobni odplačevati hipotek, so v četrtek sporočili iz ameriškega podjetja RealtyTrack. Številka je za tri odstotke višja kot julija in za 25 odstotkov višja kot pred letom dni.
Hipotekarna kriza se v ZDA nadaljuje, število zaplemb pa raste počasi, ker banke ne želijo zasuti trga z nepremičninami, saj bi bili v tem primeru zaplenjeni domovi vredni še manj. A tudi počasne zaplembe ne pomagajo veliko, saj je bila na primer avgusta tretjina zaplenjenih hiš in stanovanj že na trgu. RealtyTrack ugotavlja, da se je število prvih obvestil o grožnji z zaplembo avgusta zmanjšalo za en odstotek v primerjavi z julijem in za 30 odstotkov v primerjavi z avgustom lani.
Od začetka recesije decembra 2007 do danes so banke v ZDA zaplenile skupaj 2,3 milijona hiš in stanovanj. Letos se pričakuje, da jih bodo zaplenile skupaj še dodaten milijon. Najslabše je v zvezni državi Nevadi, kjer so banke doslej zaplenile vsako 84. hišo oz. stanovanje, sledijo pa Florida, Arizona in Kalifornija.
Washington - Cene na ravni proizvajalcev se v ZDA pretekli mesec skorajda niso spreminjale. tako da inflacija ostaja pod nadzorom. Rast indeksa cen na ravni proizvajalcev za 0,4 odstotka v primerjavi z julijem pa je obenem pomirila strahove pred morebitnim izbruhom deflacije. Pretekli teden je bilo tudi manj novih prošenj za podporo pri brezposelnosti. Ministrstvo za delo je poročalo, da je bilo pretekli teden 3000 manj novih vlog za podporo pri brezposelnosti kot v predhodnem tednu. Na letno prilagojeni ravni jih je bilo 450.000. V zadnjem mesecu dni se je število prošenj znižalo za 11 odstotkov. Povprečje štirih tednov pa se je prav tako znižalo, in sicer za 13.500 na letno prilagojeno raven 464.750. Podporo zaradi brezposelnosti je v ZDA pretekli teden prejemalo okrog 9,5 milijona ljudi. Od tega 4,5 milijona po rednem programu, preostalih pet milijonov pa po podaljšanem programu, ki ga je potrdil kongres zaradi zadnje krize. Stopnja brezposelnosti je bila avgusta 9,6-odstotna in ostaja največja ovira hitrejšemu gospodarskemu okrevanju. /sta/
Washington •
Vedno več revnih
V ZDA lani uradno 43,6 milijona revnih
lili
s m
Foto: univerzai.org
Ameriški urad za štetje prebivalstva je sporočil, da se je stopnja revščine v ZDA lani s 13,2 odstotka oziroma 39,8 milijona ljudi v letu 2008 povzpela na 14,3 odstotka oziroma skupaj 43,6 milijona ljudi. Povečanje števila revnih je bilo pričakovano zaradi krize.
Prvo leto administracije predsednika ZDA Baracka Obame je torej zaznamovala rast revščine, kar je še ena slaba novica za demokrate pred kongresnimi volitvami 2. novembra. V ZDA je uradna stopnja revščine 21.954 dolarjev zaslužka na leto za štiričlansko družino pred odbitkom davkov.
V 60. letih prejšnjega stoletja so v ZDA na zvezni ravni sprožili vojno proti revščini, ki še vedno traja. Med delovno spo-
sobnim prebivalstvom, starim od 18 do 65 let, se je stopnja revščine lani povzpela na 12,9 odstotka, kar je največ od začetka prej omenjene »vojne«. Med otroci je bilo lani v ZDA 20,7 odstotka revnih.
Stopnja revščine med temnopoltim prebivalstvom ZDA se je od leta 2008 do leta 2009 povišala s 24,7 odstotka na 25,8 odstotka. Pri belcih je stopnja porasla z 8,6 na 9,4 odstotka, pri Američanih latinskoameriškega izvora pa s 23,2 na 25,3 odstotka. Brez zdravstvenega zavarovanja je bilo lani 16,7 odstotka prebivalstva oziroma skupaj 50,7 milijona ljudi. (sta)
Moskva • Pred volitvami 2011
Ruska opozicija združila sile proti Medvedjevu in Putinu
Ruske opozicijske stranke so se združile v koalicijo proti režimu ruskega predsednika Dmitrija Medved-jeva in ruskega premiera Vladimirja Putina, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Nameravajo se boriti proti trenutnemu zakonu o volitvah, ki določa 7-odsto-tni prag za vstop stranke v parlament.
Opozicijske stranke želijo
tako izboljšati svoje do sedaj zelo omejene možnosti za vstop v parlament, saj naj bi pogoj, da mora stranka za vstop v parlament zbrati sedem odstotkov glasov v državi, številne izmed njih uspešno zadržal pred vrati parlamenta.
Nekdanji namestnik ruskega premiera Boris Nemcov je povedal, da namerava koalicija opozicijskih strank kandidirati na parlamentarnih volitvah naslednje leto, za predsedniške volitve leta 2012 pa bodo predlagali skupnega kandidata.
Koaliciji z imenom »Za Rusijo brez samovolje in korupcije« se je pridružil tudi nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov, ki je povedal, da je nujna sprememba vlade, in za 9. oktober napovedal demonstracije v Moskvi, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
Vendar politični analitik Ale-ksej Marakin novi koaliciji ne napoveduje svetle prihodnosti. Da lahko kandidira na volitvah, mora stranka namreč zbrati 45.000 podpisov podpornikov, kar pa po Mararkinovih besedah do sedaj ni uspelo še nobeni neparlamentarni opozicijski stranki. (sta)
Bruselj • Izgon ilegalno priseljenih Romov
Sarkozy
pretresen zaradi izjav evropske komisarke Redingove
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je na vrhu voditeljev EU v Bruslju dejal, da je Francija globoko pretresena zaradi izjav evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding, ki je izgon Romov iz Francije primerjala z deportacijami med drugo svetovno vojno. Ob tem je napovedal, da bodo nadaljevali odstranjevanje »vseh nezakonitih naselij«.
Evropska komisarka Redin-gova je pred dnevi izgon Romov v Romunijo in Bolgarijo primerjala z deportacijami med drugo svetovne vojno in Parizu zagrozila s postopkom zaradi kršenja evropske zakonodaje. Kasneje je sicer obžalovala, ker so njeno izjavo interpretirali v tem duhu.
Kot je poudarila, »v nobenem primeru ni hotela postaviti vzporednic med drugo svetovno vojno in dejanji sedanje francoske vlade«. »Nasprotno, v imenu Evropske komisije sem branila načela in vrednote, na katerih je utemeljena EU,« je dejala.
Komisarka iz Luksemburga je v sporni izjavi dejala, da je »ogorčena nad tem, da ljudi pošiljajo iz države članice Evropske unije samo zato, ker pripadajo določeni etnični manjšini. Mislila sem, da Evropa temu po drugi svetovni vojni ne bo več priča«.
»Te besede so bile globoko boleče,« je danes dejal Sarkozy. »Moja dolžnost kot voditelja države je bila zaščititi Francijo,« je dodal na novinarski konferenci po koncu vrha.
Sarkozy je še zagotovil, da Francija pri odstranjevanju nezakonitih naselij ne diskrimini-ra Romov, saj je bila večina francoskih državljanov. »Avgusta je bilo odstranjenih več kot 500 nezakonitih naselij in dve tre-
tjini ali tri četrtine (Romov) je bilo Francozov. Te številke ... dokazujejo, da ni bilo nobene diskriminacije,« je dejal Sarkozy.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je po vrhu izjavil, da je diskriminacija etničnih manjšin nesprejemljiva. Priznal je sicer, da so bile izjave komisarke Redingove nekoliko pretirane. »Res je, da smo v vroči razpravi slišali pretirane komentarje,« je dejal Barroso in dodal, da je Redingova »včeraj to priznala tudi sama, drugi pa bi morali storiti isto«.
Sarkozy in Barroso sta se sicer na vrhu ostro sporekla zaradi francoske politike do Romov. Kot je povedal bolgarski premier Bojko Borisov, je med njima prišlo do ostre izmenjave mnenj, potem ko je Barroso podprl komisarko Redingovo.
Borisov je dejal, da je vesel, da se je izognil sporu o Romih. »Prišlo je do vrste prepirov med številnimi voditelji. Dobro je, da Bolgarija ni sodelovala v tem škandalu,« je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je danes ocenil, da so bile Sarkozyjeve izjave o njegovi državi v sporu zaradi Romov neprimerne. »Ni primerno, da se napada državo, iz katere prihaja komisarka,« je dejal Juncker na novinarski konferenci. (sta)
Zagreb • Italijanski zunanji minister Frattini trdi:
Italija prepričana v hrvaško članstvo v EU leta 2012
Foto: ec.europa.eu
Italija je prepričana, da bo Hrvaška leta 2012 polnopravna članica Evropske unije, je dejal italijanski zunanji minister Franco Frat-tini po srečanju s hrvaškim kolegom Gordanom Jandro-kovicem v Zagrebu. Fratti-ni je tudi prepričan, da bo Hrvaška v prvi polovici leta 2011 podpisala pristopno pogodbo z EU.
Frattini je povedal, da je Italija pripravljena pomagati Hrvaški pri zapiranju dveh najbolj občutljivih pogajalskih poglavij - o pravosodju in konkurenci. Jandrokovic se je zahvalil za dosedanjo italijansko podporo Hrvaški na poti v EU. Dejal je tudi, da bo Hrvaška v prvi polovici prihodnjega leta podpisala pristopno pogodbo.
Ministra sta se srečala v okviru drugega koordinacijskega odbora hrvaške in italijanske vlade, potem ko je prvi potekal julija lani v Rimu. Šef hrvaške diplomacije je poudaril, da je konkretni izid današnjega srečanja podpis memoranduma o razumevanje na področju kmetijstva in ruralnega razvoja, ki sta ga danes podpisala kmetijska ministra Hrvaške in Italije Petar Čobankovic in Giancarlo Galan.
Kot je še povedal Jandrokovic na skupni novinarski konferenci, sta se s Frattinijem pogovar-
jala tudi o avgustovski odločitvi hrvaškega vrhovnega sodišča o denacionalizaciji, s katero so hrvaškim državljanom omogočili vrnitev odvzetega premoženja v procesu nacionalizacije v bivši Jugoslaviji.
Jandrokovic je dejal, da hrvaško pravosodno ministrstvo pripravlja načine za izvajanje omenjene odločitve vrhovnega sodišča, medtem ko je Frattini poudaril, da Italija pričakuje, da bodo odmrznjene vse denacio-nalizacijske zahteve tujih državljanov.
Hrvaški zunanji minister je še poudaril, da je Italija prva hrvaška gospodarska partnerka in največji izvozni trg za hrvaške proizvajalce. Izrazil je pričakovanje, da se bodo vrsti italijanskih malih in srednjih podjetij na Hrvaškem čim prej pridružili tudi veliki italijanski vlagatelji.
Jandrokovic in Frattini sta še povedala, da sta se danes pogovarjala tudi o evroatlantski perspektivi držav jugovzhodne Evrope. Oba sta poudarila, da je v procesu približevanja EU posebej pomembna podpora Srbiji po kompromisni rešitve glede resolucije GS ZN o Kosovu. (sta)
EU, Ljubljana
• Komisija izdala odločbo o sofinanciranju
Za obnovo proge Divača - Koper 68 milijonov kohezijskega denarja
Evropska komisija je izdala odločbo o sofinanciranju obnove in posodobitve obstoječe 26,4 kilometra dolge železniške proge Divača - Koper. Gre za drugo fazo projekta, katere skupna vrednost znaša približno 130 milijonov evrov, od tega bo dobrih 68 milijonov evrov kohezijskih sredstev.
V programskem obdobju 2007-2013, v okviru katerega ima Slovenija v celoti na razpolago 4,2 milijarde evrov evropskih sredstev, je to prvi potrjeni projekt s področja železniške infrastrukture, so danes sporočili s službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Druga faza obnove železniške proge bo potekala v dveh sklopih. V prvem bo obnovljena železniška postaja in mobilna elektro-napajalna postaja Hrpe-lje-Kozina ter tovorna postaja v Kopru, predvidena je tudi gradnja nove elektro-napajalne postaje Dekani ter dela na odprti progi Divača - Koper. V okviru drugega sklopa je predvidena obnova železniške postaje v Divači in njene elektro-napajalne postaje, predvidena je graditev tudi številnih pomožnih objektov, in sicer podhodi za pešce, cestni nadvozi in lokalne povezovalne ceste.
Ponekod bo potrebna premestitev ali zgraditev povsem novih javnih komunalnih vodov, prerazporeditev električne instalacije ter prilagoditev signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave. Tako bo zamenjanih 105 kretnic, dobrih 60.000 kubičnih metrov gramoza, več kot 44.000 pragov, poleg tega pa bo postavljenih tudi 324 metrov podpornih zidov in 427 metrov protihrupnih zaščitnih zidov.
Celotni omenjeni železniški odsek je del šestega prednostnega projekta v okviru vsee-vropskega prometnega omrežja TEN-T, in sicer železniške osi Lyon - Trst - Divača/Koper - Divača - Ljubljana - Budimpešta - meja z Ukrajino. Projekt bo bistveno prispeval k nadaljnji krepitvi povezave za tranzitni tovor, ki se sooča s povečanim tranzitom iz koprskega pristanišča na Madžarsko, v Avstrijo, Nemčijo in Ukrajino. Po obnovljeni progi se bo po navedbah službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko predvidoma dnevno prepeljalo približno 82 vlakov, letno pa se bo lahko namesto dosedanjih devet prepeljalo 14 milijonov ton različnega tovora. (sta)
Markovci • Z zadnje seje, ki je ni bilo
Nova Slovenija pokazala zobe
Zadnja seja sveta občine Markovci v tem mandatu, ki jo je župan Franc Kekec sklical v četrtek, 16. septembra, je bila zaradi svetniške skupine Nove Slovenije prekinjena, še preden so se lotili dnevnega reda. Čeprav so se zaradi nesoglasij razšli z grenkim priokusom, so se po seji vsi zbrali na zadnji svetniški večerji.
Kljub drugačnim pričakovanjem se je na zadnji seji v tem mandatu začelo zapletati že pri uvodnem delu, ob obravnavi vsebine predlaganega dnevnega reda, ko je župan Franc Kekec svetnike seznanil, da na željo občinskih odborov od devetih predlaganih umika tri točke. Takoj zatem pa je svetnik Stanislav Toplak v imenu svetniške skupine N.Si predlagal tudi umik predlogov dveh odlokov, ki opredeljujeta način oskrbe s pitno vodo ter dodelitve koncesije za opravljanje te službe v občini Markovci. Kot je dejal Toplak, so se za to odločili, ker naj bi bila po njihovem mnenju vsebina odloka še neusklajena, nedorečena in v nekem delu celo v nasprotju z evropsko zakonodajo. Zupanu Kekcu je poleg tega očital, da ob obravnavi polletne realizacije proračuna, ki je bila zelo nizka, ni dal možnosti za obravnavo in dajanje pripomb posameznih svetniških skupin, motilo pa jih je tudi, ker na dnevni red te seje ni uvrstil obravnave o rebalansu občinskega proračuna, čeprav bi to po njegovem moral storiti, zato je županu očital samovoljo.
Župan Franc Kekec je vse očitke mirno in argumentirano zavrnil, saj je pojasnil, da sta oba odloka, ki opredeljujeta način oskrbe in dajanja koncesije za oskrbo s pitno vodo, že v drugi obravnavi ter da so po prvi obravnavi odgovorili na vsa zastavljena vprašanja in poskrbeli, da so pripravljavci upoštevali vse do tedaj sprejete predloge in pripombe. Opozoril je tudi, da bodo v primeru, če teh dveh odlokov ne sprejmejo, v občini zagotovo izpadli iz dogovora občin Spodnjega Podravja o enotnem nastopu in razpisu za skupno koncesijo, kar bi pomenilo neupravičen dodaten strošek in verjetno višjo ceno pitne vode. Vse svetnike je pozval k razumu in še enkrat poudaril, da ne bi bilo pametno, če teh
Foto: M. Ozmec
Svetnik Stanislav Toplak (desno) je v imenu svetniške skupine N.Si dosegel, da so z dnevnega reda umaknili dokončni sprejem odlokov, ki urejata oskrbo s pitno vodo.
dveh odlokov o oskrbi s pitno vodo ne bi sprejeli, saj je to brez težav storilo že 12 sodelujočih občin. Kar se tiče poročila o polletni realizaciji občinskega proračuna, pa je pojasnil, da je v njem lepo zapisal, da je polletna realizacija tako nizka zaradi tega, ker so bile v glavnem vse večje investicije še odprte in nedokončane, nekaterih pa še niso mogli začeti, ker so čakali na izide po prijavljenih razpisih za evropska in državna sredstva, ter dodal, da je nizka polletna realizacija značilna tudi v drugih občinah, ob tem pa izrazil svoje prepričanje, da bo ob koncu leta stanje zagotovo drugačno in zadovoljivo, zato nima občutka, da na občini ne bi dobro delali.
Ker je med tem v sejno sobo vstopil (in takoj zatem izstopil) dr. Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila v Mariboru, kjer so izdelali predloge obeh odlokov, ki opredeljujeta oskrbo s pitno vodo, je župan predlagal, da bi ga povabili na sejo, da bi lahko iz prve roke odgovoril na vsa nejasna in druga zastavljena vprašanja. Stanislav Toplak oziroma svetniška skupina N.Si pa ni popustila in tako je pri glasovanju za sicer samo en glas preglasovala preostale svetnike
in s tem na veliko razočaranje župana in preostalih svetnikov dosegla umik obeh predlogov odlokov o oskrbi s pitno vodo.
Svetniku Ivanu Obranu je ob tem prekipelo, saj je ugotovil, da vsa podtikanja županu več kot očitno kažejo na to, da gre za načrtno pripravljeno predvolilno sejo, zato je ni smiselno nadaljevati, županu pa predlagal, da sejo prekine oziroma konča, saj so tako na dnevnem redu ostale le še tri nepomembne točke, o katerih lahko odločanje prepustijo svetnikom v naslednjem mandatu. Župan Kekec je njegovemu predlogu prisluhnil, saj je po tem, ko je tudi sam ugotovil, da dejansko ni smiselno, da nadaljujejo s tako okrnjenim dnevnim redom, sejo končal. Ker pa je vendarle šlo za zadnjo sejo v tem mandatu, se je vsem svetnicam in svetnikom zahvalil za njihovo delo in sodelovanje v teh štirih letih in ob ugotovitvi, da so vendarle storili precej za napredek občine, vse skupaj po končani seji povabil na zadnjo večerjo v spodnjih prostorih občinske zgradbe.
Da bi neprijetne občutke ob razhajanju po zadnji seji, ki je dejansko sploh ni bilo, vendarle nekoliko omilil, se je podžupan Zvonko Črešnik v imenu
vseh svetnic in svetnikov zahvalil županu za njegov trud, delo in prizadevanja za vsesplošen razvoj ter za uspešno vodenje občine v tem mandatu.
Dr. Boštjan Brezovnik, ki je tako kot del svetnikov in novinarji v Markovce prišel zaman, je bil o posledicah zaradi ne-sprejetja omenjenih odlokov, ki opredeljujeta oskrbo s pitno vodo, na hodniku Občine Markovci jasen. Na novinarsko vprašanje, ali je res, da bodo v občini Markovci tudi v bodoče plačevali isto ceno vode kot do sedaj, kar je pred tem dejal svetnik Stanislav Toplak, je namreč jasno odgovoril: »Ne, žal to ne drži zaradi tega, ker se je do sedaj zagotavljala enotna cena za vodo na območju vseh 17 sodelujočih občin. Glede na to, da občina Markovci zaradi nesprejetja teh dveh odlokov ne bo šla v enoten postopek za dodelitev koncesije, to pomeni razbitje enotne cene vode. In po naših analizah in izračunih bodo občani na območju občine Markovci tako kot občani drugih občin, ki niso sprejele odlokov, ki urejata oskrbo s pitno vodo in način koncesije, odslej zagotovo plačevali višje stroške za izvajanje dejavnosti te javne službe. Razlog za to je v tem, da se bodo morali sedaj stroški izračunavati glede na vrednost vodovodne infrastrukture, ki leži na območju občine, in glede na stroške storitev, ki jih bodo morali kasneje zagotavljati izvajalci.«
Ko smo iz markovske občinske zgradbe odhajali z neprijetnimi občutki, je bilo iz ozadja po hodniku slišati glas enega od udeležencev seje: »Ste videli, še bo vroče, Nova Slovenija je že sedaj pokazala zobe!« Kljub vsemu, kar smo doživeli, upajmo, da ne bo tako hudo, saj še vedno velja tisti stari rek, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.
M. Ozmec
Ptuj • Zgodba skritega lastništva
Ne bom plačal!« pravi Samo Majcenovič
Finance so prejšnji četrtek, 16. septembra, »razkrile« direktorja Taluma Danila Topleka, da naj bi bil tihi družbenik tihega družbenika Gradbenega podjetja Ptuj. To naj bi bila za nekatere že zgodba s staro brado; govorilo se je, ni pa bilo papirjev. Zdaj so ti postali »javni«.
»
Sedmega julija letos naj bi se na Okrožnem sodišču na Ptuju začel narok v tožbi zoper Sama Majcenoviča, nekdanjega uradnega lastnika družbe Schop, lastnice Gradbenega podjetja Ptuj. Leta 2006 je Majcenovič družbo Schop prodal podjetju MTB Blaža Mlinariča, ki pa naj ne bi vedel za tihe družabnike. Kot je povedal Majcenovič, je šlo za 12 milijonov evrov vredno prodajo, ki je bila izvedena s petodstotnim popustom, sam pa je poravnal iz svojega žepa
tudi vse davčne obveznosti. »Ponudba je bila dobra, zato sem se odločil za prodajo,« pravi.
Prodaja je bila izvršena 6. marca 2006. V GP Ptuj je Maj-cenovič delal še šest mesecev, nato pa ga je zaradi nevzdržnih razmer zapustil. Ta prodaja je tudi jedro spora med partnerji Schopa. Borut Bernhard, direktor GP Ptuj, je vložil tožbo zoper Majcenoviča za plačilo 9,535 milijona evrov, ker Maj-cenovič ni plačal Bernhardu in Topleku; slednjemu naj bi
pripadalo 2,384 milijona evrov, kot naj bi znašal njegov delež v Gradbenem podjetju.
Samo Majcenovič je povedal, to pa izhaja tudi iz kazenskih ovadb, da naj bi Danilo Toplek z izsiljevanjem postal tihi družbenik tihega družbenika lastnika GP Ptuj. Majcenovič, Toplek in Bernhard so sklenili dve pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij, ki nista bili vneseni v poslovni register, ima pa ju sodišče. Prva pogodba, ki sta jo podpisala Samo Majcenovič in
Pa brez zamere
Prilagodljivost
Kolporterji, poštarji in penzionisti
Ljudje smo, če malce razmislite, zelo prilagodljiva vrsta; pravzaprav smo najbolj prilagodljiva vrsta na tem planetu. Brez naše prilagodljivosti nam skoraj zagotovo ne bi uspelo doseči višav razvoja, ki smo jih v naši zgodovini osvojili (prosim, da ste pozorni na preteklik - kajti stanje, v katerem smo danes, zagotovo ne more bitipojmovano kot vrhunec razvoja človeške vrste) ter se razviti v dominantno vrsto na Zemlji. Ta prilagodljivost, kolikor koristna že je (bila), pa je vseeno dvorezen meč -včasih bi namreč bilo bolje, da bi človeštvo bilo malo manj prilagodljivo, še posebej, kadar beseda nanese na poslušnost temu ali onemu Gospodarju, pa naj bo ta iz mesa in krvi ali zgolj iz konceptov in teorij. Sicer pa je ta naša prilagodljivost zanimiva zadeva ne samo na nivoju konceptualnih zasnov ter množične manipulacije, ampak tudi na čisto osebnem nivoju; tudi na tem nivoju se pokaže dvojna narava prilagodljivosti. Pa poglejmo.
Imam prijatelja. Ta sicer ni ne edini ne najboljši (sam sicer v ultimativno vrednotenje prijateljev na najvišjem nivoju - se pravi, najboljši, drugi najboljši, tretji najboljši in tako dalje - ne verjamem najbolj), je pa zagotovo prijatelj in ne zgolj znanec. Ta prijatelj se večinoma preživlja z ra-znašanjem časopisov. Se pravi, da dela vse dni v tednu in da mora prav vsak dan v tednu vstati tam okoli tretje ure zjutraj, »zakurblati« moped, se odpeljati po zalogo časopisov ter jih potem raznositi po nabiralnikih (kar mu po navadi vzame štiri do pet ur časa). Morda se vam bo ta služba zdela preprosta, a premislite znova - vsak dan vstajati ob treh zjutraj, ne glede na to, ali je petek ali svetek, pa na to, ali zunaj dežuje, ali jeplus dvajset ali minus deset, in tako dalje - da o zmešanem bioritmu sploh ne govorimo. A prijatelj ima zelo razvito zmožnost prilagajanja, zato mu ta služba ne predstavlja nobenega večjega problema; še več, z leti je razvil nek svoj bioritem, ki od njega zahteva zgolj po dve ali tri ure spanja na dan, ki jih »odspi« pa potrebi. Ker je po naravi veseljak, si človek, ko ga tako vidi še ob polnoči s svojim pivom za šankom, prešerno (a ne pijansko) razpoloženega in polnega energije, nikoli ne bi mislil, da je kolporter in da bo čez tri ure že sedel na svojem mopedu ter vse novic željne oskrboval z njihovim dnevnim obrokom tiskanih informacij. Prijatelj je torej zelo prilagodljiva oseba.
Za razliko od njega pa so manj prilagodljive njegove stranke; kar velikokrat se namreč zgodi, da kak upokojenec ali upokojenka, če svojega dnevnega časopisa ne dobi ob točno tisti uri, ob kateri ga pričakuje, že jezno vihti telefon. Če dostava časopisa zamuja nič več kot kako minutko, se na sedež časopisnega podjetja vsujejo klici »prizadetih« občanov in občank. Ti prizadeti državljani ne kličejo, ker časopisa ne bi dobili, ampak zato, ker ga ni v njihovih nabiralnikih do sekunde točno ob tej in tej uri. To je sicer do neke mere razumljivo, če imamo v mislih, da so to predvsem starejši občani, ki v življenju pač nimajo početi kaj dosti in jim taki dogodki (če časopis zamuja 30 sekund) pač prestavljajo priložnost, da se jim v vsakdanu kaj zgodi in lahko malce negodujejo.
Prav tako do neke mere razumljiv, čeprav še bolj zabaven, pa je primer našega lokalnega poštarja; ta mi je namreč ob neki priložnosti razložil, kako včasih na pošto jezno kličejo starejše gospe, vse zaskrbljene in zgrožene, ker na ta in ta dan v poštni nabiralnik niso dobile »smeti« (kot poštarji imenujejo oglasne tiskovine). Še več - dogodilo se je tudi že, da je na pošto klicala starejša gospa in se pritožila, da je v nabiralnik dobila samo osem oglasnih letakov, njena soseda pa jih je dobila devet. Potem je, mi je med muzanjem razložil poštar, naslednji dan dobila dvojno dozo letakov, kar pa ji spet ni bilo prav, tako da je pošta znova prejela klic nezadovoljne občanke.
Prilagodljivost je tako res pomembna lastnost, ki pa jo moramo znati »dozirati« in uporabljati primerno in ob primernih trenutkih. Še posebej, kadar gre za pomembnejše reči od jutranjega časopisa in reklamnih sporočil. A to je že povsem druga zgodba.
Gregor Alič
Borut Bernhard kot tihi družbenik, govori o oblikovanju tihe družbe v družbi Schop. Po njej pripada Bernhardu 40 odstotkov kapitala družbe. Drugo pogodbo so sklenili Majceno-vič, Bernhard in Danilo Toplek kot tihi družbenik Boruta Ber-nharda. Po tej pogodbi je delež Danila Topleka v tihi družbi četrtinski.
Samo Majcenovič po razkritju zgodbe v Financah ni želel podrobneje govoriti o sporu, ki bo epilog dobil pred sodiščem.
Res pa je, da si z odvetnikom prizadevata, da bi v tej zadevi razsojalo drugo sodišče, glede na to da je sestra Danila Tople-ka podpredsednica Okrožnega sodišča na Ptuju. Povedal je le, da imata vse potrebne papirje policija in tožilstvo. Tožbo naj bi Bernhard vložil že leta 2008, sam pa je žrtev takšnih in drugačnih izsiljevanj že od leta 1999. Iz strahu pred novimi izsiljevanji je svojo dejavnost, zdaj se v glavnem ukvarja z nepremičninami, prenesel na
tuje. Plačal pa Bernhardu in To-pleku ne bo, ker ni »kriv«.
V času, ko je bil Toplek skriti lastnik, je Gradbeno podjetje Ptuj imelo s Talumom za okrog štiri milijone evrov posla. Zato se bo z zadevo Schop oziroma Danilom Toplekom kot tihim družbenikom tihega družbenika in kot posrednim lastnikom dobavitelja, kot so te dni napovedali, pričeli ukvarjati na Dur-su, protikorupcijski komisiji in Kadu.
MG
	
Rezervirajte si srede za	Qtandfa + sreda =
O* QL ANDI A Dežela nakupov www.qlandia.si	
	Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.
Ptuj • Obisk Malezijcev v sklopu projekta Eno
Ptujsko-malezijsko prijateljstvo
Ptujska gimnazija že več let sodeluje v projektu globalne virtualne šole o okoljski vzgoji, imenovanem Eno (Environment on line). Projekt, ki združuje številne šole iz različnih držav, so leta 2000 ustanovili na Finskem, danes pa ima na vsakem kontinentu vzpostavljene koordinatorje, ki skrbijo za njegovo tekoče izvajanje v posameznih deželah. Eden izmed njih, azijski, je s še dvema učiteljema v preteklih dneh obiskal Slovenijo, med drugim 16. septembra tudi Gimnazijo Ptuj.
Gimnazija Ptuj je kot Unesco šola leta 2005 stopila v omenjen projekt, ki skrbi za prihodnost, saj se ukvarja z okoljem - šole v sklopu njega namreč aktivno raziskujejo okoljske in tudi socialne teme. Finci, pobudniki projekta, ki je v začetku nastal kot spletni, v katerem so se šole srečevale s svojimi aktivnostmi, so v njegovem okviru začeli saditi drevesa - mednarodni dan miru, 21. september, je tako postal simbol za to dejavnost.
»Trenutno več kot milijon šol po celem svetu na ta dan sadi drevesa. Hkrati projekt vzpodbuja tudi druga področja, skozi šolsko leto vsaka šola ugotavlja, na kateri točki pravzaprav smo v svojem ekološkem obnašanju oziroma onesnaževanju, vedno je podana tudi kakšna tema, povezana z, recimo, gozdovi, biodiverziteto, vremenskimi spremembami ... Hkrati pa se te okoljske zadeve povezujejo tudi s temami tolerantnosti, človekovih pravic, medkulturnega učenja ...,« je povedala Darja Rokavec iz ptujske
gimnazije, v kateri v takšne dejavnosti vsako leto vključijo dijake prvih letnikov, ki skozi šolsko leto obdelajo določene teme, na koncu pa običajno pripravijo predstavitev sovrstnikom.
Slovenske buče v Maleziji?
Ptujska gimnazija je ena mnogih, ki sodeluje v po vsem svetu vedno bolj razširjenem projektu. »V sklopu projekta delujejo šole prek spleta, sedaj je vključenih približno 170 držav z več kot 10.000 sodelujočimi šolami. Naš glavni cilj je to številko zvišati na 100.000 do leta 2017,« je pojasnil Kalaimani Supramaniam, azijski koordinator projekta ENO, ki je s še dvema sodelavcema pred dobrim tednom obiskal Slovenijo. To je bil zanj prvi izlet v našo državo in ta del Evrope nasploh. Kot je povedal, se mu je Slovenija zdela zelo lepa in zelena v primerjavi z Malezijo.
Ptujski gimnazijci so gostom ob obisku pripravili predstavitev dejavnosti, ki so jih v sklopu projekta Eno izvajali v lanskem letu, in jih seznanili s svojim projektom ACES, povezanim z ločeva-
njem odpadkov. Obiskovalci pa so jim opisali svoje dejavnosti, povezane z varovanjem okolja.
»Namen obiska malezijskih učiteljev je bil vzpostaviti sodelovanje med slovenskimi in azijskimi dijaki ne samo prek spleta v okviru tega projekta, ampak tudi širše - kot izmenjavo učiteljev, dijakov ter sodelovanje na različnih delavnicah Eno v Maleziji oziroma tudi Sloveniji,« je razložila Rokavčeva.
V znak prijateljstva so obiskovalcem podarili nekaj slovenskih semen z željo, da morda naše buče in sončnice zrastejo tudi v vlažnem malezijskem podnebju, o čemer se bodo prepričali čez čas. Skupaj pa so posadili drevo, ki bo raslo kot simbol slovensko (oziroma ptujsko)-malezijske-ga prijateljstva.
Polona Ambrožič
Foto: PA
Ptujski dijaki so obiskovalcem pripravili zanimivo predstavitev svojega okoljevarstvenega dela.
Juršinci • 10 let ljudskih pevk
Veselje do petja
Ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci so v soboto, 11. septembra, pripravile pestro, zanimivo in nadvse prijetno kulturno prireditev, ki so jo poimenovale Večer ljudskih viž.
Ideja o prireditvi je nastala pri samih pevkah, saj so z njo želele obeležiti 10 let svojega nadvse uspešnega delovanja, ki so ga okronale z izdajo četrte zgoščenke. V goste so povabile številne glasbene goste: vokalno skupino Toti štirje iz okolice Ptuja, Ljudske pevce DU Turnišče, Ljudske pevke s Ptujske Gore, Ljudske pevke Urbančanke s harmonikarjem, pa Njivski kvintet Velenje in Koroški kvartet z go. Breznik, domačine Trio Kovačečjak in
ob jubileju Gallusove značke -srebrne in bronaste, ki jim jih je v imenu Sklada za kulturne dejavnosti RS - Območne izpostave Ptuj podelila Iva Ferlinc. Prav tako so jim za vse uspehe in promocijo občine čestitali župan Alojz Kaučič, predsednik KUD dr. A. Slodnjaka
Darko Bokša in predsednica Odbora za družbene dejavnosti Občine Juršinci Dragica Toš Majcen. Njihova misel, da kdor poje, rad ostane v srcu vedno mlad, se je tako prepletala skozi celoten sobotni večer - Večer ljudskih viž.
Dragica Toš Majcen
Kvartet Bakus. Prav poseben pečat večeru pa je pridala Ana Karneža s Ptujske Gore.
Vse nastopajoče druži veselje do pesmi, predvsem ljudske, ter s tem ohranjanje tradicije, ki jo želijo prenesti na naslednje generacije. Večnamenska dvorana v Juršincih je gostila res pestro glasbeno družbo, tako da je organizacija prireditve, ki je bila v celoti v rokah domačih Ljudskih pevk, odlično uspela.
Ljudske pevke KUD dr. A. Slodnjaka Juršinci so prejele
Foto: arhiv društva
Juršinske pevke so spomnile na svojo desetletnico z Večerom ljudskih viž
Na knjižni polici
Stanko Janežič
Med zemljo in nebom
Maribor. Slomškova družba, Slomškova založba, 2010
Stanko Janežič, pesnik, prozaist, mislec in teolog, je na Prešernov dan prejšnje leto zapisal v uvod svojih izbranih besedil, da je knjiga dobila svojo podobo ob 90-letnici njegovega življenja. Že v času otroštva se je zavedel, da bo njegovo življenje zavezano med zemljo in nebom. Bogu se zahvaljuje za »ta čudežni dar zemlje in neba«, za vsa doživetja v svojem romarskem de-vetdesetletnemživljenju. Njegova beseda, ki je odmevala, je bila materina, očetna in slovenska. Ve, da se poslavlja od tega sveta in se ponovno vrača v zemljo, hkrati odhaja v nebo, kjer je njegov pravi dom. Prag večnosti je prestopil 8. septembra 2011.
Knjiga prinaša v prvem delu izbrana besedila, ki se delijo na razmišljanja o Bogu in veri in kratko prozo. Drugi del so pogledi na Janežičevo delo in življenje izpod peres Vilka Škafarja, Jožeta Zadravca, Denisa Poniža, Fanike Krajnc Vrečko in pogovora, ki ga je opravila Irena Kumer. Knjigo zaključuje pripoved slik, ki jih je izbral slavljenec. Malo je slovenskih duhovnikov, ki bi živeli tako polno in raznovrstno in bi jih pot vodila po vsem svetu. Tudi prvo zbirko poezije o osamljenosti in otožnosti, Romar s kitaro, kjer sta osrednja motiva dom in domovina, je izdal 1951 v Trstu. Slovenske gorice kot rodna pokrajina so dale duhovne velikane: Vraza, Miklošiča, Kocbeka, Trstenjaka, Kocipra. V drugi zbirki Tihe stopinje (1968) že lahko začutimo teologa. Vizionarski antologijski zbirki dvojčici se vračata k izvirom in tradiciji, Puntarji (1988) in Slovenske žalostinke in hvalnice (1989) in se ukvarjata s slovensko zgodovino in sodobnostjo. V času med 1990 in 2005 se njegova poezija silovito odpre in izda kar šest samostojnih zbirk, dve v prozi in še antologijski izbor. Poti med goricami (2005) je izbor pesmi o goricah in goričancih, Vrtiljak (2006) so prisrčne pesmi za otroke. V zadnji zelo osebni zbirki Kroženje (2008) se po neštetih izkustvih in preizkušnjah sprašuje o svoji biti in popotovanju. Knjige proze so začele izhajati v petdesetih letih: Mlin ob potoku (1952), Tržaški obrazi (1968), Zemljaki (1980), Zemlja in ljudje (1981), Na razpotju (1992), Med domom in svetom (1994), Samoizpovedi (1994), Zublji vojne (1995), Moj prvi dnevnik (1998), Krogi navzven (2000) in Janez Goričan (2009). Poleg leposlovnega je treba omeniti strokovno teološko delo, ki predstavlja danes študijsko literaturo na Teološki fakulteti, še posebej s področja ekumenizma.
Stanko Janežič se je rodil 4. avgusta 1920 v Pavlovskem vrhu, danes Veliki Brebrovnik, v župniji Sv. Miklavža pri Ormožu. Šola mu je poleg temeljnega znanja in petja vzpodbudila tudi ljubezen do slovenske besede, naroda in domovine. Po letniku meščanske šole je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji v Mariboru. Skrb za stroške je prevzel stric, stolni kanonik. Z navdušenjem se je vključeval v kulturno življenje. Posebej se spominja profesorja slovenščine dr. Franca Sušnika. Vpisal se je na bogoslovje, vendar v prvem vojnem letu prebegnil v Ljubljano na slavistiko ter kmalu spoznal, da ga je Bog poklical na pot duhovništva. Zaradi ukinitve bogoslovja je bil povabljen v Rim, vendar je ostal begunski duhovnik, ki je pel novo mašo v vasi Zer-man pri Trevisu. Svojo duhovništvo je začel na tržaškem, sicer pa je med tržaškimi Slovenci preživel dve desetletji. Bil je mlad, poln goreče učenosti in se je bal, kako ga bodo ljudje sprejeli. Svojo prvo postajo je opisal v knjigi Janez Goričan. Leta 1954 je odšel na študij v Rim, v času počitnic pa je veliko potoval po zahodu. Po študiju se je vrnil in prebil enega najbolj plodnih in razgibanih desetletij svojega življenja. V začetkih ekumenskega poklica je rasel ob svetih Cirilu in Metodu, Antonu Martinu Slomšku in tako je nadaljeval študij ob preučevanju krščanskega Vzhoda. Vedno je bil Slovan, njegov najljubši pisatelj je bil Dostojevski, pesnik pa V. S. Solovjev. V Maribor se je vrnil na povabilo škofa Držečnika kot predavatelj na teološki fakulteti in se povezal s cerkvami po Jugoslaviji. Rad je imel jezike, še posebej slovanske in slovenščino. Imel je srečno otroštvo in mladost. Mamo je klical mamika in bila jo je ena sama dobrota. Večno je bila nasmejana, dobre volje in pripravljena pomagati. Oče je bil tih in preudaren, oskrbnik vinogradov avstrijskih veleposestnikov, sam je imel posestvo, bil pa je tudi cerkveni ključar. Janežič je skušal vse življenje živeti življenje treh ljudi: duhovnika, književnika in človeka. Prizadeval si je za popolnost lepote, resnice in dobrote. Janežič je globok lirik. V pesmi Naša pokrajina zapoje: Tu smo vsi eno: zemlja in človek, Bog in ptice, drevesa, domovi in naše gorice.
Vladimir Kajzovar
Kolesarstvo
Vrečer znova najvišje, tokrat v Italiji
Strani 12
Nogomet
Aluminij ostal brez točk že na začetku tekme
Stran 12
Rokomet
Celjani premočni za Ormožane
Stran 13
Rokomet
Ptujčanke z zmago krstile dvorano Ljudski vrt Strani 13
Namizni tenis
Na Urhovem memorialu prva Rojkova in Ropoša Stran 15
Kikboks
Za KBV Ptuj kar 17 prvih mest
Stran 15
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Evropsko prvenstvo v Avstriji
Markovičeva na vrhu Evrope!
Ptujska športna plezalka Mina Markovič, članica PK 6b Ptuj, je na 8. evropskem prvenstvu v športnem plezanju v Imstu in Innsbrucku osvojila zlato medaljo v kombinaciji! Ta zajema seštevek treh plezalnih disciplin, in sicer težavnost, kjer je osvojila četrto mesto, balvane, kjer je bila sedma, in hitrostno plezanje, kjer je osvojila dvaindvajseto mesto. Z zmago je 22-letna športnica dosegla enega svojih največjih uspehov v karieri in dokazala, da je zelo vsestranska plezalka.
Pred nekajtisočglavo množico (Avstrijci so iz tega plezalnega tekmovanja naredili super spektakel) je Markovičeva stopila na najvišji vrh Evrope in je po kombinacijski zmagi dejala: »Da si se sposoben uvrstiti tako visoko tako v bolderju kot v težavnosti, je zelo lep uspeh in zelo sem vesela zlate medalje v kombinaciji.« Ta uspeh pa je prišel po dolgotrajnem delu ali treningu, saj je Ptujčanka v zadnjih letih zelo napredovala v tehniki plezanja in fizični pripravljenosti, prav tako pa se je posvetila tudi tekmovanjem v balvanskem plezanje, kjer je dosegla letos že zelo solidne rezultate tudi na tekmah za svetovni pokal. Ti so se nadaljevali tudi na največjem letošnjem tekmovanju, saj je Mina v balvanskem plezanju brez težav opravila s kvalifikacijami, v polfinalu je preplezala štiri od petih balvanov (to so kratke in nizke smeri plezanja), medtem ko ji je v velikem finalu zmanjkal le delček, da bi prišla do vrha. Borila se je do konca, vendar ji je vrh nekako spol-
EP v plezanju, rezultati:
Težavnostno plezanje:
1.	Angela Eiter (Avs)
2.	Jonahha Ernst (Avs)
3.	Alizee Dufraisse (Fra)
4.	Mina Markovič (Slo) Bulderji:
1.	Anna Stohr (Avs)
2.	Juliane Wurm (Nem)
3.	Olga Shalagina (Ukr) 7. Mina Markovič (Slo) Hitrost:
1.	Edyta Ropek (Pol)
2.	Ksenia Alekseeva (Rus)
3.	Natalia Titova (Rus) 22. Mina Markovič (Slo) Kombinacija:
1.	Mina Markovič (Slo)
2.	Natalija Gros (Slo)
Ptujčanka Mina Markovič je na EP v Avstriji stopila na najvišjo stopničko v kombinaciji.
zel med rokami, tako da je na koncu osvojila še vedno visoko sedmo mesto.
Tik pod stopničkami v težavnosti
A paradna disciplina odlične ptujske plezalke ostaja najbolj priznana disciplina - težavnost, kjer je letos v svetovnem pokalu prišla najdlje do sedmega mesta. V Avstriji, na evropskem prvenstvu, pa je splezala najvišje letos in na koncu zasedla za mnoge nehvaležno četrto mesto. Že v kvalifikacijah je kazala napredek v plezanju, v polfinalu pa je s sproščenim nastopom prišla v veliki finale s petim rezultatom. Po sijajnem nastopu v velikem finalu, ko je Markovičevi do medalje zmanjkalo zares malo, je pove-
dala: »Zadovoljna sem, ker sem v finalu plezala res sproščeno in dala vse od sebe. V prvi tretjini smeri sem imela precej težav na dveh mestih, vendar sem jih rešila in nadaljevala naprej ter odplezala s preostankom moči. V spodnjem delu je bila smer zelo tehnična, kasneje pa je od tekmovalk zahtevala popolno koncentracijo, moč in brezkompromisno plezanje. Za stopničke mi je zmanjkalo nekaj koncentracije, saj bi se morala na najbolj težkem delu umiriti, spočiti ter morda narediti še kakšen gib več.«
Tako moško kot žensko smer sta na 21 metrov visoki novi umetni steni velikanki v Imstu postavila Slovenca Simon Margon in Aljoša Grom. Smeri sta bili, kot se za evropsko prvenstvo spodobi, zelo zah-
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič: »Zadovoljna sem, ker sem v finalu težavnosti plezala res sproščeno in dala vse od sebe.«
tevni, odločale so malenkosti. V spektakularni tekmi je dva grifa višje od naše plezalke prišla Francozinja Alizee Du-fraisse, medtem ko sta bili na vrhu domačinki, Johanna Ernst in Angela Eiter. Slednja je na EP s svojim plezanjem spominjala na njene najboljše dni izpred nekaj let in je zasluženo osvojila naslov evropske prvakinje. Ta je pri moških odšel v Španijo, saj je slavil Ramon Julian Puigblanque. Slovenija je imela na evropskem prvenstvu v športnem plezanju deset svojih predstavnikov, ki so med 297 tekmovalci in tekmovalkami iz 27 držav osvojili tri medalje. Zlato je v kombinaciji naši državi prinesla Mina Markovič, srebrni medalji pa sta si v kombinaciji priplezala še Natalija Gros in Klemen Bečan. To je bila druga medalja Ptujčanke na evropskih prvenstvih, saj je prvo osvojila v težavnostnem plezanju leta 2006 v Parizu. Od takrat se je Markovičeva povsem uveljavila v svetovnem plezalnem vrhu in je dosegla tudi nekaj zmag v svetovnem pokalu.
V nadaljevanju sezone čakajo najboljše plezalce in plezalke še nastopi na tekmah svetovnega pokala in tekmah za državno prvenstvo. Za osvojeni naslov evropske prvakinje v kombinaciji pa Mini Markovič izrekamo zares iskrene čestitke in ji želimo, da bi osvojila še čim več plezalnih tekmovalnih vrhov!
UR
Judo • Mladinsko EP
Urška Urek v Bolgariji dosegla največji uspeh doslej
Na letošnjem Mladinskem evropskem prvenstvu je nastopilo 345 tekmovalk in tekmovalcev iz 42 držav. Slovenijo je zastopalo šest tekmovalk in pet tekmovalcev. Ekipo sta vodila selektorja mladinskih reprezentanc Volha Shtyrba in Ivica Miloševič. Žreb po kategorijah je bil v četrtek, 16. septembra, tekmovanje pa se je začelo v petek, 17. septembra, z lažjimi kategorijami in je trajalo do nedelje, 19. septembra, ko so bile na sporedu najtežje kategorije.
Za ptujske ljubitelje juda je bil najbolj zanimiv dan nedelja, ko je nastopila članica JK Drava Ptuj Urška Urek, ki že šest let trenira pod vodstvom trenerja Vlada Cuša. Urška je v prvem krogu premagala tekmico iz Italije, Eliso Marchio, v drugem pa še favoritinjo, lansko svetovno viceprvakinjo, Ukrajinko
Iryno Kindzersko. V borbi za vstop v finale so sodniki po izenačeni in do konca neodločeni borbi (tudi po podaljšku) zmago prisodili Belorusinji Maryni Slutskayi. Urška se je v borbi za 3. mesto pomerila s še eno odlično vrstnico, Rusinjo Yano Pertscevo, in jo po dveh minutah premagala z iponom. To je največji uspeh Urekove doslej, s katerim nadaljuje tradicijo odličnih rezultatov ptujskega juda, za katerimi stoji trener Vlado Cuš.
Odlične uspehe so dosegli tudi drugi Slovenci, največjega zagotovo Nina Miloševič (JK Duplek), ki je osvojila naslov evropske prvakinje v kategoriji do 63 kg. Njena klubska kolegica Kristina Vršič je osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 44 kg.
SK
Urška Urek (druga z desne) je na mladinskem evropskem prvenstvu dosegla največji uspeh doslej.
Slovenijo so na mladinskem EP zastopali:
Mladinke: Kristina Vršič (JK Duplek) v kategoriji do 44 kg, Katja Se-
nekovič (JK Duplek) v kategoriji do 57 kg, Nina Miloševič (JK Duplek) v kategoriji do 63 kg, Anka Pogačnik (JK Triglav Kranj) v kategoriji do 70 kg, Urška Gračner (JK Sankaku) v kategoriji do 78 kg, Urška Urek (JK Drava Ptuj) v kategoriji nad 78 kg. Mladinci: Andraž Jereb (JK Olimpija) v kategoriji do 66 kg, Primož Marinčič (JK Šiška) v kategoriji do 73 kg, Matic Ovijač (JK Šiška) v kategoriji do 81 kg, David Kukovica (JK Impol) v kategoriji do 90 kg in Jan Ratej (JK Bežigrad) v kategoriji do 100 kg.
Tenis - Davisov pokal
Slovenska teniška reprezentanca je v tretjem krogu druge evroafriške skupine Davisovega pokala v gosteh ugnala Litvo in napredovala v prvo skupino. Slovenija je zmagala z rezultatom 3:2, odločilno točko pa je prispeval Blaž Kavčič (člani ekipe so bili še Grega Žemlja, Luka Gregorc in Blaž Rola - slednji po pričakovanjih ni dobil priložnosti za igro).
Slovenci so se po sušnih devetih letih čakanja znova uvrstili v prvo evroafriško skupino. V njej je naša izbrana vrsta doslej nastopila le dvakrat (1995 in 2001).
Kolesarstvo • KK PP
Vrečer znova najvišje, tokrat v Italiji
Nogomet • 2. slovenska liga
Drava do točke v končnici, Aluminij ostal brez njih že na začetku
Laboda Drava -Garmin Šenčur 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Sviben (40.), 1:1 Veselič (62.), 1:2 Sviben (78.), 2:2 Bakovic (93, z 11 m)
LABOD DRAVA: Vrečko, Toplak, Bakovic, Dugolin, Firer, Emeršič (od 53. Zagoršek), Gorinšek, Veselič (od 87. Kurež), Kulčar, Roškar, Krajnc (od 81. Fekonja). Trener: Bojan Špe-honja.
GARMIN ŠENČUR: Curanovic, Kukavica, Mušic, Brezarič, Grbic, Stra-njak, Stanko, Košnik (od 87. Čatic), Robnik (od 91. Božič), Sviben, Ovijač (od 65. Frantar). Trener: Suad Beši-rovič.
300 gledalcev na ptujskem Mestnem stadionu je v 7. krogu 2. nogometne lige videlo napeto, vendar ne preveč kvalitetno tekmo. Kljub vsemu velja omeniti, da je bilo igrišče glede na vremenske razmere, ki so v zadnjih dneh nekatere dele v Sloveniji dobesedno odrezale od sveta, v zelo dobrem stanju.
Gostje so imeli od vsega začetka rahlo terensko pobudo in prvič zapretili že v 5. minuti preko Svibna. Domačini so gostujoča vrata resneje ogrozili šele sredi prvega polčasa, ko je v 22. minuti iz kakšnih 25 metrov poskušal Krajnc, vendar na žalost ptujskih navijačev zadel le levo vratnico. Ta se je ponovno zatresla v 30. minuti, ko je po predložku Dakovica z desne strani nerodno posredoval Stranjak, vendar se je žoga na srečo Gorenjcev odbila v polje. Takoj je sledil napad Šenčurja, ki bi po slabi reakciji domačega vratarja Vrečka kmalu povedli, vendar je Kulčar izbil žogo iz golove črte v polje. Pet minut pred koncem prvega polčasa pa so gostje povedli: po predložku Robnika z leve se je na prvi vratnici neoviran znašel Sviben, ki mu iz bližine z glavo ni bilo težko doseči zadetka - 0:1. Na nasprotni strani je v zaključku prvega dela igre poskušal še Ian Emeršič, vendar je njegova »bomba« s kakšnih 30 metrov za malo zgrešila cilj.
V drugem polčasu smo na začetku videli zelo malo do-
Damir Zagoršek, nogometaš Laboda Drave: »Z osvojeno točko proti Šenčurju smo lahko zadovoljni. Sama igra je bila zelo napeta, mi smo imeli svoje priložnosti, do zadetka smo prišli prav ob koncu tekme, tako da smo lahko zadovoljni.«
2. SNL				
REZULTATI	7. KROGA: Labod			
Drava - Garmin Šenčur 2:2 (0:1), IB				
Interblock - Aluminij 2:0 (2:0), Mura				
05 - Roltek Dob 3:0 (1:0), Dravinja				
Kostroj - Šmartno 1928 1:1 (0:0).				
Srečanje Krško	- Bela krajina je bilo			
odpovedano za ra d		razmočenega		
igrišča.				
1. DRAVINJA KOS. 7	4	3 0	10:4	15
2. IB INTERBLOCK 7	4	2 1	10:6	14
3. GAR. ŠENČUR 7	4	1 2	20:12	13
4. ALUMINIJ 7	3	2 2	15:11	11
5. LABOD DRAVA 7	2	3 2	11:9	9
6. BELA KRAJINA 6	2	2 2	5:6	8
7. MURA 05 7	2	2 3	5:7	8
8. KRŠKO 6	2	0 4	3:7	6
9. ROLTEK DOB 7	1	2 4	8:15	5
10. ŠMARTNO 7	1	1 5	8.18	4
brega nogometa. Pobudo so sicer imeli domačini, ki pa si resnejših priložnosti niso ustvarili. Iniciativa Ptujčanov je postajala iz minute v minuto večja, še posebej po vstopu Damirja Zagorška in plod tega je bil izenačujoč zadetek v 62. minuti. Zagoršek je lepo prodrl po levi, podal v srce gostujočega kazenskega prostora, tam je Firer žogo prepustil Veseliču, ki je preigral enega od nasprotnikovih branilcev in zadel za zasluženo izenačenje - 1:1. Sledile so minute, ko so igralci Laboda Drave povsem zagospodarili na igrišču in si tudi priigrali nekaj priložnosti. Toda v 76. minuti je nespametni prekršek napravil Kulčar in bil zaradi drugega rumenega še izključen. Gorenjci so to takoj izkoristili in že v 78. minuti ponovno povedli. Spet je po hudi napaki ptujske obrambe z glavo zadel Sviben, čeprav je med najmanjšimi, če ne celo najmanjši igralec Šenčurja 1:2. Domačini so do konca srečanja vse svoje sile usmerili v napad, kar se jim je obrestovalo globoko v sodnikovem podaljšku, ko je sicer slabi glavni sodnik srečanja Dejan Balažič po prekršku nad Gorinškom pokazal na belo točko - pri tem je izključil še gostujočega igralca Stranjaka. Odgovornost je prevzel Nenad Dakovic in vratarja Šenčurja poslal v eno, žogo pa v drugo stran.
Igralci Laboda Drave so, kljub temu da niso blesteli, osvojili točko, s katero morajo biti glede na potek srečanja zadovoljni. Že v sredo jih čaka pokalno srečanje s Hajdino, konec naslednjega tedna pa nov prvenstveni obračun, in sicer v gosteh pri zadnjeuvrščeni ekipi Šmartnega 1928.
Tadej Podvršek
IB Interblock -Aluminij 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Čehic (10), 2:0 Ra-pnik (13)
ALUMINIJ: Bratušek, Pranjič (od 46. Pučko), Topolovec, Bingo, Kraj-cer, Rotman, Režonja (od 46. Romih), Djokič, Vračko, Rešek (od 60. Breg), Medved. Trener: Bojan Flis.
Ta konec tedna razmere za igranje nogometa v Sloveniji niso bile ugodne, zato jih je
bilo veliko zaradi poplav, stoječe vode ali prevelike namo-čenosti odpovedanih. Razmere so bile vse prej kot idealne tudi na igrišču v Ljubljani, kjer so merili moči nogometaši domačega IB Interblocka in Aluminija iz Kidričevega. Obe ekipi sta se zaradi slabih pogojev nagibali k temu, da ne bi igrali, vendar je mariborski sodnik Gregor Gostenčnik odločil, da bo tekma odigrana. To je bolj ustrezalo domačinom, ki v tem tednu niso igrali pokalne tekme, medtem ko so Kidri-čani igrali proti HIT Gorici. V Ljubljani zaradi poškodbe ni nastopil prvi klubski strelec Marko Kmetec.
Kljub temu da so bili igralni pogoji enaki za nogometaše obeh ekip, so se na začetku srečanja bolje znašli domačini, ki so v roku samo štirih minut dosegli dva zadetka. V takšnih vremenskih razmerah je to veliko vodstvo, ki se ga da brez posebnih težav ubraniti. Kar nekaj časa je poteklo, preden so gostje vzpostavili ravnotežje v igri in tudi oni pričeli ogrožati domačega vratarja. Strela Reška in Režonje na žalost nista prinesla rezultatske spremembe, oziroma znižanja vodstva domačih nogometašev. Igra je
1.	DOMŽALE	8
2.	NAFTA	9
3.	MARIBOR	7
4.	HIT GORICA	9
5.	LUKA KOPER	9
6.	CM CELJE	8
7.	RUDAR VELENJE	9
8.	TRIGLAV GORENJSKA	9
9.	PRIMORJE	8
10.	OLIMPIJA	8
bila borbena, vendar je bilo na razmočenem igrišču izjemno težko kontrolirati žogo.
Da bi v igri kaj spremenil na bolje, je gostujoči strateg Bojan Flis na igrišče poslal Romiha in Pučka, ki sta zamenjala Režo-njo in Pranjiča. S tem je želel pridobiti na večji agresivnosti in preboju po desni strani. Žal se je srečanje vse bolj spreminjalo v nabijanje žoge, kar je še najbolj ustrezalo domačinom, ki so branili prednost in bili pri tem uspešni do konca srečanja. Kidričani tako na zadnjih treh prvenstvenih srečanjih niso okusili slasti zmage, zato bodo to poskušali doseči proti Krškemu.
Danilo Klajnšek
Marko Kmetec - igralec Aluminija: »Za nogometaša je najtežje tekmo spremljati s tribune. Škoda se mi zdi, da se je sodnik odločil za igranje tekme, čeprav smo bili igralci obeh ekip proti temu. Gledalci od nogometa tako niso videli praktično nič, samo 'nabijanje' žoge, saj prave igre ni bilo mogoče razviti. Domačini so uspeli z dvema hitrima goloma praktično odločiti tekmo na samem začetku.«
6	1	1	11:3	19
6	1	2	19:13	19
5	2	0	15:3	17
4	2	3	14:4	14
3	1	5	10:13	10
2	3	3	14:14	9
2	3	4	11:15	9
2	2	5	8:21	8
1	3	4	13:15	6
1	2	5	11:15	5
Kolesarji Perutnine Ptuj so v nedeljo nastopili na dirki v Italiji, na sporedu je bila že 41. Dirka Trofeo Gianfranco Bian-chin. Na progi, ki je bila dolga 171 kilometrov in je imela kar štiri gorske cilje, je zmagal kolesar Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj Robert Vrečer in slavil že 17. zmago ptujskih kolesarjev v tej sezoni! Vrečer je svojo že sedmo letošnjo zmago na kategoriziranih dirkah Mednarodne kolesarske zveze dosegel na zelo prepričljiv način. Tekmecem je pobegnil na najtežjem vzponu na dirki, in sicer Monte Tombi. Na vrhu si je Celjan v ptujskem dresu privozil 20 sekund prednosti pred zasledovalci. Na spustu je počakal mladega Italijana Fa-bia Aruja, s katerim sta složno nadaljevala vožnjo in si pred glavnino privozila že 2 minuti
September in z njim nekoliko hladnejše vreme napovedujeta zaključek poletne atletske sezone na prostem. Letošnje nastope je na mitingu v Celju v začetku septembra sezono končala Nina Kolarič. V zadnjem nastopu v letošnji tekmovalno naporni sezoni, ko se je vra-
Najhitrejšemu Ptujčan Mitju Horvatu je v zaključku sezone največje preglavice povzročal veter v prsi.
in 20 sekund prednosti. Proti koncu dirke, na zadnjem gorskem cilju, se je odlični Vre-čer otresel še Italijana in slavil novo vidno zmago v tej sezoni.
Robert Vrečer pa ni prvič slavili na tej dirki, saj mu je tukaj uspelo zmagati že leta 2008. Ob tem se lahko upravičeno vprašamo, kdo - če sploh kdo - lahko ustavi ptujske kolesarje. Le-ti so v tej sezoni slavili že sedemnajstkrat, kar je res izjemen dosežek. Zares škoda, da se sezona počasi bliža h koncu, kajti toliko veselja kot letos v taboru ptujskega kolesarskega kluba ni bilo že dolgo.
Robert Vrečer: »Glede na to, da se mi je pred dvema letoma izšlo s še manjšo prednostjo na vrhu klanca, sem tudi letos upal, da lahko ponovim takšno vožnjo.«
tp
čala po dolgotrajni poškodbi gležnja, je skočila 643 centimetrov, s čimer je zasedla drugo mesto za odlično bolgarsko skakalko Magdaleno Hristovo, ki je skočila tri centimetre dlje. V teku na 100 metrov je Mitja Horvat zasedel deveto mesto v močni mednarodni konkurenci z rezultatom 11,27 sekunde. Tako kot v Celju je Horvata tudi na mitingu v Ljubljani oviral veter v prsi, kljub temu pa je v še močnejši konkurenci osvojil dvanajsto mesto z rezultatom 11,13 sekunde. S še močnejšim vetrom pa se je Horvat soočil na troboju reprezentanc Madžarske, Češke in Slovenije do 23 let, kjer je zasedel tretje mesto s časom 11,26 sekunde. Horvat je tudi sodeloval v reprezentančni štafeti Slovenije, ki pa je morala priznati premoč Češke in Madžarske. V Celju je reprezentančne barve iz Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj branila tudi Urška Škerget v teku na 400 metrov. Zasedla je četrto mesto s časom 58,57 sekunde, s štafeto štirikrat 400 metrov pa je bila tretja.
UE
Foto: Črtomir Goznik
Damir Zagoršek (Labod Drava) je po vstopu na igrišče precej poživil igro svoje ekipe.
Foto: Marjan Kelner
Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj) je dosegel že 17. zmago za svojo ekipo v letošnji sezoni.
Atletika • AK CP Ptuj
Ob koncu poletne sezone
Prva zmaga Olimpije, popoln izkupiček gostov
1. SNL- rezultati 9. kroga:
Luka Koper - Nafta 0:3 (0:3); strelca: Vasi-ljev 2., Benko 18., 34. R. K.: Bečiri 22./Nafta Rudar - HiT Gorica 1:2 (1:1); strelci: Korun 40.; Kršič 35., Jogan 64. R. K.: Trifkovič 81., Korun 82./oba Rudar, Zarifovič 83./Gorica
Triglav Kranj - Olimpija 0:5 (0:2); strelci: Bešic 20., Šokota 27., Salkič 49., Zeljkovič 64., Rujovič 67. R. K.: Marijan 60./Triglav
Tekmi Domžale - Maribor in Primorje - CM Celje sta bili zaradi slabega vremena preloženi.
Padalstvo • Ptujski pokal
Za padalce prav poseben izziv
Za ljubitelje padalstva sta bili sobota in nedelja, 11. in 12. septembra, pravo veselje. Na letališču v Moškanjcih smo bili priča 32. Ptujskemu padalskemu pokalu. Kljub precej vetrovnemu vremenu se je tekma odvijala nemoteno. Sicer je bilo udeležencev precej manj, kot smo jih vajeni s tekem za svetovni pokal; večinski del so predstavljali padalci iz domačega kluba. Na žalost so bili organizatorji tudi letos prisiljeni močno omejiti število sodelujočih ekip, saj je na voljo le eno letalo, cessna 206, ki pa je premalo zmogljivo, da bi organizatorjem uspelo speljati vseh osem serij za morebitno večje število ekip.
Tako je tekmovalo le pet ekip: tri ptujske, ena iz Bosne in Hercegovine ter ena mešana. Med mladinci je na najvišji stopničkah stal Matjaž Cestnik, za njim Anja Čuš, nato pa Dejan Veselič. Med ženskami je bila najboljša Maja Tašner, druga je bila Avstrijka Angelika Huhs, tretja pa ponovno Anja Čuš. V dokaj močni konkurenci so po osmih serijah na domačih tleh slavili: Peter Balta na prvem, Aleksander Čuš na drugem in Boris Janžekovič na tretjem mestu.
Najbolj zanimiv in razburljiv del tekem so ponavadi ekipne razvrstitve, kar pa za to tekmo ne bi mogli reči, saj so fantje iz ekipe Ptuj 1 imeli veliko prednost. Zmagali so z 77 centimetri, medtem ko so jih drugou-
Tenis
vrščeni tekmovalci iz Bosne in Hercegovine nabrali kar 196, tretjeuvrščeni Ptuj 2 pa 263 centimetrov. Prvo ekipo Ptuj-čanov so sestavljali Aleksander Čuš, Peter Balta, Boris Janžekovič, Matej Kostanjevec in Tonček Gregorič. Drugo postavo pa Mirko Vršič, Gorazd Vindiš, Maja Tašner, Marko Veselič in Dejan Veselič. Četrto mesto med ekipami je pripadlo mešani navezi dveh Avstrijcev, dveh Hrvatov in enega Slovenca, ekipi Mixed. Peto mesto so si priskakali domačini iz ekipe Ptuj 3 (Matevž Cestnik, Anja Čuš, Sergej Pukšič in Simona Kostanjevec).
Aleksander Čuš nam je ob tej priložnosti povedal: »To tekmo je zaznamovalo resnično težko in zahtevno vreme. Na višini je pihal močan veter, tako da je bil ustaljeni prihod povsem nemogoč. Šele pod 200 metrov višine se je bilo mogoče poravnati in izpeljati normalen prihod. Tekmovalci so bili tako postavljeni pred prav poseben izziv in so bili zato zadovoljni, da se je tekma kljub izredno zahtevnemu vremenu nadaljevala brez prekinitev.«
Ljubitelji padalstva že nestrpno čakamo še na zadnjo letošnjo tekmo za svetovni pokal, ki bo v Locarnu, obenem pa si po tihem želimo, da bi na naslednjem Ptujskem pokalu v zraku le brnelo še kakšno letalo več.
Vesna Osterc
Zanimivo v Kidričevem
Tenis ima v Kidričevem dolgo tradicijo. Tako so tudi letos organizirali teniški turnir, in sicer 22. tradicionalni turnir Kidričevo open, na katerem je nastopili 55 igralcev. Nastopili so v dveh kategorijah, in sicer do 35 in nad 35 led v posamični konkurenci in igri dvojic.
REZULTATI:
POSAMIČNO DO 35 - POLFINA-
LE: Horvat - Balant 2:0, Celiščak -Gobec 2:0; FINALE: Celiščak - Horvat 2:0; DVOJICE - FINALE: Horvat/ Gaiser - Pisar/Jagarinec 9:3.
REZULTATI: POSAMIČNO NAD 35 - POLFINALE: Majcenovič - Sternad 2:1, Kumer - Korošec 2:0; FINALE: Majcenovič - Kumer 2:0.
Danilo Klajnšek
Vsi finalisti turnirja v Kidričevem
Lokostrelstvo • DP v Žalcu
Ljutomerčan Teo Makoter državni prvak
V Žalcu je bilo pred dvema tednoma državno lokostrelsko prvenstvo v disciplini FITA 900 krogov, ki je štelo za slovenski pokal. Nastopilo je 165 tekmovalcev iz 23 klubov. Člani lokostrelske sekcije pri TVD Partizan Ljutomer so dosegli
odlične rezultate - Teo Makoter (dečki) je postal državni prvak, Uroš Vrbančič je pri veteranih osvojil 2. mesto, tretji je bil Dejan Perčič (dečki), četrti pa Matija Režonja (ml. dečki).
NŠ
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Ptujcanke z zmago krstile dvorano Ljudski vrt, Celjani premočni za Ormožane
Mercator Tenzor -Izola 36:32 (22:20)
MERCATOR TENZOR: Križanec M., Mateša 9, Majcen 2, Korotaj 4, Prapotnik 8, Ciora 6, Močnik, Strm-šek 5, Žunec, Bolcar, Sivka 2, Neubauer, Tumpej, Kovačič, Križanec S. Trener: Nikola Bistrovič
Premierno tekmo v novi dvorani v Ljudskem vrtu si je zaradi deževja, ki je v zadnjih dneh ohromilo Slovenijo, ogledalo manj gledalcev, kot bi jih bilo sicer. Kljub temu je blizu 200 ljubiteljev dinamične mo-štvene igre videlo zanimivo srečanje, v katerem so slavile domačinke, ki imajo po dveh obračunih še vedno stoodstotni izkupiček. Povedle so gostje z Obale, ki so tudi sicer v začetku tekme diktirale tempo. Pri domačinkah je bilo vse preveč napak v obrambi, ki je bila luknjasta kot švicarski sir.
V	7. minuti je na semaforju pisalo 2:5. Na srečo so ptujske rokometašice kmalu pričele igrati nekoliko trše predvsem v fazi obrambe in v 22. minuti so z rezultatom 14:13 prvič na tekmi tudi povedle. Nato so do konca prvega dela igre igralke Mercatorja Tenzorja še povečale svojo prednost, vendar je nekaj slabih trenutkov v sami končnici izkoristila Polona Ba-rič, sicer mladinska reprezen-tantka Slovenije (skupaj kar 11 zadetkov), ki je poskrbela, da je bil napet tudi drugi del igre.
Gostje so bolje startale v drugi del in v 43. minuti po dolgem času povedle z 28:29. Ptujskima vratarkama nikakor ni šlo, poleg tega pa so domačinke svoje delo nadvse slabo opravljale tudi v obrambi. Šele povišan ton glasu domačega stratega Nikole Bistroviča je predramil rokometašice v rdečih dresih, ki so zadnjih 15 minut odigrale tako, kot se od njih pričakuje. »Razbranila« se je vratarka Neubauerjeva, ki je v tem času zbrala kar sedem obramb, igra v obrambi je postala granitna in posledica tega je bilo kar nekaj zadetkov iz hitrih protinapadov in pol-protinapadov. V tej fazi sta še posebej blesteli Prapotnikova in Mateševa in sanje Izolčank o presenečenju v najstarejšem slovenskem mestu so se razblinile kot milni mehurček. Končni rezultat je bil 36:32 za domačinke, ki so tako v najlepši možni luči prestale ognjeni krst v novi dvorani Ljudski vrt.
V	prihodnjem krogu čaka ro-
1. A SRL (ž) 'Z DEŽELE
REZULTATI 2. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Casino Izola 36:32 (22:20), Olimpija - Zagorje GEN I 31:31 (16:20), Veplas Velenje - Krim Mercator 23:45 (10:20), Žalec - Piran vrtovi 25:31 (12:17), Mlinotest Ajdovščina - Krka 33:28 (17:13). V tem krogu je bila prosta ekipa Celje Celjske mesnine.
1.	KRIM MERCATOR 2 2 0 0 4
2.	MER. TENZOR PTUJ 2 2 0 0 4
3.	ZAGORJE GEN-I 2 110 3
4.	OLIMPIJA	2 110 3
5.	PIRAN VRTOVI ISTRE 2 10 12
6.	M. AJDOVŠČINA 2 10 12
7.	VEPLAS VELENJE 2 1 0 2 2
8.	CELJE CELJSKE M. 1 0 0 1 0
9.	KRKA	1 0 0 1 0
10.	CASINO IZOLA 2 0 0 2 0
11.	ŽALEC	2 0 0 2 0
Foto: Črtomir Goznik
Sabina Majcen (Mercator Tenzor Ptuj) se je na črti dobro borila z gostjami iz Izole.
tem si želijo tudi uvrstitve v četrtfinale Lige prvakov. Pri gostiteljih je zaradi kazni manjkal Korpar, zaradi poškodb pa še Belec, Radujkovic in Hud. Celjsko vrsto je na klopi vodil Tomaž Ocvirk, s tribune pa Zvonimir Serdarušic, ki je dobil zaradi incidenta v Trebnjem enomesečno prepoved vodenja ekipe. Celjani so si že do odmora priigrali lepo prednost šestih zadetkov, 20:14. V 1. polčasu sta Gajič in Žvižej skupaj dosegla 14 zadetkov, Alilovic je prispeval 9 obramb. Na koncu so se celjska krila zaustavila pri kar 26 zadetkih. Jeruzalem prvič v letošnji sezoni ni razočaral, končno so Ormo-žani zaigrali rokomet.
Na začetku drugega dela je zaostanek Ormožanov znašal le 4 točke, 21:17. Nato so gostje povišali v prestavo višje in si v 43. minuti s prvim zadetkom Kokšarova priigrali prednost 10 zadetkov, 29:19. Priložnost trenerja Ormoža-nov Saše Prapotnika so dobili prav vsi igralci in jo dodobra izkoristili. Na drugi strani so na klopi obsedeli Razgor, Poklar in Kozlina. Marguč in Lesjak sta dobila drobtinice, Vugrinec
Andreja Neubauer, vratar-ka Mercatorja Tenzorja: »Zelo sem vesela te zmage. Sama tekma je bila sicer napeta, odprlo se nam je šele v zadnji četrtini srečanja, začele smo zadevati, bolje je šlo tudi meni v vratih. Všeč mi je nova dvorana, v kateri smo tokrat nastopile prvič.«
kometašice Mercatorja Tenzor-ja težko gostovanje v Zagorju.
tp
Jeruzalem - Celje PL 31:42 (14:20)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čuti ic (5 obramb - 1 x 7-m), S. Žuran (5 obramb - 1 x 7-m); Krabonja 1, Melnjak, Rajšp, Bogadi 4, Gorenšek 5, B. Čudič 2, Ivanuša 1, Sok 6 (4), Hebar 3, Kljajič 2, R. Žuran 3, Kukec 2, Špegel 2. Trener: Saša Prapotnik.
CELJE PL: Alilovic (15 obramb - 1 x 7-m), Lesjak (1 obramba); Prieto, Marguč 1, Pajovič 1, Razgor, Toskic 1, Poklar, Kozlina, Metličic 1, Rnic 7 (1), Kokšarov 4, Zorman 4, Gajič 11, Žvižej 10 (4), Vugrinec 2. Trener: Tomaž Ocvirk.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/5; Celje PL 5/7.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 2; Celje PL 10 minut.
IGRALEC TEKME: Dragan Gajič (Celje PL).
Okrog 600 gledalcev je na Hardeku videlo ekipo Celja, ki že dolgo časa ni bila sestavljena iz tako kvalitetnih igralcev. Z razlogom Celjani ciljajo na domači lovoriki v državnem in pokalnem tekmovanju, ob
1. A SRL (m)
REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 31:42 (14:20), Cimos Koper - Maribor Branik 33:22 (12:11), Ribnica Riko hiše Trimo Trebnje 30:28 (16:14), Slovenj Gradec - Loka 24:35 (11:17), Gorenje - Slovan 31:27 (17:12), Šmartno - Krka 32:29 (14:18).
1.	CIMOS KOPER	2	2 0	0 4
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	2	2 0	0 4
3.	GORENJE	2	2 0	0 4
4.	LOKA	2	1 0	1 2
5.	SLOVAN	2	1 0	1 2
6.	MARIBOR BRANIK	2	10	12
7.	ŠMARTNO	2	1 0	1 2
8.	RIBNICA RIKO HIŠE 2	10	12
9.	SLOVENJ GRADEC	2	1 0	1 2
10.	TRIMO TREBNJE 2 0 0 2 0
11.	KRKA	2 0 0 2 0
12.	JERUZ. ORMOŽ 2 0 0 2 0
Dragan Gajič (Celje PL):
»Odigrali smo na vso moč in ugnali neugodno zasedbo Jeruzalema. Obramba je opravila svojo nalogo in tako smo krila dobila priložnost za doseganje lahkih zadetkov.«
Gregor Čudič (Jeruzalem): »Celjani imajo odlično zasedbo in prav zanimivo bo videti ali jih bo kdo lahko ugnal na slovenskem ozemlju. Borili smo se po svojih najboljših močeh in prikazali določen napredek v naši igri, kar je vzpodbuda za nadaljevanje prvenstva.«
in Kokšarov vsak po 20 minut, Prieto in Pajovič sta opravljala le obrambne naloge. Vprašanje je, kako dolgo bodo v takem ritmu zdržali Celjani, saj jih že prihodnjo nedeljo v poljskih Kiel-cah čaka 1. krog Lige prvakov. Tekma s Celjani je Ormožanom služila kot priprava na novi začetek prvenstva, saj sta zdaj na sporedu tekmi proti Loki in Ribnici. Prihaja čas trgatev in v taboru Ormožanov upajo, da bo točkovna bera spodobna. Po prikazanem proti Celju bi se stvar lahko pomaknila na bolje.
Uroš Krstič
Športni novički Rokomet • Prijateljska tekma
MOŠKANJCI GORIŠNICA - IVANEC 30:29 (12:12)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Cvetko, Koražija 4, Arnuš, Balas 2, Ivanuša, Bedrač, Dimec 4, Firbas 2, Golob 5, Horvat 4, Klemenčič 1, Lozinšek 2, Lukaček, Petek 1, Preac, Valenko, Zorli 4. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši iz Gorišnice v okviru priprav na pričetek prvenstva v 2. SRL - vzhod, ki se bo pričelo 2. oktobra, marljivo vadijo in odigravajo prijateljske tekme, na katerih pilijo formo - tokrat so gostili ekipo iz hrvaškega Ivanca. To srečanje je bilo priložnost, da trenerja preizkusita razne variante sistemov igre. Samo srečanje je bilo borbeno in enakovredno do konca tekme, kjer so bili v zaključku boljši in spretnejši domači rokometaši.
Odbojka • Turnir na Ptuju
Ženski odbojkarski klub AC Prstec Ptuj je bil v gimnazijski telovadnici organizator ženskega odbojkarskega turnirja, na katerem so ob domači ekipi nastopile še Zavarovalnica Maribor Ljutomer in OK Maribor. Prvo mesto so osvojile domače odbojkarice, ki so pod vodstvom trenerke Jasne Zajšek z dobro igro premagale obe ekipi.
REZULTATI: AC Prstec Ptuj - TM Ljutomer 2:0, ZM Ljutomer - OK Maribor 2:1, AC Prstecx Ptuj - Maribor 2:0.
VRSTNI RED: AC Prstec Ptuj, 2. ZM Ljutomer, 3. OK Maribor.
AC PRSTEC PTUJ: Intiharjeva, Andjelkovičeva, Krajnčeva, Nimceva, Zupaničeva, Kokolova, Kosijeva, Leskovarjeva, Vindiševa, Islamovičeva, Breznikova, Krambergerjeva, Mahoričeva, Vidovičeva.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj
Bistričanom dragocena točka v Celju
3. SNL - vzhod
Zaradi slabih vremenskih razmer konec tedna je MNZ Ptuj, ki vodi tekmovanje v 3. SNL - vzhod, še pravi čas odpovedal srečanja in jih prestavil na sredo, 29. septembra, s pričet-kom ob 16. uri. S tem so preprečili nepotrebne poškodbe igralcev na razmočenih in spolzkih igriščih, obenem pa zaščitili sama igrišča pred uničenjem.
Edino srečanje je bilo odigrano v Celju na umetni travi, kjer sta si domači Simer šampion in AHA EMMI Bistrica razdelila točke ter vsak na prvenstveni razpredelnici napredovala za eno mesto. Za Bistričane je to pomembna točka po treh zaporednih porazih.
SIMER ŠAMPION -AHA EMMI BISTRICA 2:2
(2:1)
STRELCI: 1:0 Leskovar (20), 1:1 Lemezovič (32), 2:1 Kožar (45), 2:2 Mlinar (48. z 11 m)
AHA EMMI BISTRICA: Danilovič, Levart, Ramot, Korošec, Beranič, Hren, Razboršek (od 66. Hrušman), Mlinar, Divjak (od 80. Tkavc), Stegne, Lemezovič (od 88. Jelen ko). Trener: Mladen Dabanovič.
1.	liga MNZ Ptuj
Zaradi slabih vremenskih razmer in velike razmočenosti igrišč je bilo v 1. ligi MNZ Ptuj odigrano samo eno srečanje 4. kroga, in sicer v Gorišni-ci, kjer sta se domača Gorišnica in Oplotnica razšli z neodločenim izidom 1:1. Preostala srečanja bodo v sredo, 29. septembra.
2.	liga MNZ Ptuj
REZULTATI 4. KROGA: Tržec -
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi obilnih padavin so imeli nogometaši v vseh ligah ogromno težav z organizacijo tekem. Posnetek je iz Vidma, kjer je bilo igrišče dobesedno pod vodo.
Spodnja Polskava 6:3, Markovci -Podlehnik 0:8, Slovenja vas - Hajdo-še 0:0, Grajena - Cirkulane 3:0.
Srečanji Podvinci Agrocenter - Le-
skovec in Makole - Zgornja	Polskava bosta odigrani v torek, 28. 9, oziroma sredo, 29. 9.
1.	TRŽEC 4 4 0 0	15:7 12
2.	GRAJENA 4 3 10	12:3 10
3.	PODLEHNIK 4 2 11	14:6 7
4.	PODVINCI A. P. 3 2 1	10:4 6
5.	LESKOVEC 3 2 0 1	6:2 6
6.	MAKOLE 3 2 0 1	6:4 6
7.	CIRKULANE 4 2 9 2	5:8 6
8.	ZG.POLSKAVA 3 111	4:6 4
9.	MARKOVCI 4 1 0 3	4:12 3
10.	SLOVENJA VAS 4 0 2 2	1:4 2
11.	HAJDOŠE 4 0 1 3	3:15 1
12.	SP. POLSKAVA 4 0 0 4	5:13 0
Veteranske lige			3.	VIDEM 2 1 0 4.	GRAJENA 3 1 1	1 1	9;2 S S:9 4
35 - ZAHOD			5. SKORBA 2 1 0	1	S:4 S
REZULTATI 3. KROGA: Hajdina -			6. BUKOVCI 2 1 0	1	S:9 S
Mons Claudius 2:3, Pohorje Oplotni-			7. BOROVCI 2 0 0	2	2:6 0
ca - Pragersko	2:4	Lovrenc - Pod-	8. PREPOLJE 3 0 0	S	2:9 0
lehnik 2:4.			LIGA 40		
1. PODLEHNIK 3	2	10 S:S 7	REZULTATI 3. KROGA: Ormož -		
2. PRAGERSKO 3	2	0 1 9:4 6	Podvinci 1:0, Zgornja Polskava - Le-		
3. MONS CLAUD. 3	2	0 1 S:4 6	skovec 1:1, Markovci	- Apače 7:0,	
4. POLSKAVA 2	2	0 0 4:1 6	Tržec - Gorišnica 1:4.		
5. POHORJE OPL. 3	1	11 S:S 4	1. MARKOVCI 3 3 0	0	1S:S 9
6. BOČ 2	1	0 1 3:4 3	2. ZG. POLSKAVA 3 2 1	0	S:4 7
7. LOVRENC 3	0	0 S S:10 0	3. GORIŠNICA 3 2 0	1	S:S 6
8. HAJDINA 3	0	0 S S:10 0	4. ORMOŽ 3 2 0	1	S:6 6
35 - VZHOD			5. APAČE 3 1 0	2	4:12 S
REZULTATI 3. KROGA: Prepolje -			6. TRŽEC 3 1 0	2	4:14 S
Grajena 1:2, Dornava - Drava 1:4.			7. LESKOVEC 3 0 1	2	S:6 1
1. DRAVA 3	S	0 0 10:S 9	8. PODVINCI 3 0 0	S	2:6 0
2. DORNAVA 3	2	0 1 S:S 6	Danilo Klajnšek		
Kegljanje • 2. SKL (ž) - vzhod, 3. SKL (m) - vzhod
V novo sezono s tesnima zmagama
Minulo soboto so tekmovanje pričeli v vseh kegljaških ligah v Sloveniji. Na Ptuju ženska ekipa KK Drave Deta Centra nastopa v drugi, moška pa v tretji ligi. Želja vsakega tekmovalca je, da je čim uspešnejši in da zmaguje. Nič drugače v soboto ni bilo pri ptujskih kegljačih in kegljavkah, želja pa se jim je uresničila. Najprej so na kegljišče v Deta Centru stopila dekleta, ki pa so se morala potruditi, da so premagala neugodne tekmice iz Litije. V skupnem seštevku podrtih kegljev so bile Ptuj-čanke boljše, posamično pa so dosegle tri zmage, in sicer Ne-venka Kolar, Marija Kozoderc in Nada Fridl.
Zmagoslavje deklet je dalo dodatno motivacijo moški ekipi, ki je nastopila za njimi. Borba je bila velika, o tem dovolj zgovorno priča končni rezultat podrtih kegljev: obe ekipi sta podrli enako število kegljev - semafor je pokazal 3112. Sreča je bila, da so domači dosegli štiri posamične zmage, kar je bilo dovolj za prvo zmago v prvenstvu. Pri domačih so slavili Zdravko Su-šanj, Boris Premzl, Janez Čuš in Milan Čeh.
Po uvodnih zmagah je predsednik KK Drava Deta Center Ptuj Boris Premzl dejal: »Vsi smo zadovoljni z dobrim uvodom v novo prvenstvo, kar bo še dodatna stimulacija za naše tekmovalce in tekmovalke.
Foto: Črtomir Goznik
Ženska ekipa KK Drava Deta center je na uvodu v sezono na domačem kegljišču ugnala ekipo iz Litije.
Bilo je težko, še posebej med moškimi, kjer smo na koncu imeli posamično zmago več, saj je bilo vse drugo izenačeno.«
2. slovenska ženska liga - vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Drava Deta Center - Litija 5:3, Nafta - Lan-teks 2:6, Gašper Korotan - Komcel 5:3, Rudar - Ceršak 6:2. V tem krogu je bila prosta ekipa Šoštanja.
DRAVA DETA CENTER -LITIJA 5:3 (2932- 2867)
KK DRAVA DETA CENTER: Kolar 520, Planinc 451, Kozoderc 471, Fridl 516, Krušič 480, Kramberger 494.
3. slovenska moška liga - vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Drava Deta Center - Piramida 5:3, Lokomotiva DIXI - Radenska 8:0, Nafta
-	Rile Servis 6:2, Žalec Petrol - Pre-polje 5:3. Dvoboj Gašper Korotan
-	Litija je prestavljen na kasnejši termin.
KK DRAVA DETA CENTER -PIRAMIDA 5:3 (3112-3112)
KK DRAVA DETA CENTER: Arnuš
-	Kozoderc 487, Sušanj 534, Premzl 516, Žnidarič 515, Čuš 519, Čeh 541.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
V sredo, 22. septembra, bodo ob 16.30 odigrana srečanja osmine finala nogometnega pokalnega tekmovanja na področju MNZ Ptuj. Pari so naslednji: Videm - Aluminij, Slovenja vas - Skorba, Središče -Gerečja vas, Lovrenc - Zavrč, Gorišnica - Bukovci, Dornava - Apače, Podvinci - Stojnci, Drava - Hajdina.
Kinologija • DP v sledenju in 13. Čihalov memorial
Kinološko društvo Ptuj organizira državno prvenstvo v sledenju in 13. Čihalov memorial, ki bo 24. in 25. septembra potekalo na klubskih terenih na Ptuju v Budini (Cesta na Ranco). Svečano odprtje prireditve bo 25. septembra ob 8. uri zjutraj, razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo ob 16. uri. Vljudno vabljeni!
DK, JM
Nogomet • Dekleta U-19
Dve tekmi v Stojncih, v selekciji tudi članica Dornave
V Sloveniji je od 10. do 16. septembra potekal kvalifikacijski nogometni turnir deklet do 19. leta starosti. Prizorišča so bila Stojnci, Šmartno ob Paki in Velenje. Poleg Slovenk so nastopile še Francozinje, Vali-žanke in Gruzijke. Našim mladim dekletom se na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Italiji, sicer ni uspelo uvrstiti, kljub temu pa si varovanke selektorja Darka Žižka (začasna rešitev, dokler se s porodniškega dopusta ne vrne selektori-ca Petra Mikeln), pokazale zavidljiv nivo nogometne igre in med drugim skoraj presenetile favorizirane Francozinje, s katerimi so klonile le z 0:1, gol pa so dobile le nekaj trenutkov
pred koncem srečanja. Naša izbrana vrsta je na koncu tako osvojila tretje mesto. V 2. krog kvalifikacij sta se uvrstili reprezentanci Francije in Walesa.
Dodajmo še, da je v slovenski izbrani vrsti nastopila tudi igralka, članica ŽNK Dornave, Katja Nežmah, »na čakanju« pa je bila Alenka Murko, ki je prav tako članica dornavske ekipe. Po odzivu akterjev sta bili najbolje organizirani tekmi v Stojncih, kjer slovenska vrsta na žalost ni nastopila, nekateri predstavniki iz tujine pa se kar niso mogli na-čuditi kvaliteti igrišča.
Rezultati Slovenije: Slovenija -Francija 0:1, Slovenija - Wales 2:4, Slovenija - Gruzija 15:0.
tp
Foto: Črtomir Goznik
V Stojncih so kvalifikacijsko tekmo selekcij U-19 odigrali reprezentanci Francije in Walesa.
Nogomet m 1. SŽNL
Ob polčasu še 0:0 ...
Po štirinajstdnevnem premoru so tekmovanje nadaljevale nogometašice v 1. slovenski ženski nogometni ligi. V Dornavi, kjer so gostovale Bel-tinčanke, so bili v domačem taboru po prvem polčasu zelo zadovoljni, saj se je končal brez zadetkov. Zato pa so gostje v dobrih dvajsetih minutah drugega polčasa dosegle kar štiri zadetke in s tem odločile zmagovalke. Domačinkam se je borbenost v zadnjem delu tekme izplačala, saj jim je uspelo zatresti mrežo.
V derbiju tega kroga so v Slovenj Gradcu slavile državne prvakinje iz Novega mesta in prevzele vodstvo na prvenstveni razpredelnici.
REZULTATI 3. KROGA: Dornava - Pomurje Beltinci 1:6 (0:0), Rudar Škale - Jevnica 2:2 (2:1), HV TOUR Slovenj Gradec - Krka 0:3 (0:2), Maribor - Velesovo Kamen Jerič 6:1 (3:1).
1. KRKA 3	S	0	0	11:0	9
2. SLOV. GRADEC 3	2	0	1	13:6	6
3. MARIBOR 3	2	0	1	:S 9	6
4. POMURJE BEL. 3	2	0	1	10:6	6
5. JEVNICA 3	1	1	1	11:S	4
6. RUDAR ŠKALE 3	1	1	1	7:S	4
7. VELESOVO JERIČ3	0	0	S	S:19	0
8. ŽNK DORNAVA 3	0	0	S	1:1S	0
ŽNK DORNAVA -POMURJE BELTINCI 1:6
(0:0)
STRELKE: 0:1 Tanja Vrabel (47), 0:2 Tanja Vrabel (50), 0:3 Staša Špur (67), 0:4 Staša Špur (67), 0:5 Tjaša Tibaut (77), 0:6 Tanja Vrabel (85), 1:6 Barbara Nagy (86. avtogol)
ŽNK DORNAVA: Laura Maksi-movič, Patricija Golob, Maja Skaza, Mateja Arnuš, Saša Ljubec, Daša Grdina, Katja Nežmah, Nina Podho-stnik, Saša Fras, Gabrijela Milec, Teja Šmintič (od 65. Nuša Ploj). Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Kikboks • 35 let Kluba borilnih veščin Ptuj in finale DP
Šahovski kotiček
Društvena tekmovanja v septembru
Nadaljeval se je ciklus šahovskih tekmovanj za društveno prvenstvo za leto 2010 v hitropoteznem (čas 5 minut za partijo po igralcu) in pospešenem (čas 15 minut po igralcu za partijo) šahu. Zaradi številnih zanimivih mednarodnih športnih prireditev je bila v začetku septembra udeležba na društvenih šahovskih turnirjih nekoliko slabša, saj je na turnirju v hitropoteznem šahu sodelovalo le deset igralcev, na turnirju v pospešenem šahu pa trinajst igralcev.
Igralci so hitropotezni turnir odigrali po krožnem - Bergerjevem sistemu. V desetih kolih so bili doseženi naslednji rezultati: Igor Iljaž 8 točk, Ciril Kužner 6 točk, Darko Dominko 5,5 točke, Boris Žlender 5 točk, Martin Majcenovič in Branko Orešek po 4,5 točke, Martin Skle-dar 3,5 točke, Milan Fijan 3 točke ter Ivan Krajnc in Leon Selišek po 2,5 točke.
Na turnirju v pospešenem šahu je bilo standardno odigranih sedem kol po švicarskem sistemu ter so bili doseženi naslednji rezultati: Viktor Napast 5,5 točke, Janko Bohak in Igor Iljaž po 5 točk, Darko Dominko, Martin Majcenovič, Stanko Nikolič, Nebojša Milinkovič in Branko Orešek po 4 tocke, Milan Fijan 3,5 točke, Ivan Krajnc 3 točke ter Aleksander Podkrižnik in Ciril Kužner po 2 točki.
Janko Bohak
Šah • Pred 39. olimpijado
Na olimpijadi trije člani ptujskega društva
Od 20. septembra do 4. oktobra letos bo v ruskem kraju Hanti-Mansijsk potekala 39. šahovska olimpijada. Kot je v uvodu novinarske konference, ki jo je v Ljubljani sklicala Šahovska zveza Slovenije, poudaril njen predsednik, bo ta v več pogledih zgodovinska, od rekordne udeležbe do ostalih spremljajočih dogodkov. Po svetovnih šahovskih pokalih leta 2005, 2007 in 2009 bodo isti gostitelji prav gotovo želeli svetu dokazati, kdo je »gospodar« na 64 črno-belih poljih, zato je pričakovati najmočnejšo zasedbo Rusije v zgodovini šahovskih olimpijad.
Vzporedno s tem največjim svetovnim šahovskim dogodkom bosta potekala dva volilna kongresa. Kongres FIDE, mednarodne šahovske federacije, bo izvedel volitve za predsednika, kandidata pa sta sedanji predsednik Rus Kirsan Iljuži-mov ter bivši svetovni prvak Anatolij Karpov. Zanimiv bo tudi kongres volitev celinskih predsednikov, med njimi predsednika Evropske šahovske zveze. To funkcijo je zadnje tri mandate uspešno opravljal Slovenec Boris Kutin, ki letos ne bo kandidiral. Za njegovo mesto se bodo potegovali trije kandidati, predstavniki Bolgarije, Turčije in Nemčije. Dele-
gat Šahovske zveze Slovenije na obeh kongresih bo prav Boris Kutin. Slovenija bo na teh kongresih kandidirala za organizacijo Svetovnega mladinskega prvenstva leta 2012 ter veteranskega evropskega ekipnega prvenstva leta 2013. Zanimiv bo tudi izbor 41. šahovske olimpijade leta 2014, za katero kandidirata norveški Tromso in bolgarska Albena. Organizator jubilejne, 40. olimpijade 2012 pa bo turški Carigrad.
Ptujčani bomo še posebej z zanimanjem spremljali moški del olimpijade, na kateri bo letos nastopilo rekordno število ekip, 158, prav tako rekordna pa bo udeležba med ženskimi ekipami, saj jih bo nastopilo 118. Medtem ko smo imeli z Anito Ličino - Vrabič in Narciso Mihevc - Mohr med ženskami Ptujčani na šahovskih olimpijadah nekaj časa po osamosvojitvi kar dve članici slovenske reprezentance, se je tokrat tehtnica prevesila na stran moške ekipe, kjer od petih članov kar trije prihajajo iz Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. To so velemojstri Aleksander Beljavski, Duško Pavasovič in Jure Borišek. Ob omenjenih bosta nastopila še Luka Lenič iz Maribora in Matej Šebenik iz Vrhnike.
Silva Razlag
Foto: Primož Kokalj
Ptujska odprava na novinarski konferenci ŠZS: z leve Milan Kne-ževič, Silva Razlag, Jure Borišek, Duško Pavasovič (manjka Aleksander Beljavski)
Košarkarski klub Haloze
Vabimo fante, rojene v letih 2004, 2003, 2002, 2001 in 2000, da se vpišejo v šolo košarke.
Prijave: 031/683 357 ali na elektronski naslov: ks.haloze@gmail.com.
Ptujčani najuspešnejša ekipa na finalu DP
V Dvorani Šolskega centra na Ptuju je v soboto potekal finale državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt in low kick za vse starostne kategorije. Na finalnem turnirju praviloma nastopa najboljših 135 tekmovalcev iz 22 klubov, v letošnjem letu pa je skupno sodelovalo več kot 200 tekmovalcev iz 26 klubov. V skupnem seštevku je ponovno najuspešnejši domači Klub borilnih veščin Ptuj, ki je osvojil 17 prvih mest.
Sicer pa je bilo tekmovanje v celoti posvečeno proslavi ob 35-letnici delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj. Domači klub je organiziral zvečer osrednjo proslavo z nekaj finalnimi borbami in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom kluba v preteklih 35 letih. Prisotnih je bilo tudi veliko gostov, v imenu kluba pa so priznanja podeljevali podžupan MO Ptuj Mirko Kekec, glavni instruktor Budokai šole borilnih veščin
iz Zagreba dr. Emin Topič in
večkratni svetovni prvak Tomaž Barada.
Zaključna prireditev se je začela z nastopom Mladinskega pevskega zbora Osti jarej iz Vidma pri Ptuju, ki je odpel slovensko himno. Pozdravni govor je imel predsednik domačega kluba Zoltan Mi-leta, nato pa je predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar po kratkem nagovoru predal Klubu borilnih veščin Ptuj plaketo zveze ob visokem jubileju. Plaketo domačemu klubu sta predala tudi v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjan Lenartič in predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec.
Priznanja kluba pa so ob 35-letnici dobili:
Zoltan Mileta - dolgoletni predsednik
Edvard Štegar - dolgoletni trener in eden od ustanoviteljev kluba
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek iz finalnega srečanja Valenko - Bedenik Raušl.
Predsednik KBV Ptuj Zoltan Mileta (desno) je iz rok predsednika KZS Vladimirja Sitarja prejel plaketo.
Franc Slodnjak - dolgoletni aktivni funkcionar
Dušan Pavlica - dolgoletni trener in funkcionar
Maja Ozmec - dobitnica medalj na evropskih prvenstvih
Nadja Šibila - večkratna svetovna in evropska prvakinja Matej Šibila - svetovni prvak Davorin Gabrovec - svetovni prvak
Marcel Fekonja - svetovni prvak Emin Topič - glavni inštruktor šole borilnih veščin Budokai
Vladimir Sitar - dolgoletni glavni trener in funkcionar
Proslava se je končala nekaj po 20. uri, nakar so vsi prisotni člani (nekdanji in sedanji) Kluba borilnih veščin Ptuj ter ostali gostje dobili priložnostno majico domačega kluba ter so bili povabljeni na kozarček in večerjo, ki jo je ob tem slavnostnem trenutku organiziral domači klub.
Franc Slodnjak
Državni prvaki iz KBV Ptuj: Dečki: +135 cm: Patrik Šulek. Mlajši kadeti: -28 kg:
Timi Sitar; -32 kg: Štefan Jakob Štrucl; -47 kg: Valentin G. Mlakar; +47 kg: Valentin G. Mlakar. Starejši kadeti: +69 kg: Luka Vindiš. Mladinci: -63 kg: Filip Janžekovič; -74 kg: Tilen Abraham; -79 kg: Anej Štrafela; -89 kg: Luka Vindiš. Člani: -63 kg: Filip Janžekovič; -69 kg: Matic Bedenik Raušl; -74 kg: Izidor Janžekovič; -79 kg: Izidor Janžekovič. Članice: -55 kg: Sabina Kolednik; -60 kg: Adrijana Korez; -65 kg: Adrijana Korez.
Državni prvaki iz KBV Ormož:
Mlajši kadeti: -37 kg: Rok
Tomažič; -42 kg: Dejan Kociper. Starejše kadetinje: -55
kg: Maruša Zlatnik. Mladinke: -50 kg: Nuša Štefančič; -55 kg: Lucija Kovačič.
Namizni tenis • 15. Urhov memorial
Najboljša Rojkova in Ropoša
V nedeljo, 19. septembra, je v športni dvorani Center na Ptuju potekal tradicionalni, letos že 15. Urhov memorial. Organizacijske niti so v svojih rokah držali ptujski namiznote-niški zanesenjaki, predsednik organizacijskega odbora pa je bil Boris Pelcl, vodja tekmovanja pa Bojan Terbuc.
Do sobote je prišlo na naslov NTK Ptuj rekordno število prijav, skoraj 80, vendar se je njihovo število zaradi težav z naraslimi vodami po Sloveniji v nedeljo precej zmanjšalo (na Ptuj niso prišli igralci Krke, Preserja, Križ, Ilirije in Edigsa). Končno število nastopajočih je bilo kljub temu visoko - 54 (41 pri fantih, 13 pri dekletih). Med temi je bilo tudi precej domačih igralcev; gledalci so največ pričakovali od Danila Piljka v moški in Vesne Rojko v ženski konkurenci.
Slednja je ta pričakovanja tudi

in Krušič. Slednja dva sta obstala v 1. krogu, prva dva pa v 2. krogu, tako da se niso prebili med najboljšo osmerico. Čast »domačinov« je tako reševal re-prezentant Grega Zafošnik, ki sicer nastopa za NTK Finea Maribor, njegov tekmec v finalu pa je bil Bojan Ropoša (Kema Puconci). Oba igralca sta prikazala dobro predstavo: bolje je začel Zafošnik in povedel 1:0 v setih, v drugem pa je bil zelo blizu vodstva 2:0. A je bil Ropo-ša dovolj vztrajen, da je preobrnil rezultat, zato je na koncu iz rok očeta Urha Straška prejel velik prehodni pokal.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko (NTK Ptuj) ja slavila v konkurenci deklet.
izpolnila, saj je na koncu uspela ugnati vse tekmice in slaviti zmago na turnirju. V polfinalu je ugnala klubsko kolegico Vesno Terbuc, v finalu pa še Katjo Šapek (Fužinar). Slednja je bila
več kot dostojna tekmica slovenski reprezentantki, saj je klonila šele v odločilnem 5. setu.
Pri fantih so se iz skupin v izločilni del uvrstili štirje člani NTK Ptuj: Piljak, Pavič, Ovčar
Vesna Rojko je po tekmovanju povedala: »Zadovoljna sem z zmago na turnirju, ne pa tudi z igro. Trenutno nisem v najboljši formi, saj še nisem nadomestila izpada treninga ob opravljanju mature. Nekako še uspem izpeljati uvodni del napada, v drugem delu pa storim preveč napak. Pred domačim občinstvom so vsi pričakovali zmago, na srečo mi je to tudi uspelo. Poleg tega se je bilo težko zbrati po prihodu z evropskega prvenstva.«
Foto: Črtomir Goznik
Reprezentant Gregor Zafošnik (Finea Maribor), finalist med fanti
Gregor Zafošnik, NTK Finea Maribor: »Močno sem si želel nastopiti na tem turnirju in braniti naslov iz lanskega leta, čeprav sem se šele včeraj (v soboto, op. a.) vrnil iz Ostra-ve, kjer sem branil barve Slovenije na EP. Utrujenost se mi je poznala predvsem v finalu, kjer v zaključkih setov nisem uspel zadržati koncentracije. Sicer sem z nastopi na svojem prvem EP zelo zadovoljen, skoraj v vseh igrah so odločale malenkosti. Časa za počitek pa ne bo veliko, saj že ta teden začenjam z nastopi za svoj klub - Fineo iz Maribora.«
Bojan Ropoša, NTK Kema Puconci: »Vedel sem, da se lahko enakovredno kosam z Gregorjem, saj sva doslej odigrala že veliko dvobojev, vsi pa so bili več ali manj izenačeni. Zmage sem vesel, saj je to ponavadi dober znak pred pričet-kom prvenstva. Turnir na Ptuju je vedno precej močan, tako da je treba za zmago pokazati vso znanje.«
Ptuj • O zanimivi študentki glasbe Zvezdani Novakovič
»Vsako leto se zgodi kaj velikega!«
»Zvezdna« pot Zvezdane Novakovič se je začela že pri 11 letih, ko je zmagala v zelo popularni oddaji Karaoke, ki so jo takrat pripeljale tudi na Ptuj. Malo za tistim se je Ptujčanka pridružila zboru Carmina Slovenica, danes pa je študentka glasbene pedagogike v Mariboru in jazz akademije v Gradcu, članica dveh glasbenih skupin, dobitnica prve nagrade na mednarodnem tekmovanju igralske interpretacije skladbe na Poljskem, ukvarja se s poučevanjem in se spogleduje z gledališčem ... Obožuje potovanja, na katerih pa ne obišče klasičnih znamenitosti, temveč raje spoznava glasbo različnih koščkov sveta.
Glasba, ki je Zvezdano Novakovič privlačila že od prvih nastopov v vrtcu, je tudi vzrok za njene odločitve glede študija. Ko je pred leti po končani srednji šoli izbirala smer nadaljnjega izobraževanja, se je sprva vpisala na študij glasbene pedagogike v Maribor, štiri leta kasneje pa še na jazz univerzo v Gradcu, smer jazz vokal. V naslednjem letu načrtuje diplomo iz obeh fakultet.
Sama se opiše kot vokalist-ko, ki se je tudi šolala v različnih vokalnih tehnikah, ar-tistko, gledališko ustvarjalko: »Vsa moja dosedanja šolanja so nekako privedla do glasbenega vokala, do jazz, etno in včasih tudi klasičnega, ampak pri tem zadnjem bolj v sodobnem smislu, torej kompozicije po letu 1950. Vse življenje sem se aktivno udejstvovala kot glasbenica in vokalistka - to je enostavno to.«
Dolga leta je bila članica zbora Carmina Slovenica, z njegovo dirigentko Karmino Šilec pa sodeluje še danes v zasedbi IKebataolal, ki se spogleduje s sodobno in tudi staro glasbo.
»Z zborom Carmina Slove-nica, ki je požel ogromno nagrad, nastopal na več velikih odrih in se udeleževal mnogo turnej, sem zelo intenzivno sodelovala približno 11 let,« je pojasnila 25-letnica, ki ima tudi svojo glasbeno skupino Olala.
Repertoar te zasedbe, ki deluje eno leto, je popolnoma brazilski, saj je sogovornica, kot pravi sama, v tej glasbi našla svoj izraz. »Sicer zelo spoštujem jazz glasbo in vse njene smeri, ampak nekako sem se usedla na brazilski jazz oziroma tudi na tamkajšnjo tradicionalno glasbo. Brazilci so mojstri melodije, harmonije in ritma, ta glasba je polna svežine in sonca ...,« je navdušena.
Poleg tega, da uporablja svoj vokal za koncerte, ga tudi v gledališču, kjer se ji je začel odpirati nov svet. Trenutno pripravlja z mariborskim lutkovnim gledališčem predstavo Meso režiserja Jerneja Lo-rencija, s katerim je sodelovala tudi že v uprizoritvi japonskih Noh iger z naslovom Veter v vejah borov.
Med njenimi talenti je prav tako igranje klavirja (iz katerega je zaključila nižjo glasbeno šolo), nekaj malega igra flavto, s katero bi se v prihodnosti ponovno rada pobližje spoznala.
Ukvarja se tudi s poučevanjem jazz petja in različnih vokalnih tehnik, med drugim izobražuje igralce v SNG Maribor, kadar je treba za predstavo pripraviti kaj glasbenega. Z jesenjo bo začela poučevati še na Ptuju, predvidoma v CID in Arsani, kjer bo svojim učencem predstavljala tudi brazilsko in indijsko petje.
Na potovanja po nova glasbena znanja
Sogovornica je do sedaj sodelovala z že mnogimi zanimivimi ljudmi, kot svojo življenjsko učiteljico je izpostavila Šil-čevo, nanjo je vplivalo veliko izjemnih profesorjev v Gradcu, mnogo nadarjenih umetnikov je spoznala v gledališkem svetu in tudi njeni prijatelji so takšni: »Moj bližnji prijatelj je, na primer, Igro Bezget, izjemen glasbenik, pravzaprav ge-nialec na glasbenem področju, z mnogo znanja o več zvrsteh, dolgo se, recimo, že izobražuje v indijski glasbi.«
Omenjenega umetnika je spoznala prav v Indiji, na enem izmed številnih potepanj po svetu, saj je, kot pravi sama, »bolna« na potovanja, ki si jih privošči vsako leto. Omenjeno deželo je obiskala že dvakrat in se tam učila južnoindijske karnatik glasbe, in sicer klasičnega vokala, plesa bharatna-tyam ter talam ritma.
»Cilj mojih potovanj je, da se na njih glasbeno izobrazim. Za oglede in podobne stvari nisem preveč, pomembno mi je spoznati tamkajšnje ljudi in z njimi živeti. Na primer, Couchsurfing je dober način, preko katerega si najdem bivališče, če slučajno nimam prijatelja iz tistega dela sveta. S tem imam super izkušnje,« je razložila študentka, ki je veliko potovala tudi z zborom Carmina Slovenica.
S slednjim je tako videla ogromno sveta, med drugim
je bila dvakrat v Severni Ameriki, dvakrat v Južni ... Prejšnji mesec je tamkajšnjo glasbo spoznavala v Bolgariji, na njenem dosedanjem popotni-škem zemljevidu pa so tudi postojanke, kot so New York, vsa Skandinavija, Islandija, Rusija, Kitajska, številne evropske države, kmalu načrtuje tudi potep na Japonsko in v Brazilijo.
Pred kratkim jo je navdušila Poljska: »Čudovita je. Poljaki so izjemno odprti in inspira-tivni.« Z njimi je tako doživela lepe stvari, med drugim je v tej državi marca zmagala na 31. tekmovanju Igralske interpretacije pesmi z odlomki predstav Karmine Šilec Praso-nata in Spixody, s čimer je tudi odlično promovirala Slovenijo. »Na omenjeno tekmovanje, ki ima izjemno tradicijo, so tekmovalci večinoma prinesli
skladbe z lepo melodijo, čustvenim besedilom in podobno - večinoma so imeli spevne melodije. V nasprotju s tem sem sama prinesla sodobno kompozicijo brez melodije in besedila s pomenom, zlogi so bili nametani, ampak v nekem izjemnem ritmu. Ker sem bila toliko drugačna in ker so Poljaki res odprti, so mi dali prvo nagrado.«
V finalu, v katerega se je uvrstilo sedem tekmovalcev od prvotnih 70, je bila edina tujka, zanimivo je tudi, da je bilo prav letos tekmovanje prvič mednarodno.
»Odrsko« padanje v nezavest
Novakovičeva je vesela priložnosti študija v tujini, ki ga toplo priporoča vsem mladim: »Čeprav je Gradec blizu, je to povsem drugo okolje, v katerem se naučiš novega jezika, spoznaš ljudi iz vsega sveta . To je zelo mednarodno mesto, na predvsem glasbenih fakultetah so tujci od vsepovsod, moji sošolci, so, na primer, iz Avstralije, Armenije, Švedske, Finske, Nemčije, Avstrije, Makedonije, Ukrajine ... Vzdušje je tako zelo pestro in prijetno. Vsem mladim, ki nimajo poguma, pravim, pojdite ven in si odprite obzorja.«
Sama si jih je nekaj zagotovo tudi z zmago na včasih zelo priljubljenih televizijskih Karao-kah, ki se je še vedno spominja marsikateri Ptujčan, čeprav je od takrat že več kot desetletje. Zvezdana je namreč nastopila kot 11-letna deklica s pesmijo Naj ljubezen združi vse ljudi ter pometla s konkurenco. »Vzdušje je bilo zelo prijetno, skoraj vsi smo takrat gledali to oddajo in zelo smo bili veseli, ko je prišla na Ptuj. Takrat me je podpirala tudi moja osnovna šola in vsi prijatelji, imela sem toliko navijačev, da nisem občutila nobenega strahu, ampak enostavno nastopila zanje,« se spominja.
Po tistem se je njena pevska pot začela vzpenjati, kmalu je postala članica že omenjenega zbora Carmina Slovenica, s katerim je povezana tudi marsikatera nepozabna anekdota. »Ko smo nastopali zunaj, je bilo večkrat zelo hladno, v nabito polnih dvoranah pa precej vroče. Tako je včasih kakšna punca tudi padla v ne-
zavest, ampak smo to prikazali kot del koreografije, da gledalci niso nič opazili. V takih trenutkih se ne pokaže, da je kaj narobe, saj je profesionalno rešiti predstavo,« je prepričana umetnica.
Veliko zanimivih anekdot si bo zagotovo nabrala tudi v prihodnje, saj ima še veliko načrtov, ki jih želi uresničiti. Tako upa na čim več sodelovanja z gledališčem, marca se znova odpravlja na Poljsko, saj je za nagrado na tamkajšnjem tekmovanju dobila pripravo svoje predstave, še naprej bo sodelovala s Karmino Šilec in zasedbo IKebataolal, najbolj pa se veseli novih podvigov s svojo brazilsko skupino Olala.
Sicer pa pravi, da bo zadovoljna že, če se bodo stvari odvijale kot do sedaj. Ker ima rojstni dan 1. januarja, je to zanjo lepa prelomnica, ob kateri premisli o dogajanju v starem letu. Tako je do sedaj ugotovila, da lahko za vsako obdobje nazaj potrka ob les, saj so se ji nenehno uresničevale želje.
»Takoj bi podpisala pogodbo, da bi bilo še naprej tako. Vsako leto se je namreč zgodilo kaj velikega . Na primer, zaželela sem si peti brazilsko glasbo, in potem so naenkrat začeli študirati na moji akademiji Brazilci in sem lahko sestavila brazilsko skupino. Potem sem si želela priti bližje gledališču in nato dobila ponudbo za sodelovanje z izjemnim režiserjem Lorenci-jem, želela sem imeti koncert v drugi državi in nato je prišla Poljska, kjer sem osvojila prvo nagrado ... Enostavno moram paziti, kaj si zaželim, ker se lahko uresniči,« je z nasmehom zaključila vokalistka.
Polona Ambrožič
Za umetnico je že veliko zmag in drugih uspehov.
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Afriška potovanja: Namibija
Foto: Uroš Zajdela
V	Svvakopmundu
Pa vendar se nosnice privadijo in prav neverjetno je z nekaj metrov opazovati te ponosne živali. Po nekaterih ocenah prebiva na tej plaži okrog 150.000 tjulnjev, nekateri med njimi tehtajo do 300 kilogramov. Ob vsem navdušenju sem sam pri sebi premleval, koliko rib na dan dejansko izgine v njihovih želodcih, saj vsak med njimi povprečno požre okrog 3 kilograme rib na dan. Matematični izračun sicer ni zapleten, vendar pa je včasih bolje ne izgovoriti končno številko na glas.
V	neposredni bližini, pravzaprav le lučaj vstran od teh požeruhov, pa se nahajajo fantastični zalivi ob Atlantski obali. Ker sem obiskal Namibijo v zimskem času, je bil Atlantik zelo preveč ohlajen in razen piknika ni veliko početi na obali. Nekateri se podajo še v lov za lupinami školjk, ki jih močni valovi naplavijo na obalo. Poleti je zgodba seveda drugačna in kristalno čisto morje vsekakor zagotavlja prijetno osvežitev. Vrnemo se v avtomobile in že nadaljujemo pot v smeri Swakopmund ali namibijskega Portoroža, ki očitno slovi kot največji turistični kraj v Namibiji. Res prijetne peščene plaže, številne obmorske restavracije, ki so presenetljivo cenovno ugodne in seveda kopica lokalnih prodajalcev spominkov. Še najlepši del je okrog svetilnika, ki v daljavo ponaša znak nevarnosti številnim kapitanom, saj zaradi čeri ladje ne morejo pripluti do mesta.
Swakopmund je bil ustanovljen v času nemške okupacije med letoma 1895 in 1915 kot počitniški kraj za nemške prišleke. Sicer je večina mest v Namibiji prepredenih z nem-
atlantskem oceanu se se-
zadovoljstvom sporočajo, da je Swakopmund najbolj varno mesto v Namibiji, pa vendar so hiše ta istih lokalnih veljakov obdane z dvema metroma visokim obzidjem, štirimi ovoji bodeče žice in oboroženim varnostnikom, ki skupaj z enim majhnim, a glasnim, in enim velikim in očitno nevar-
nim psom varuje posamezne hiše. Žalostno je opazovati to »zaupanje« bogatih ljudi do svojih someščanov, ki le nejeverno zmajujejo z glavo. Ob opazovanju enega izmed teh varnostnih sistemov sem imel priložnost in čast govoriti z lokalnim učiteljem v osnovni šoli, ki sodi v višji srednji razred v Namibiji in si seveda takšnega varovanja ne more privoščiti. »Veš, že celo življenje živim v Swakopmundu in še nikoli nisem imel slabih izkušenj,« mi je pripovedoval in po dolgem pogovoru zaključil z otožnim glasom, češ: »Vsi ti ljudje delajo v državni administraciji, torej za ljudi, a hkrati se do njih vedejo, kot da so živali ali drugorazredni ljudje in te ograje pravzaprav ločijo vsakdanji svet ljudi in sanjski svet bogatašev.« Strinjam se z njim in prepoln novih dognanj se poslovim od sogovornika. Moram priznati, da me je mnogo bolj pritegnila informacija, da je v Namibiji šolstvo plačljivo od osnovne šole naprej.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
Bolj kot se približujemo izjemnemu nacionalnemu parku Namib, bolj pokrajina kaže svoje zobe in starodavno strukturo.
Po kratkem ribolovu v ledeno hI veda prileže sončenje na obali.
škimi imeni ulic, pa v Swako-pmund to vsekakor izstopa in morebiti je že čas, da lokalne oblasti naredijo nekaj zoper to. Če si zelo pozoren, te ob prihodu v ta turistični biser pozdravijo številni ogromni plakati nasmejanih in srečnih ljudi in pogosto se bohotijo slike lokalnih veljakov, ki z
Poslovno svetovanje • Ali se zares poznate
Nobeno delo ni pretežko
Nobeno delo ni pretežko, če ga porazdelimo na manjša opravila. - Henry Ford
Ali vidite cilj?
Mogoče se vam zdi, da se vaš cilj kar naprej izmika, morda se vam zdi, da je vedno bolj le še obris na obzorju ali pa ostaja nekako zavit v meglo. Morda se mu le s težavo približujete.
Kam greste?
Če je tako, sem prepričana, da ste slabo določili svoj »vrh« - niste ga dobro opredelili. Se vam zdi, kot da plovete skozi življenje le z medlo idejo o tem, kam bi radi šli - nekam, nekoč, že na kak način? To je prav tako, kot če bi šli na jadranje brez krmarja.
Z gotovostjo lahko trdim, da morata biti v današnjem poslovnem svetu vaš cilj in vaša predstava o uspehu zelo natančno opredeljena.
Ali se zares poznate?
Ljudje si različno predstavljamo uspeh v poslovnem
svetu ali v osebnem življenju. Nekatere naše ideje so že zelo dobro opredeljeni cilji; veliko pa je še takšnih malih idej, ki se jih spomnimo mimogrede na naši poti k cilju.
Kako si ljudje predstavljajo uspeh ? Za mnoge uspeh pomeni denar. Z njim si lahko kupijo lastnino. Nekaterim uspeh pomeni imeti toliko lastnine, da jim prinaša ugled.
Za mnoge pomeni biti znan in občudovan od drugih ljudi uresničitev največje želje - to pomeni da imajo vpliv. Za mnoge je prav gotovo glavno merilo uspeha to, da imajo vpliv in oblast.
Različno si ljudje predstavljamo uspeh.
Denar, lastnina, ugled, vpliv - lepo je, če to imamo, saj so to simboli uspeha. Vendar ti simboli niso vsakemu enako
pomembni. Mnogi stremimo k drugačnim simbolom, ki nam predstavljajo uspešno življenje in so prav tako odlični dosežki; kot na primer:- ustvariti si urejeno družino, dobiti štipendijo, biti dejaven v skupnosti, v svojem kraju, varčevati za pokojnino, uživati prijetno starost, imeti čas za lepe stvari, biti dobrega zdravja, paziti na svoje telo, paziti na prehrano, ukvarjati se s športom ...
Zapisani primeri so nam v dokaz, da imamo ljudje zelo različne predstave o uspehu.
Veliko različnih predstav o uspehu nam ponuja priložnost, da imamo prav toliko različnih ciljev.
Zato je tudi tako pomembno, da točno opredelimo svoj cilj, ki ga želimo doseči - da natančno vemo, kam gremo.
Prodaja - manj je več! Vode-
nje: kako v uspešno prodajo?
Kako lahko z manj stroški prodamo več?! Povečajte prodajo, ohranite obstoječe stranke in pridobite nove! Najboljši izdelek je ... , najboljša investicija je ... , vaša zgodba o uspehu ... Kako lahko povečamo našo prodajo, zadovoljstvo kupcev / strank, kako si zagotovimo priporočila?
Maribor, petek, 1. 10. 2010, ob 17.00
Lokacija: Industrijska cona TAM, Pot k Tamu 15, MB - Te-zno (v prostorih skupine Em-perata)
Seminar z delavnico traja tri ure.
PRIJAVA 031/ 708 -026 ali preko spleta www.poslovno-svetovanje.org
Maria Cvrtila,
mag. posl. in ekon. ved
Torek, 21. september
Danes goduje Matej.
Danes je mednarodni dan miru in svetovni dan alzheimerjeve bolezni.
1452 se je rodil Italijanski dominikanski menih, pridigar In verski reformator Gi-rolamo Hieronymus Savanarola. Pridigal je proti moralni pokvarjenosti, leta 1498 pa so ga sežgali kot krivoverca.
1756 se je rodil škotski inženir John London McAdam, ki je namesto blatnih kolovozov začel graditi ceste iz tolčenca - makadamske ceste.
1791	se je rodil francoski romantično-realistični slikar Theodore Gericault. Leta 1819 je razstavil slovito sliko Splav Meduze.
1792	so v Franciji odstavili kralja Ludvika XVI. in odpravili kraljestvo.
1832je umrl škotski pesnik in pisatelj Walter Scot, začetnik romantičnega zgodovinskega romana. Najbolj znana sta njegova romana Starinar in Ivanhoe. 1866 se je rodil pisatelj znanstvene fantastike Anglež Herbert Wells. 1904 so v Beogradu okronali novega srbskega kralja Petra Karadodeviča. Sreda, 22. september Danes goduje Mavricij s tovariši.
1609 je španski kralj Filip II. izdal ukaz na osnovi katerega so v naslednjih letih izselili iz Španije vse Mavre - Moriske.
1862 je ameriški predsednik Abraham Lincoln izdal odlok o odpravi suženjstva. 1882 se je rodil nemški feldmaršal Wllhelm Keitel, vodja nemškega generalštaba med drugo svetovno vojno in eden Hitlerjevih najzvestejših sodelavcev v vojski. 1885 se je rodil filmski igralec in režiser Erich von Stroheim. Kot režiser je dosegal učinke predvsem z detajli in dolgimi kadri.
1892 se je rodil nemški gledališki in filmski igralec Hans Albers, ki je slovel med obema vojnama. Slaven je postal predvsem kot lažljivi Kljukec Münchausen. 1947 so ustanovili Informbiro - Informacijski biro komunističnih in delavskih partij.
1980 so poljski delavci v Gdansku ustanovili nov sindikat Solidarnost. Njegov
voditelj je postal Lech Walensa, kasnejši predsednik Poljske.
Četrtek, 23. september
Danes goduje Slavojko.
Danes se ob 3. uri in 9 minut začenja jesen.
1253 je umrl češki kralj Vaclav I., ki je pod oblast svoje dinastije spravil Avstrijo
ter Češko razvil v močno državo z napredno kulturo.
1791 se je rodil nemški pesnik Theodor Koerner. Njegova drama Zrinjski je bila
podloga za libreto Zajčeve opere Nikolaj Šubic Zrinjski.
1819 se je rodil francoski fizik Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, ki je znan po svoji
eksperimentalni določitvi svetlobne hitrosti.
1943 se je rodil poljski sindikalni voditelj in predsednik Poljske Lech Wat^sa. 1950 se je začela v ZDA protikomunistična gonja, potem ko so sprejeli zakon o notranji varnosti.
1848 je ministrstvo notranjih zadev na Dunaju potrdilo Kranjske deželne barve: belo, modro, rdečo, ki jih je že 1836 določil cesar Ferdinand. 1942 je italijanska vojska odkrila in uničila partizansko tiskarno Tehnika v Ljubljani.
Petek, 24. september
Danes goduje Nada.
Danes je svetovni dan šolskega mleka.
1501 se je rodil italijanski naravoslovec, zdravnik in matematik Girolamo Carda-no. Prvi je izdal klinično sliko bolezni, ki jo poznamo danes kot tifusno mrzlico. 1683 je bil krščen francoski skladatelj in glasbeni teoretik Philippe Rameau. Močno je vplival na angleške romantike.
1717 se je rodil angleški pisatelj Horace Walpole. Pisal je duhovita pisma in kulturnozgodovinsko pomembne spomine. Z romanom Otrantski grad je začetnik grozljivega, oziroma črnega romana.
1739 se je rodil ruski častnik in državnik knez Grigorij Aleksandrovič Potemkin, ki je bil dve leti ljubimec carice Katarine II. in sedemnajst let najmogočnejši človek v državi.
1755 se je rodil ameriški pravnik John Marshall, četrti vrhovni sodnik ZDA in glavni utemeljitelj ameriškega sistema ustavnega prava. 1862 je pruski kralj Viljem I. postavil Otta von Bismarcka za ministrskega predsednika. Ko mu je predal še zunanje ministrstvo, si je pridobil Bismarck velika pooblastila za vodenje pruske politike.
1870 se je rodil francoski inženir, kemik in izumitelj Georges Claude, ki je znan predvsem po izumu neonske svetilke. Sobota, 25. september Danes goduje Gojmir.
1529 so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana II. začeli oblegati Dunaj, vendar so se bili po treh tednih prisiljeni umakniti.
1555 so podpisali augsburški mir, s katerim je bila v nemškem cesarstvu priznana protestantska cerkev.
1644 se je rodil danski astronom Ole Christensen Remer, ki je dokazal, da svetloba potuje z določeno hitrostjo.
1725 se je rodil francoski vojaški inženir Nicolas-Joseph Cugnot, ki je izdelal prvi »avtomobil« na svetu. To je bil ogromen in težak parni tricikel za vleko topov. Sobota, 26. september Danes goduje Justina. Danes je evropski dan jezikov.
1371 so v bitki pri Marici Turki premagali srbsko vojsko. Tako so lahko razširili svoj vpliv na Srbijo in Makedonijo ter potrdili vazalni status Bolgarije. 1835 je bila v neapeljskem gledališču premiera opere Luia di Lammermoor, italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija.
1888	se je rodil britanski dramatik, pesnik, kritik in esejist Thomas Stearns Eliot. Leta 1948 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo.
1889	se je rodil nemški filozof Martin Heidegger, glavni predstavnik filozofije eksistence v Nemčiji.
1898 se je rodil ameriški skladatelj George Gershwin.
1802 so našli v Donavi pri Dunaju truplo matematika in topniškega strokovnjaka
barona Jurija Vege.
1895 se je rodil v Zagorici pri Grosupljem slovenski slikar, grafik in kipar France Kralj. Kiparstvo je študiral na akademiji na Dunaju, slikarstvo pa na akademiji v Pragi.
Ponedeljek, 27. september
Danes godujeta Kozma in Damjan. Danes je svetovni dan turizma.
1687 je med turško beneško vojno beneška krogla zadela svetišče Partenon v Atenah in ga porušila.
1825je na progi med Darlingtonom in Stoctonom v Veliki Britaniji začel voziti prvi vlak, ki ga je vlekla parna lokomotiva.
1940 so sklenili v Berlinu trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko. 1904 se je rodil književnik in politik Edvard Kocbek. 1989 je slovenska skupščina sprejela ustavna dopolnila, ki so omogočala odcepitev ali razdružitev od SFRJ.
AvtoD£OM
Prihaja drugi posebnež Citroenove linije DS
Citroen razširja paleto svoje luksuzne družine DS z novim dS4, ki ni trivratna izvedenka modela C4 (tako kot to velja za manjši DS3), temveč so kljuke zadnjih vrat spretno skrite v okvire oken. Kakovost materialov je opazna že na daleč, a seveda za primerno ceno, ki jo imajo nišni avtomobili. Če lahko sodimo po manjšem modelu, bo DS4 za nekje 18 % dražji od običajne različice.
DS je bil popularen francoski avtomobil iz 60. let prejšnjega stoletja z vzdevkom žaba. S svojim hidravličnim podvozjem in futuristično obliko je bil desetletja pred konkurenco in Citroenu so jo dolgo zavidali. Zdaj želijo zgodbo ponoviti ter privabiti tiste kupce, ki si želijo izstopajoč izdelek avtomobilske industrije.
Že površen pogled kaže, da spada v linijo prestižnih vozil. Za obliko je odgovoren Marc Pinson, ki ni pozabil na prepoznavni dvojni puščici na okrasni maski, na pokrov motornega prostora je dodal logotip DS, izstopajo pa tudi svetlobni usmerjevalniki, ki so vidni tako podnevi kot ponoči in prispevajo k izvirni podobi. Nad ogromnimi blatniki (do 19-palč-na kolesa) visi napeta streha, ki se konča s spojlerjem, kljub »mišičavosti« pa Pinson ni pozabil na ekskluzivnost, ki velja za francoske avtomobile z oznako DS.
Za 427 centimetri dolžine se skriva družinsko uporabna potniška kabina kombilimuzine z višjim sedenjem (avto je postavljen višje od tal kot C4), ki prinaša tudi nekaj enoprostorskega vetra. Naj omenim nekaj skrbno izdelanih elementov v potniškem prostoru, zaradi česar se DS4 uvršča med ekskluzivneže: sklop pedal je iz aluminija, na ukrivljenih zaključkih vratnih oblogah vrat je usnjeni reliefni odtis, uporaba kroma pa je vidna na obrobah zračnikov, instrumenti plošči in prestavni ročici ter na nekaterih upravljalnih stikalih na osrednji kon-zoli. Radijski sprejemnik s prostorskim zvokom vključuje tudi programsko opremo za obdelavo zvoka in tako prispeva k ustrezno razporejenemu zvoku po celotnem vozilu. Kupcu je prepuščena tudi izbira notranjega okolja, ki mu najbolj ustreza: izbira lahko med različnimi možnostmi polifoničnega zvoka za sme-
rokaze in zvočna opozorila(l), med tremi stopnjami dovajanja zraka klimatske naprave (nežno, srednje, močno) in določa barvo instrumentne plošče (od bele do modre).
Potniški prostor dodatno razsvetljuje panoramsko vetrobransko steklo, ki se zliva v temno streho in tako ustvarja kontrastno svetlobo v vozilu. Vetrobran-sko steklo dobesedno preplavlja potniški prostor s svetlobo, tako vozniku kot sopotniku pa je na voljo zastiralo s preklopnim senčnikom. Pri Citroenu so šli celo tako daleč, da lahko njihova stranka izbira med petimi kombinacijami usnja, med katerimi je tudi dvobarvna različica. Najdražja različica je oblečena v anilinsko usnje, ki prekriva armaturo, vratne obloge ter sprednja sedeža. Njun osrednji del
spominja na člene pasa za ročno uro.
Motorno paleto sestavlja pet motorjev: dva turbodizla (HDi 100 in HDi 160) ter trije bencinski stroji (VTi 120, THP 155 in THP 200). 1,6-litrski motor z 200 KM naj bi na kilometer v ozračje spustil 149 gramov ogljikovega dioksida. Na osnovi motorja HDi 110 bodo izdelali tudi mikro hibridno različico avtomobila, ki bo imela vgrajen sistem start-stop in napravo za shranjevanje energije ob zaviranju.
Citroen DS4 je dobil izdatno zvočno izolacijo, saj so bile vibracije, hrup motorja, hrup med vožnjo in hrup zaradi udarcev, izolirani in zadušeni že v bližini virov preko katerih se hrup prenaša. Naj omenim nekaj primerov: DS4 je dobil zvočno izolirano večplastno panoramsko vetrobransko steklo s posebno dušilno plastjo, tesnilne pregrade na karoseriji, vratih in zunanje pregrade, s katerimi so običajno opremljena vozila visokega cenovnega razreda, ali dodatne izolacijske elemente v motornem prostoru.
Citroenov sistem eTouch zna samodejno ali na pobudo potnikov opraviti klic v sili in posredovati lokacijo vozila preko vgrajene SIM-kartice in s tem hitreje vzpostaviti stik z ustreznimi službami. Nišni citroen je serijsko opremljen tudi s sistemi za kontrolo zaviranja (elektronski razdelilnik zavorne sile, sistem za pomoč pri zaviranju v sili) in za pomoč (elektronski nadzor pogona) ter ohranjanje prave smeri vožnje (ABS, ESP), ki zagotavljajo optimalen nadzor vozila v različnih pogojih vožnje.
Francozi tako prenašajo inovativnost, drznost in športnost še v nižji srednji razred, s tem pa družina DS ni dobila zadnjega člana, saj naj bi se v prihodnje razširila še na modela DS2 in DS5. DS4 k nam prihaja spomladi prihodnje leto.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nove učinkovine za krepitev imunskega sistema (4. del)
Med novejšimi antioksi-danti na trgu je UBIKINON ali KOENCIM Q10 v različnih oblikah in koncentracijah, kot čisti ubikinon ali pa z dodatkom drugih antio-ksidantov (vitamin E). V tej skupini najdemo tudi pripravek, ki je registriran kot zdravilo. To pomeni, da ima dokazano učinkovitost, varnost in kakovost. Vsi ostali pripravki so na trgu kot pre-hranska dopolnila.
Eden najmočnejših naravnih antioksidantov na trgu je PYCNOGENOL. Pridobiva se iz skorje evropskega morskega bora (Pinus maritima mill). Celotna zmes pycnogenola je sestavljena iz približno 50 učinkovin,
ki delujejo antioksidativno. Glavne sestavine so flavo-noidi (podobne najdemo tudi v grozdnih pečkah), polifenolne spojine, kateho-li, fenolne kisline itn. V primerjavi z učinkom vitamina C in E ima pycnogenol več-desetkrat močnejši učinek. Evropska agencija za zdravo hrano (EFSA) je v svojih študijah podprla delovanje učinkovin v pycnogenolu. Uporabo priporoča za ohranjanje zdravja, koncentracije in delovne storilnosti, kot podporo standardni terapiji srčno-žilnim bolnikom, sladkornim bolnikom, športnikom in rekreativcem, kadilcem.
Pri izbiri pravega in ka-
Foto: arhiv
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
kovostnega prehranskega dopolnila moramo biti pozorni na številne dejavnike. Izvor substance in proizvajalec sta zelo pomembna. Pomembno je, da so učinki substanc, ki jih vsebuje pre-hransko dopolnilo, podprti z znanstvenimi študijami verodostojnih ustanov. Najzanesljivejši so učinki, ki jih
navaja agencija EFSA.
Najbolj strokovne informacije o kvaliteti in delovanju prehranskih dopolnil dobite v lekarni pri svojem farmacevtu. Le ta bo znal prav svetovati in izbrati izdelek, ki je najprimernejši za vas in s katerim boste dosegli največ glede na vaše želje, zdravstveno stanje in potrebe. Vse ni za vsakogar, pretiravanje z vnosom pre-hranskih dopolnil ne le, da ni dobro, lahko je celo škodljivo.
In na koncu, ne pozabimo! Veliko za ohranitev svojega zdravja lahko naredimo sami, z zdravim življenjskim slogom. Prehranska dopolnila so nam lahko v pomoč, da bomo s preventivnim delovanjem v smeri preprečevanja bolezni in ohranjanja zdravja še uspešnejši.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarna Ptuj
Moje cvetje
Prihaja čas sajenja novih rastlin
Z deževnim vikendom se je jesen nepreklicno začela, kmalu pa bo nastopila tudi po koledarju. Jesen je čas pobiranja pridelka, je pa tudi čas sajenja novih rastlin na vrtu, tako trajnic kakor grmovnic, okrasnega in tudi sadnega drevja. Listavce sadimo, ko jim odpade listje, ko res že počivajo, iglavce pa lahko sadimo že veliko prej. Korenine rastlin se morajo po presajanju čim prej vrasti na novem rastišču, spomladi, v času poganjanja listov, pa je ta postopek počasnejši. Tudi poleti, v suši in vročini, korenine rastejo počasneje. Najbolje rastejo v jeseni, ko nadzemni del že počiva. Zato je treba s presajanjem listavcev čakati do takrat, ko listje odpade.
Kljub temu pa mnogi že razmišljate o tem, kaj in kam boste sadili. Mogoče najprej hiter nasvet za vse, ki boste presajali odrasle rastline. Pričnite s postopkom že zdaj, obrežite počasi korenine v krogu okoli rastline, vendar pustite glavno korenino še v zemlji. Dokončno boste rastline izpulili in presadili čez kakšen mesec in pol. Jesen je v ta namen daleč najboljši čas.
Foto: Miša Pušenjak
Največ pa se sadi po Sloveniji še vedno živih meja. Slovenci smo očitno zelo sebičen, vase zaprt ali pa prestrašen narod, da se tako vztrajno skrivamo pred sosedi. Živa meja oblikuje iz našega vrta intimen prostor, v katerem se počutimo varni, vendar nas odreže od sveta, nas zapre v svoj lastni svet, odtuji od sosedov in povzroča tudi osamljenost in odtujenost. Rešuje nas pred hrupom in prahom civiliziranega sveta, vendar nas pred tem svetom tudi skriva. Vendar se je v Sloveniji napačno razpasel kult sajenja cipres.
Žive meje so zelo pomemben del naravi prijaznega vrta. Te moramo varovati tako v naravi kakor na našem naravnem vrtu. Tudi tukaj se običajno dogaja, da se ob gradnji hiš najprej poseka stara, avtohtona živa meja, potem pa se posadijo hitro rastoče, a za naše naravne prijatelje odbijajoče rastline, kot so ciprese, pa tudi liguster (kalina) in podobne.
Osnovno pravilo za izbor rastlin za živo mejo ni hitra rast, kar je povsem napačno mnenje številnih oblikovalcev vrtov v Sloveniji. Osnovno merilo je končna velikost rastlin, saj jo moramo prilagoditi našemu vrtu, predvsem izbiramo rastline, ki v naši bližnji okolici tvorijo naravne mejice, vmes dodamo take, ki bodo obrodile plodove, in pa take, ki bodo zagotavljale barve, cvetje in prijetne vonjave celo leto, morda tudi pozimi. Če se le da, žive meje ne strižemo, seveda pa jo oblikujemo in držimo v okvirjih, ki ne motijo sosedov in mimoidočih, predvsem pa je ne spuščamo v višino, da nas in našega vrta ne loči od narave. Višino in tudi rast lahko omejujemo tudi z gostoto sajenja; če želimo nižjo, gosto živo mejo, posadimo rastline blizu skupaj, če želimo odvrniti poglede z našega vrta, pa se ne popolnoma ločiti od sveta, sadimo rastline redkeje, pri tem pa bomo morali višino omejevati z rezanjem.
V vsakem primeru v Podravje, predvsem pa na podeželje, ne sodijo ciprese in liguster ali pravilneje kalina. Pa ne mislite, da podeželje podcenjujem, ravno obratno. Žive meje so pomemben del naše okolice, saj se Slovenci zelo uspešno skrivamo za njimi, zato naj bodo te primerne svojemu okolju. V naslednjih tednih bom opisala več rastlin, ki jih imamo na razpolago. Mogoče pa se vas bo le nekoliko več odločilo za naravi in našemu štajerskemu okolju primernejše rastline.
Na zemljiščih, kjer imamo dovolj prostora, razmislite o prosto rastoči živi meji, ki je pravi raj za koristne organizme, poskrbimo le, da bo v njej nekaj cvetočih grmičkov tako, da bodo cveteli celo leto, od prvih forzicij do poletnih hibisku-sov in jesenskih metuljnikov, da bodo v njej rastline s plodovi za zimsko hrano pticam in glodavcem, kot so jerebika, dreni, glogi, bodike, za okras pa še taki, ki imajo tudi pozimi zanimiv les ali obliko, kot so grmi z zvitimi vijugavimi vejami (vrbe, leske ...), barvnimi vejami (dreni) in podobno. Seveda naj vsake toliko časa v njej zaživi še kakšen zimzelen grm, tudi iglavec.
Tak pisan in živ princip žive meje se zdi večini Slovencem nemogoč, neurejen, grd, ampak videli boste, da boste ob pogledu na tako živo mejo neizmerno uživali v vsakem letnem času. Če pa se z idejo pisane, žive in razgibane žive meje vseeno ne morete sprijazniti, potem zanjo izberite avtohtone rastline vašega območja. Povprašajte ali poglejte, kaj so ljudje sadili nekdaj. Pri nas, na Štajerskem, so to prav gotovo gabri, ponekod so to bukve, lahko so to leske, vrbe ali le redko, bolj ali manj v hribovitem in goratem svetu, smreke.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
12. septembra so v Nokia Theatru v Los Angelesupodelili letošnje MTV Video Music Awards. Kot se je pričakovalo, je največja zmagovalka večera razvpita ameriška zvezdnica Lady Gaga, ki je osvojila osem nagrad. Pevka, ki že več kot dve leti osvaja svetovne glasbene lestvice, je kar šest nagrad prejela za videospot Bad Romance, med njimi tudi najpomembnejšo nagrado za videospot leta. Ob nagradi za naj spot leta je prejela nagrade še v naslednjih kategorijah: najboljši ženski videospot, naj pop video, naj dance video, najboljši duet, koreografijo in režijo. Eminem je osvojil dve nagradi za najboljši moški spot in za najboljši hip-hop
video Not Afraid. Eminem je skupaj z Rihanno odprl veliko svečanost, skupaj sta zapela veliko uspešnico Love the Way You Lie. Od ostalih izvajalcev, ki so bili nagrajeni, so tu še Justin Bieber, ki je prejel nagrado za najboljšega novega izvajalca, skupina 30 Seconds To Mars, kije slavila v kategoriji najboljši rock video s skladbo Kings and Queens. Beyonce je skupaj z Lady Gaga prejela nagrado za najboljši duet za skladbo Telephone. Med ostalimi dobitniki najdemo še Florence and the Machine, Jay-Z & Alicia Keys, Muse, Black Keys in drugi. Prireditev so s spektakularnimi nastopi obeležili tudi Kanye West, Taylor Swift, Justin Bi-
Justin Bieber
TESTER v^/
Reflex tester lahko opišemo le z besedo MEGA! Je inovacija na področju testiranja refleksov, saj se odziva že na najmanjši premik. Si lahko tako hiter? Dokaži se!
Cfllor f|(lw !M<	umtun	RESULT
■		Do /ou know ttiat guy dwi íh» ntm4 • rt»»
		
l.'fA'i'l	IB7WI	BTHJ
Pošlji: TD REFLEX na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Lady Gaga
Foto: wordpress.com
Foto: wordpress.com
eber, Usher, B.o.B. in Bruno Mars.
Seznam nekaterih najpomembnejših nominirancev po kategorijah in zmagovalci:
Najboljši ženski videospot:
-	Bad Romance - Lady Gaga
-	Tik Tok - Ke$ha
-	California Gurls - Katy Perry
-	Video Phone (extend remix) - Beyonce featuring Lady Gaga
-	Fifteen - Taylor Swift
®®®
Novinec leta:
- Tik Tok - Ke$ha
-	Baby - Justin Bieber featuring Ludacris
-	In My Head - Jason Derulo
-	Massive Attack - Nicki Mi-naj featuring Sean Garrett
-	The Ghost Inside - Broken Bells
®®®
Najboljši duet:
-	Airplanes - B.o.B featuring Hayley Williams
-	Video Phone (Extended Remix) - Beyonce featuring Lady Gaga
-	Telephone - Lady Gaga featuring Beyonce
-	My First Kiss - 3OH/3 featuring Ke$ha
-	Empire State of Mind -
Jay-Z and Alicia Keys
®®®
Najboljši moški videospot:
-	Not Afraid - Eminem
-	Airplanes - B.o.B featuring Hayley Williams
-	In My Head -Jason Derulo
®@®
Najboljši hip-hop videospot:
-	Airplanes - B.o.B featuring Hayley Williams
-	Forever - Drake, Kanye West, Lil Wayne & Eminem
-	Pursuit Of Happiness«
-	Kid Cudi featuring MGMT & Ratatat
-	Not Afraid - Eminem
®®®
Najboljši pop videospot:
-	Bad Romance - Lady Gaga
-	Tik Tok - Ke$ha - "Nothing on You"
-	B.o.B featuring Bruno Mars
®®®
Najboljši rock videospot:
-	Kings and Queens - 30 Seconds To Mars
-	Ignorance - Paramore
-	Flash Delirium - MGMT
®®®
Najboljši plesni videospot:
-	Bad Romance - Lady Gaga
-	Evacuate The Dancefloor -Cascada
-	OMG - Usher featuring Will.I.Am
®®®
Videospot leta:
-	Bad Romance - Lady Gaga
-	Kings and Queens - 30 Seconds To Mars
-	Not Afraid - Eminem
Britanski kantavtorJames Blunt, ki nas je leta 2005 navdušil z veliko uspešnico You're Beautiful, je potrdil, da bo še letos izdal novi, že tretji studijski album. Album bo nosil naslov Some Kind Of Trouble, znan pa je že tudi prvi udarni singel, to bo skladba z naslovom Stay The Night, ki bo kmalu predstavljena tudi na naši radijski postaji. Novi album bo naslednik njegovega zadnjega albuma All The Lost Souls, ki ga je izdal leta 2007. Na albumu bo 10 novih skladb, ki jih je producirala njegova že preizkušena sodelavka Linda Perry.
®®®
Amy Winehouse in Mark Ronson sta ponovno združila moči v skupnem glasbe-nemprojektu. Par je namreč pred kratkim v studiu posnel novo skladbo pod naslovom It's My Party. Skladba bo izšla na kolekciji, ki so jo posneli v čast legendarnega
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY
2.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
3.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	START WITHOUT YOU - ALEXANDRA BURKE FT LAZA MORGAN
2.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY
3.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
NEMČIJA
1.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
2.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
3.	WONDERFUL LIFE - HURTS
Takšne reči
»Se ti zdi prav, da bi muslimanom dovolili izgradnjo džamije v Ljubljani?« nekega dne vprašam nekaj znancev. Nekaj jih odgovori, da nimajo nič proti, ker se jih to ne tiče, nekaj pa jih reče, da temu nasprotujejo. »Zakaj?« vprašam. Islamizacija in to ni naša kultura, pravijo. Dobro, to res ni naša kultura, vendar ne morem si kaj, da ne bi vprašal, ali jih prav nič ne moti, ko cerkve nam nekoliko bolj znanega krščanstva poganjajo kot gobe po dežju in da jih imamo nekaj tisoč. To je naša kultura, to so naše korenine in tako naprej ...
A res? Ne, to nikakor ni naša kultura in še manj naše korenine. Pa vendar smo z njo že tako posiljeni, da nam je pokristjanjevanje postalo nekaj povsem normalnega ter sprejemljivega, poleg tega pa mislimo, da je to naša kultura. Vendar naša kultura je poganska, naše korenine in korenine celotne Evrope so poganske. A to dandanes ni pomembno, naši PRAVI običaji in korenine ležijo v muzejih, če sploh kje. Da smo nekoč imeli celo vrsto bogov, kot so Živa, Vila, Mora, Triglav, Svarun, Črt, Belin in tako naprej, ve le še malo ljudi. To so Slovenske korenine, ne pa odrešenik na križu.
Ampak to ni zanimivo, to nikogar ne zanima in tega se ne poučuje. Če že, se nekaj bogov samo omeni, med tem ko se šest let pri pouku zgodovine ponavljajo in naštevajo rimski in grški bogovi ter celotna njihova mitologija, pa čeprav to s Slovenci nima kaj veliko. Prav tako se ne pove, da Korant oziroma Kurant izvira iz boga Kornunta, ki je nekoč bil bog celotne Panonije.
Dan mrtvih ni krščanski praznik, ampak poganski, le da se mu je takrat reklo trizna. Enako je z veliko nočjo in pirhi. Tudi to je poganski običaj, ko so mladci izvoljenkam podarjali ptičja jajca. To so dandanes dnevi, ob katerih se gre k maši, potem pa se začne »vaška veselica«, pravi pomen teh dni pa nikogar ne zanima. Tudi kresovanje ni več praznik čaščenja sonca, pač pa priložnost za pijančevanje, kjer se vrtijo Avseniki, za katere povrh vsega mislimo, da so narodna glasba ...
Vendar našteto je slovenska kultura, folklora in tradicija, ki pa tone v pozabo, tako kot naša narodna identiteta. In izumrli bomo zaradi tega, ne pa zaradi takšne ali drugačne rodnosti. Zanimajo nas Zevsi, Amon-Raji ter razne Krišne, ki jih vse te države tako lepo tržijo, med tem ko mi ne poznamo niti lastne zgodovine, kaj šele, da bi jo znali unovčiti. Potem pa pač propadimo.
Matic Hriberšek
glasbenika in producenta Quincyja Jonesa. Na omenjenem albumu sodelujejo številni svetovno znani glasbeniki, ki so na novo zapeli in posneli nekatere njegove največje uspešnice. Skladba It's My Party je v izvirniku izšla daljnega leta 1963 v izvedbi Lesley Gore in je hkrati ena izmed prvih uspešnic Quincya Jonesa. Hkrati pa je omenjena skladba tudi prva skladba Amy Winehouse po uspešnici Valerie, ki je bila objavljena na Ronsonovom
albumu Version. V vmesnem obdobju je 26-letna pevka zbujala pozornost predvsem s svojimi osebnimi težavami in izpadi. Njen zadnji zelo uspešen album Back to Black je izšel leta 2006. Na albumu Q: Soul Bossa Nostra skladbe Quincya Jonesa sodelujejo še nekateri popularni izvajalci, kot so Usher, Ludacris, Akon, Jamie Foxx, Jennifer Hudson, Mary J. Blige, T-Pain in drugi.
Janko Bezjak
Lestvi ca NAJ |
NO SPEAK AMERICANO - YOLAND
2.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEA' RIHANNA
3.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
4.	WONDERFUL LIFE - HURTS
5.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
6.	STEREO LOVE - EDWARD MAYA & VII JIGULIN
7.	MISERY - MAROON 5
8.	ALEJANDRO - LADY GAGA
9.	BILLIONAIRE - TRAVIE MCCOY
10.	TE AMO - RIHANNA
11.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gobova juha, gratinirane skutne
palačinke
SREDA
pečenica, kislo zelje ČETRTEK
enolončnica s svinjino in
korenjem
PETEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva
solata
SOBOTA
pasulj
NEDELJA
koruzna kremna juha, pečen piščanec s krompirjem, solata PONEDELJEK
telečja obara, ajdovi žganci
Enolončnica s svinjino in korenjem
Sestavine: 800 g svinjine, 800 g korenja, 400 g drobne čebule ali šalotke, olivno olje, 3 dl jušne osnove, poper v zrnu, sol, lovor.
Meso narežemo na kocke. V večjem loncu segrejemo nekaj žlic olja in z vseh strani dobro opečemo meso. Zalijemo z jušno osnovo, solimo ter dodamo nekaj lovorovih listov in nekaj zrn popra. Pokrijemo in na šibkem ognju dušimo približno 20 minut. V tem času ostrgamo korenje in ga narežemo na približno tri centimetre velike kose. Čebulo olupimo in skupaj s korenjem dodamo mesu, nato pa vse skupaj dušimo še približno 20 minut.
Pečen piščanec s krompirjem
Sestavine: 8 piščančjih bedrc, 4 veliki krompirji, 1 rdeča paprika, 200 g šam-pinjonov, 1 čebula, česen, rožmarin, sol, olivno olje.
Pečico ogrejemo na 220°C. Bedra naso-limo, naoljimo in jih damo peč. V posodi zmešamo olupljen in narezan krompir, narezano čebulo, papriko, gobe, rožmarin, olje in sol. Po okrog pol ure pečenja dodamo mešanico in povečamo temperaturo v pečici. Tako pečemo še okorg 25 minut. 10 minut pred koncem pečenja dodamo narezan česen. Jed serviramo na velikem krožniku, ki ga postavim sredi mize.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o sreči? Čehi: "Na vihar misli ob lepem vremenu." Danci: "Kadar ti sreča ponuja prst, ji daj roko."
-k-k-k
Kaj pravijo o srcu? Iranci: "Srce ni prt, da bi ga pred vsakim razgrinjal." Kitajci: "Kdorpozna svoje srce, ne zaupa očem."
•k-k-k
Kaj pravijo o sramoti?
Italijani: "Ni sramota v blato pasti, ampak v njem ostati." Angleži: "Umazana svinja hoče tudi druge umazati."
-k-k-k
Kaj menijo o sramežljivosti? Kitajci: "Kdor zardeva, nima črnega srca."
Nemci: "Za mizo in v postelji se ni česa sramovati."
-k-k-k
Kaj pravijo o spremembah mišljenja? Nemci: "Tudi rak ne ostane vedno v svojem oklepu." Rusi: "Pametna školjka se seli z žabami."
Smeh ni greh
Voznik večjega avta se trudi in trudi parkirati svoj avto med že parkirane avtomobile. Ne gre mu in naenkrat je slišati grozen hrup pločevine. Močno je podrsal parkiran avto na svoji desni strani. Okoli nerodnega voznika se je zbralo večje število radovednežev, nerodnež pa je izstopil iz svojega avta, vzel papir in svinčnik ter napisal sporočilo za lastnika poškodovanega avta ter ga zataknil za brisalce. Sporočilo se je glasilo: "To sporočilo vam pišem, ker je okoli mene toliko radovednežev, ki pričakujejo, da vam bom sporočil svoj naslov zaradi uveljavljanja škode. Na vašo žalost vam svojega naslova ne bom sporočil!"
Stara devica pokliče živi-nozdravnika in ga prosi, naj pregleda njeno mačko. Živi-nozdravnik pride in ugotovi, da ni z mačko nič narobe, le breja je.
"Nemogoče," pravi ženska, "saj ne gre nikoli iz stanovanja!"
V tem trenutku se sprehodi mimo njiju debel mačkon.
"Kaj pa ta?" vpraša živinoz-dravnik.
"Dajte no mir," ga zavrne ženska, "to je vendar njen brat!"
"Koliko živali potrebuje ženska v svojem življenju?"
"Štiri! Nerca za v omaro, gos za posteljnino, jaguarja pred hišo in osla, da bo vse to plačal!"
Ženske so pri 20 letih vroče kot Afrika, pri 30 divje kot Azija, pri 40 letih na višku tehnike kot Amerika, pri 50 zga-rane kot Evropa, pri 60 letih zapuščene kot Avstralija, pri 70 pa mrzle kot Antarktika.
"Dragi, ali si želiš, da sem ti zvesta kot pes?" je žena vprašala z ljubkim glasom.
"Seveda!"
"No, potem mi pa kupi ogrlico."
Krava in polž sta se poročila, toda kmalu je polž ugotovil, da ga krava vara z bikom.
"Se mi je kar zdelo, da me je vzela zaradi hiše," je žalostno dejal polž.
Doktor temeljito pregleda pacientko in reče: "Gospa Ana, resnično vam nič ne manjka."
"Saj vem," odgovori pacientka, "toda moj mož je na službenem potovanju, prijateljice so na dopustu, pa sem mislila, da grem še jaz lahko nekam. In tako sem prišla k vam."
Zakonca ste si z uslužbencem agencije za nepremičnine ogledala družinsko hišo.
"Ta hiša je zelo lepa in prostorna. Vzela bi jo, če ne bi bila zgrajena nasproti tovarne eksploziva," rečeta zakonca.
"Na tovarno se ne ozirajte, ta bo tako ali tako kmalu eksplodirala in je ne bo več," ju je tolažil agent.
Jurček pride iz šole z obvestilom o ocenah prve konference in se hudo razjoče.
"Zakaj pa jokaš?" ga vpraša babica.
"Dobil sem dve dvojki!"
"No, saj jih boš lahko popravil."
"Sem že poskušal, pa ne gre, ker sta napisani s kemičnim svinčnikom!"
Ugankarski slovarček: AIMEE = francoska filmska igralka (Anouk, 1932-), BRADL = avstrijski smučarski skakalec (Sepp, 1918-1982), EDINOL = fotografsko razvijalo, IZOBAR = različica kemijskega elementa, LUKANO-VIČ = slovenski ginekolog, porodničar (Adolf), MIKA = peresni izrastek, NAN = reka na Tajskem, pritok Yoma, TA-LANT = ime ruskega rokometaša in trenerja Dušabajeva.
■eojuv 'ue>jejv '}ue|ej_ 'Aa>jej 'euwe| 'jeqoz| 'o|nw 'evjjuj 'o|Aoue>|n"| 'uei -je} '|ou|pe '>joqo 'sns 'jaojdn 'jeiuv '31 '9M 'oejaq 'u^ue '}>n 'jesa|o>j 'e>j -A6}s ipajs 'dwe>| '>|ai>| 'uoa|auje>j '^aojzejA lnan 'sabu» 'aaoiiv 'ipejg :0NAVH0Q0A s>1UBZ!J>| 9( A9HS9H
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
...da je velika sreča v nesreči, da so se minule poplave zgodile pred volitvami in ne za njimi, saj je tako veliko večje upanje, da se bodo sedanji župani pri odpravi posledic bolj potrudili. Še zlasti če bi radi bili bodoči.
... da Sok in Trofenik rešujeta zadeve okrog ureditve tovarne glutena, Holermužani pa se bojijo, saj se še predobro spomnijo, kako uspešna sta bila pred leti pri reševanju obstoja cukerice.
... da se stari Poetovionci resno sprašujejo, zakaj so morali gasilci zaradi naraslega vodostaja v ribniku cele tri dni črpati vodo z dvorišča šole v Ljudskem vrtu. So pri gradnji kanalizacije tako varčevali?
...da sta med petimi kandidati za župana mestne občine poetovionske vsaj dva tudi zelo dobro medijsko podprta -eden s poetovionsko televizijo, drugi pa z mlajšim poetovion-skim radiem.
... da Poetovionski svetniki zadnje seje žal niso sklenili s sicer načrtovanim družabnim srečanjem, saj se je zaradi predolgega dnevnega reda seja preveč zavlekla.
... da se občani neke občine niže Marka hudomušno sprašujejo, ali bodo občinski svetniki, ki so zavrnili dva pomembna odloka, tako da je seja odpadla, imeli jajca in bodo zavrnili tudi sejnino.
. da je res škoda, da niso volitve vsakih 14 dni, saj bi
potem imeli športni kolektivi zagotovljeno izdatno sponzor-sko podporo raznih političnih strank. Zlasti ene.
Vidi se ...
... da je vse resnejša bojazen, da bo poetovionskim gasilcem ob visokem jubileju počasi zmanjkalo uniform. Poleg voditeljev obeh osrednjih slovesnosti se je v uniformo odel tudi aktualni prvi mož in še kdo.
Za ostre oči • Najeli razlike
v.S-K-.*:-;--?1 :te:;--■ •.
'	V5:;■ ■ ■ >Lv.i '.-v-
/ - ,
■
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 27. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Nagrajenec je: Bojan Hojnik, Slavšina 25, 2255 VITOMARCI.
Foto Matej Ozmec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat je na vrsti jesensko spravilo pridelkov. Jaka in Pija Ozmec pridno pomagata pri spravilu buč, da bo solata čez leto okusnejša.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	7	4			8	2		
		8					6	1
5					3		7	
	3				5			
7								9
			9				4	
	5		6					8
1	2					6		
		6	5			4	3	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€€	00
Bit	VV	©©©	€	0
Dvojčka	V	©©	€€€	00
Rak.	VVV	©	€€	000
Lev	VV	©	€€€	00
Devica	VVV	©©	€€€	0
Tehtnica	V	©©©	€	00
Škorpijon	VVV	©	€€	000
Strelec	VV	©©©	€	000
Kozorog	V	©©	€€€	0
Vodnar	VV	©©©	€	000
Ribi	VVV	©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 21. septembra do 28. septembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Ko je madžarski pianist in skladatelj Franz Liszt nekoč zvečer hotel komponirati novo skladbo, mu je to onemogočal hrup iz spodnjega nadstropja, kjer so brez prestanka igrali valčke na način, kije skladatelja močno motil. Ker niso in niso prenehali, je Liszt odšel nadstropje nižje in pozvonil pri vratih. Domačini so bili navdušeni nad skladateljevim obiskom, še bolj pa, ko je odšel proti klavirju. Prepričani so bili, da bo zaigral kaj prijetnega. Ko je prišel do klavirja, se je sklonil, pokril tasturo, jo zaklenil, dal ključ klavirja v žep in brez besede odšel iz stanovanja.
***
Nekoč je francoski igralki Sari Bernhardt tako ognjevito dvoril nek Nemec, da ji je postala njegova pozornost že močno nadležna in je začela zehati.
»No, no, menda me ne boste kar požrli,« se je ujezil Nemec.
»Brez skrbi, moja vera mi prepoveduje uživanje svinjine,« je odgovorila igralka, ki je bila židovskega rodu. ***
Flamski slikar Peter Paul Rubens je uspešno opravil za svojo državo razna diplomatska poslanstva na Holan-dskem, v Španiji in Angliji. Med sprejemom na dvoru je neki gost vprašal soseda: »Kdo je tisti gospod, ki se mu vsi tako spoštljivo klanjajo?«
»Slavni slikar Rubens,« je odgovoril sosed.
»A, že vem, to je tisti diplomat, ki za zabavo slika.«
»Majčkeno drugače je,« ga je popravil sosed, »to je tisti
veliki slikar, ki se za zabavo ukvarja z diplomacijo.« ***
Ko je danski kralj Kristijan X. (1912-1947) prihajal na odprtje novih pristaniških naprav v Aarhusu, seje na glas čudil, da ga ob cesti pozdravlja toliko otrok in mladine. Župan mu je razložil: »Na ta dan smo se pripravljali
veliko let, vaše veličanstvo.«
Spodnje Podravje • Takšnega deževja že dolgo nI bilo
Pod vodo vec his in pridelki, ogrožajo tudi plazovi
Izredno velike količine padavin so že v petek zvečer povečale količino vode v rekah in potokih in ti so v noči na soboto prestopili bregove ter pričeli poplavljati. Na območju Uprave za zaščito in reševanje Ptuj je bilo poplavljenih 232 stanovanjskih hiš, tri javne zgradbe, trije gospodarski in en industrijski objekt, v reševalnih akcijah pa je sodelovalo več kot 410 gasilcev.
Kot je za Štajerski tednik pojasnil Dragomir Murko, vodja regijskega štaba civilne zaščite za Podravje, so prvo intervencijo zaradi poplav opravili že v petek, 17. septembra, ko je narasla Dravinja poplavila odsek ceste Majšperk-Jurovci. Največ zemljišč in objektov je poplavljenih na območju občin Majšperk, Kidričevo in Videm, o poplavljenih objektih in zemljiščih pa so poročali tudi iz občin Sveti Tomaž, Za-vrč, Središče ob Dravi, Žetale, Ptuj, Destrnik in Ormož.
Sicer pa je bilo od petka do ponedeljka, 20. septembra, na območju izpostave za zašito in reševanje Ptuj poplavljenih kar 232 stanovanjskih zgradb, tri javne zgradbe in trije gospodarski ter en industrijski objekt, pod vodo pa je bilo tudi devet odsekov občinskih ali krajevnih cest. Zaradi razmočenega zemljišča se je sprožilo tudi več zemeljskih plazov: v Skrbljah, na Ptujski Gori, Bregu pri Majšperku, v Preši, Grdini, Sitežu, Sveči in na Kupčinjem Vrhu. Trije med njimi so ogrozili tudi stanovanjske hiše, zato so sta-
Foto: M. Ozmec
Na Bregu pri Majšperku je narasla voda zalila več stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
novalce začasno prepeljali na varno. V zaščiti objektov ali sanaciji poplavljenih objektov in površin je od petka do ponedeljka sodelovalo več kot 410 gasilcev in osem pripadnikov civilne zaščite.
Po besedah Janeza Merca, poveljnika civilne zaščite MO Ptuj, na območju mestne občine Ptuj ni bilo huj-
Videmsko nogometno igrišče v nedeljo popoldne; bazen, primeren za tekme v vaterpolu ...; poplavljeni pa so bili tudi mimotekoča cesta za Šturmovce in obe šolski igrišči ob njej.
ših poplav na cestah. Zaradi vdora voda ali podtalnice je bilo poplavljenih osem kleti stanovanjskih hiš, gasilci pa so prečrpavali vodo ob ribniku v Ljudskem vrtu, ker je ta ogrožala osnovno šolo in nov objekt ob njej. Na območju Mestnega Vrha pa sta se sprožila dva zemeljska plazova, eden je ogrozil cesto, drugi pa dvorišče stanovanjske hiše.
Sicer pa so zaradi poplavljanja Dravinje in Polskave v Vidmu pri Ptuju gasilci opravili intervencije na osmih poplavljenih objektih, na območju Tržca je bilo poplavljenih osem objektov, na območju Lancove vasi je bilo poplavljenih kar 120 objektov, na območju Sel pa okoli 90. Zaradi poplavljenih cestišč so bile za ves promet zaprte ceste pri Osnovni šoli Videm, cesta proti Šturmovcem, v Tržcu stara cesta Tržec-Pod-lehnik ter na Selih cesta proti
Doleni.
Zaradi poplavljanja Dravi-nje in Polskave je bilo precej težav tudi na območju občine Kidričevo. Kot je pojasnil Anton Leskovar, poveljnik civilne zaščite v občini Kidričevo, je bilo poplavljenih okoli 40 stanovanjskih hiš, največ na območju Apač, Lovrenca in Župečje vasi ter več sto hektarov kmetijskih površin. Od sobote zjutraj do nedeljskega popoldneva je bilo aktiviranih prek 60 gasilcev, največ iz PGD Lovrenc, Pleterje in Apače, ki so poleg reševanja in črpanja vode napolnili tudi najmanj 700 vreč s peskom in jih razdelili med občani ogroženih območij. Sicer pa vsem, ki so v minulih poplavah utrpeli škodo na objektih ali na poljščinah, sporočamo, da morajo ocenjeno škodo prijaviti na sedežu občinskih uprav v svoji matični občini. Nadaljevanje na zadnji strani
Od tod in tam
Ptuj • Rotary Club praznuje 15 let
Foto: L. Zupec
Rotary Club Ptuj je 11. septembra organiziral likovno kolonijo, ki je potekala po haloških gričih.
Udeležili so seje Cecilija Bernjak, Daniel Ferlinc, Branko Gajšt, Bogomir Jurtela, Zdravko Petek, Franc Rožmarin, Anton Šomen, Branko Zupanič, Franc Simonič, Metka Tadič, Bojan Oberčkal in Lojze Župec. Svoja dela so razstavili na vikendu Šuman, kjer je o pomenu akcije povedal nekaj besed slikar Franc Simonič. Tu so jih pričakali tudi rotarijci iz Feldkirchna in Feldbacha, ki so bili gostje domačih rotarijcev. Vsa slikarska dela bodo razstavljena v hotelu Primus, kjer bo potekala javna dražba. Zbrani denar bodo rotarijci Ptuja ob 15-letnici kluba in 80-letnici rotarijstva na Slovenskem namenili v humanitarne namene.
Lojze Župec
Ljutomer • Se četrto krožišče
Ljutomerčani bodo spomladi prihodnje leto dobili še četrto krožišče. Pogodbo z najugodnejšim izvajalcem del - podjetjem Pomgrad iz Murske Sobote - sta minuli petek podpisala župan Franc Jurša (levo) in direktor Pomgrada Tadej Ružič. S tem se projekt o ureditvi križišča regionalne ceste Ljutomer-Križevci z Babinsko cesto pri ljutomerski glavni železniški lahko prične uresničevati. Obstoječe križišče bo predelano v enopasovno krožišče, zajema pa območje, obdano s trgovskim centrom na eni ter železniško postajo in bencinsko postajo na drugi strani. V sklopu projekta bo urejena tudi prometnica na Miklošičevem trgu.
NŠ
Vodovod Godemarci-Mo-
Mala Nedelja
ravci
V obdobju od 12. julija do 15. septembra letos so gradili vodovodno omrežje Godemarci-Moravci v krajevni skupnosti Mala Nedelja v dolžini 2396 metrov. Vrednost opravljenih del znaša 214.000 evrov, slovesno odprtje pa bo prihodnji torek opravil okoljski minister Roko Žarnic.
NŠ
www.cvzu-podravje.si
Operacijo delno financira Evropska unija Iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007- 2013, razvojen prioritete: Razvoj človeških virov in vsežMJenJskega učenja; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
BREZPLAČNE DELAVNICE CVZU PODRAVJE:
DELAVNICA PHOTOSHOP CS4
Vabimo vas, da se udeležite brezplačne delavnice Photoshop CS4. Namenjena je vsem, ki vas zanima kreativno delo z digitalno fotografijo. Delavnico bo vodil Nejc Janžekovič.
DELAVNICA RISANJA IN DIGITALIZACIJE STRIPA
Zbiramo prijave za brezplačno delavnico risanja stripa, ki jo bo vodil ilustrator Andrej Potrč. Namenjena je vsem, ki želite svoje besedilo in sliko predstaviti drugače - v obliki stripa.
Najboljši strip bo objavljen v časniku Ptujčan!
RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA ZAČETNIKE
Zaradi izjemnega interesa objavljamo nove brezplačne računalniške delavnice.
Potekajotudi vpisi v brezplačne tečaje tujih jezikov v obsegu 20 ur.	Delavnice ObSegajO 20 UT,
O	Prosta mesta so še v tečajih nemščine, ruščine, španščine in kitajščine.
®
Vse informacije dobite na 02 749 21 50 ali www.cvzu-podravje.si.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
www.lu-ptuj.si

m 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
www.lu-ptuj.si
VPISUJEMO V SREDNJESOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME:
MATURITETNI TEČAJ
splošna matura za odrasle
-v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice-Zrece
PREDSOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC
NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE:
SOCIALNI OSKRBOVALEC	KNJIGOVODSKA DELA
IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI SOBARICA
HIŠNIK
novo!
V pripravi je javni razpis za sofinanciranje šolnin srednješolskega izobraževanja za samoplačnike
(MSS)! Razpis bo pokrival šolska leta od 2007/2008 do 2012/2013! Izkoristite priložnost za povračilo stroškov plačane šolnine!
Za vse informacije pokličite na 02 749 21 50 ali na elektronsko pošto svetovanje@luptuj.org.
e DODIPLOMSKI VISJESOLSKI STUDIJSKI PROGRAM
EKONOMIST / EKONOMISTKA
Na voljo je še nekaj prostih vpisnih mest!
|BF
FACOLTA Dl STUDI EDUCATM DI CAP00I8TRIA
UnlYsnly oí Pil merska
FACULTY OF EDUCATION KOPER
program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
Vpis v program usposabljanja za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe je mogoč še do konca septembra 2010.
Foto NS
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 21. september
17.00 Voličina, športni park, tekmovanje v balinanju
Sreda, 22. september
9.00 do 11.00 Voličina, vrtec Selce, dan odprtih vrat za otroke 12.00 Ptuj, Mestni trg 1, Dan brez avtomobila, tradicionalno kolesarjenje 18.00 Ormož, prvo nadstropje gradu, predstavitev monografije Utrujeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe, vsebino knjige bosta predstavila avtorja dr. Janez Dular in Marjana Tomanič Jevremov 19.00 Lovrenc, prostorih Društva upokojencev, okrogla miza na temo »Sožitje
med naravo in človekom« 19.00 Ptuj, Slavnostna dvorana na gradu, koncert festivala Varaždinski
baročni večeri Amor, vita, mors ..., čarovnija baročnih ciaccon in pas-sacaglij v izvedbi varaždinskega Ansambla Responsorium in ptujskega Vokalnega ansambla Musica
Četrtek, 23. september
9.30 Ormož, Center za starejše občane, jedilnica, odprtje likovne razstave 14.00 Voličina, igrišče v Selcih, odprtje ruskega kegljišča 17.00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad, odprtje razstave slik Franca Mesariča 19.00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Diagnosti-
ka-terapija-zdravilne substance 19.30 Maribor, SNG, balet, Večer samospevov, KazDvo, za abonma cikel plus in izven
Petek, 24. september
17.00 Voličina, Kulturni dom, proslava ob krajevnem prazniku, odprtje
prizidka k Osnovni šoli Voličina in krajevne knjižnice 20.00 Voličina, športno igrišče, koncert Tinkare Kovač z bandom 20.00 Maribor, SNG, drama, premiera Antigona, MalOd 21.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Koriandr -	Majšperk, 1. obletnica poslovalnice Supermarketa Jager v Majšperku
OBVESTILO
Vse oškodovance, ki so utrpeli škodo po poplavah 18. in 19. 9. 2010 obveščamo, da lahko škodo v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih in na stavbah prijavijo v času od torka, 21. 9. 2010, do petka 24. 9. 2010 na sedežu Občine Kidričevo.
Občina Kidričevo
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.
LESENA soda, 500 in 700 l, prodam. Tel. 031 826 257, po 18. uri.
KUPIM suhe bučnice, plačilo takoj. Tel. 031 899 404.
PRODAM visoko brejo telico - si-mentalko. Tel 792 3381.
PRODAM grozdje na brajdah - ge-maj. Tel. 041 748 355.
OLJARNA VESELIČ odkupuje mokre bučnice. Tel. 740 82 22.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, opaže in bruna več dimenzij. Možna je tudi dostava. Tel. 051 325 033 ali 041 642 055.
PRODAM 960.
odojke Tel. 041 694
RADIOPTUJ
tut ¿fcietu
www.radio-ptuj.si
VSAK. CsTRTEK OB 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	Ans. ŠESTICA - Uživajmo zdaj
2.	ZREŠKA POMLAD - Žalostnega žigola pesem
3.	POLKA PUNCE - S teboj ali brez tebe
4.	Ans. KOLOVRAT - V daljavo v neznano vleče me
5.	Ans. VERITAS-Rekla bi ne
6.	Ans. GALOP-Jesen
7.	Ans. AKORDI-Rad bi jo videl
1.	STANE VIDMAR - Ni življenje čaša vina
2.	ALEN VÜGRINEC - Berač
3.	DJ SVIZEC FT DEE KAY - Rdeči cvet
4.	SPEV-Mirno sanjaj
5.	IVO MOJZER - Ko vrnem se domov
6.	L£A SIRK-Vse je le A
7.	ANDREJA-Brez besed
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poäljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
PRODAM grozdje laški rizling, ši-pon in rafol, po sortah ali mešano, okrog 2000 kg, možna trgatev, in ha koruze za silažo ali zrnje. Telefon 758 03 21.
NEPREMIČNINE
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 868 853.
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
PRODAM bukova drva. Možen razrez in dostava. Tel. 041 751 079.
PURANE, 3 kg, po akcijski ceni, 10 evrov za žival, prodajamo. Možnost dostave. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
KUPIM prašiče od 100 do 140 kilogramov ter avto renault clio ali VW polo. Telefon 041 725 055.
PRODAM rumeni muškat najboljše kakovosti. Telefon 031 838 069.
Nega obraza, klasična in športna masaža telesa, urejanje nohtov ... in še več. Možen nakup darilnih bonov. Sabina Kosec s.p., Osojnikova c. 3, Ptuj. Info: 051 399 710.
RADIOPTUJ
89,8- 98,2 ° 104,3
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj do.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
DOM-STANOVANJE
ODDAM obnovljeno in opremljeno enosobno stanovanje na Ormoški cesti. Tel. 041 432 002.
IŠČEMO pet varilcev za CO2-po-stopek varjenja, za delo na Švedskem za dva mesca. Plača je 14 € na uro + stanovanje + hrana. Piramida, d. o. o., V. Nazora 18 a, 40311 Lopatinec, Hrvaška, tel. 00385 40 856 060.
IŠČEM delo, pomoč starejšim osebam na domu. Tel. 030 667 169.
RAZNO
PODARIM domače golobe. Tel. 041 748 355.
UGODNO prodam peč za centralno kurjavo. Peč je na nafto in plin. Bajič, Vičava 50, Ptuj, telefon 041 414 880.
Odšel si tja, kjer ni trpljenja ne bolečin.
Na grobu rože ti cvetijo in sveče ti gorijo.
SPOMIN
21. septembra minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi
zaročenec, brat, svak, stric
Stanislav Habjanič
DRAVCI 3, VIDEM
2. 10. 1950-21. 9. 2008
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Pošle so ti moči, zaprla si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame
Elizabete Belec
IZ DRAGOVIČA PRI JURŠINCIH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju internistično-infekcijskega oddelka UKC Maribor, g. župniku iz Frama in g. župniku iz Juršincev za opravljen obred in sveto mašo, podjetju ALZIS za opravljene pogrebne storitve. Vsem iskrena hvala za pomoč.
Žalujoči: mož Franc in hčerka Marija z družino
www.radio-tednik.si
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 21.9.
8.00 Ljudski pevci Grajena 9.30 Polka in majolka 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Oddaja iz občine Destrnik 21.10 Glasbena oddaja 23.00 Video strani
SREDA 22.9.
8.00 Oddaja Iz Občine Hajdina 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Oddaja Iz Občine Hajdina 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 23.9.
8.00 Kronika Občine Dornava 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 35 let kluba borilnih veščin 21.30 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 24.9.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Odprtje vrtca Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Video strani
Spodnje Podravje • Takšnega deževja že dolgo ni bilo
Osebna kronika
ti
Pod vodo več hiš in pridelki, ogrožajo tudi plazovi
Nadaljevanje s strani 22.
Foto: SM
Standardno poplavljena cesta med Tržcem in Podlehnikom ... Le kdaj se bo nekomu posvetilo, da bi bilo dobro cesto samo nekoliko dvigniti?
Namesto nogometa vaterpolo?
Dvodnevno deževje v halo-ških občinah sicer ni povzročilo tako katastrofalne škode kot marsikje drugje po državi, zlasti v Laškem, Ljubljani, Dolenjski in Primorski, brez razlivanja voda pa tudi na našem območju ni šlo.
Najhuje so jo skupili v občinah Videm in Majšperk, kjer se je spet razlila Dravinja, pa tudi Polskava. V soboto je bila tako že neprevozna cesta z mostom med Tržcem in Podlehnikom, kjer Dravinja ob nalivih redno poplavlja. Vendar se je gladina
vode v nedeljo opoldne že toliko znižala, da sta bila del ceste in most spet prevozna. Manj sreče je bilo z divjanjem Dravi-nje v samem centru Vidma: nogometno igrišče s spodnjimi vrstami sedišč in kompletno razsvetljavo je bilo krepko pod vodo in je še najbolj spominjalo na bazen za vaterpolo, umazana voda pa se je prelila tudi čez bližnjo cesto do Šturmov-cev ter na drugi strani zalila še obe drugi igrišči ob šoli, vdirala pa je tudi v kletne prostore dveh hiš na tej lokaciji.
Pričakovana podoba razlite in še deloma vedno deroče Dravinje se je raztezala tudi po
celotni dolini od Tržca preko Jurovcev, Pristave in naprej do Majšperka. Med domačini, vajenimi takšnega razlivanja voda ob večjih ujmah, v nedeljo ni bilo zaznati panike, le več slabe volje.
Na ocene, kakšna je dejanska škoda po haloških občinah, bo treba še počakati, saj so se poleg hudo uničenih gramozira-nih cest marsikje spet sprožili večji in manjši plazovi.
Razmere po Sloveniji se umirjajo
Kot je včeraj zjutraj sporočila STA, se je vreme v nedeljo popoldne umirilo in tudi v noči na ponedeljek padavin po Sloveniji ni bilo. Tudi reka Krka je v ponedeljek začela upadati, njeno poplavno območje pa je precej večje od običajnega. Poplavljena območja bodo kljub temu še nekaj časa pod vodo. Glede na to, da ni predvidenih novih padavin čez dan, naj bi se zadeve umirjale, čeprav zelo
počasi. Reke imajo namreč še zelo veliko vode in so opozorilni pretoki marsikje preseženi - na primer na Vipavi v Dolenjem, Ljubljanici v Mostah, Le-davi v Čentibi ter spodnji tok Save.
Iz Elektra Ljubljana so sporočili, da so na poziv odjemalcev in gasilskih enot opravljali preventivne izklope nizkonapetostnih izvodov in transformatorskih postaj. Izklope so izvajali na izvodih, kjer voda dosega nivo razdelilnih omaric in nizkonapetostnih priključkov. Na terenu imajo vse razpoložljive ekipe za preglede in intervencije. Pojasnjujejo, da

bo dobava električne energije vzpostavljena takoj, ko bodo to dovoljevale razmere na terenu in bodo priklopi varni tako za ekipe Elektra Ljubljana kot tudi odjemalce.
Včeraj dopoldne je bilo na terenu skupno izklopljenih 15 transformatorskih postaj, od tega dve na območju Viča, šest v Kočevju, ena na območju Vrhnike ter šest na območju Novega mesta. Po ocenah Elektro Ljubljana je bilo brez električne energije približno 600 odjemalcev.
O takojšnji pomoči v poplavah najbolj prizadetim območjem so včeraj razpravljali tudi
Rojstva: Patricija Dolinar, Vito-marci 5 a - deklica Taja; Barbara Kosi, Ptujska cesta 49, Pragersko - deklica Alina; Monika Štumberger, Zagrebška cesta 77 a, Ptuj - deček Mike; Vesna Kunčnik, Grajena 38 a, Ptuj - deklica Manca; Klavdija Voglar, Popovci 17 a, Videm pri Ptuju - deček Marsel; Violete Matic Dema, Ormoška cesta 1, Ptuj - deček Pjeter; Anita Merc, Potrčeva cesta 44, Ptuj - deklica Zala; Zlatka Prevolšek, Nadole 40, Žetale - deček Niko; Lidija Lovrec, Vintarovci 43, Destrnik - deklica Lina; Jelka Ivanuša, Slovenska cesta 46, Središče ob Dravi - deklica Zoja; Nataša Krebs, Kajuhova ul. 7, Kidričevo - deklica Ema; Suzana Veselko, Opekarniška cesta 1, Ormož - deček Anej; Danijela Močnik, Rabelčja vas 29 a, Ptuj - deklica Ela; Vanja Dragar, Rogaška cesta 2 d, Ptuj - deklica Gaja; Mihaela Žuman, Cirkovce 61 g - deklica Enea; Sandra Kolarič, Veliki Brebrovnik 85, Miklavž pri Ormožu - deklica Lina; Tanja Loboda, Potrčeva 50, Ptuj -deklica Tjaša; Božana Grgur, Dravska 7, Ptuj - deklica Iva; Aleksandra Medik, Dravska 6, Središče ob Dravi - deček Lo-vro; Irena Krabonja, Skolibro-va 9, Ormož - deček; Majda Kumer, Markovci 56, Markovci
-	deklica Maja; Mihaela Mora-vec, Ulica 5. prekomorske 12, Ptuj - deklica Urška; Maja Lo-renčič, Dolga Brda 75, Prevalje
-	deklica Asia Maya.
Umrli so: Djuradj Vranješ, Gregorčičev drevored 5, Ptuj, rojen 1954 - umrl 6. septembra 2010; Rudolf Ribič, Novinci 4, rojen 1928 - umrl 10. septembra 2010; Mihael Ribič, Polzela 233, rojen 1950 - umrl 10. septembra 2010; Jožef Vidovič, Selska c. 26, Ptuj, rojen 1934
-	umrl 13. septembra 2010; Franc Jerič, Dobrina 16 a, rojen 1940 - umrl 11. septembra 2010; Samir Demaj, Ul. Borisa Kraigherja 26, Ptuj, rojen 1988
-	umrl 12. septembra 2010; Angela Vrbančič, rojena Me-glič, Prvenci 6 a, rojena 1931
-	umrla 14. septembra 2010. Poroke - Ptuj: Aleš Zorec, Zagrebška c. 71, Ptuj, in Sabina Hameršak, Podvinci 57 a. Aleksander Horvat in Nataša Rojc, Kraljevci 12 a, Sveti Jurij.
pristojni ministri pri premier-ju Borutu Pahorju. Včeraj pa se je pričelo tudi ocenjevanje škode po eni najhujših vodnih ujm v zadnjih letih, ki je v minulih dneh prizadela dobršen del Slovenije in še ni povsem končana.
Sicer pa se po napovedih do petka Sloveniji obeta suho vreme. Reke po državi so se začele umirjati in z izjemo Krke upadajo, je za STA pojasnila dežurna meteorologinja na Agenciji RS za okolje.
-OM, SM
Danes bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 17 do 22, na Primorskem do 26stopinj C.
Nad srednjo Evropo in Alpami se krepi območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi v spodnjih plasteh ozračja k nam priteka postopno toplejši in precej suh zrak.
V sredo in četrtek bo precej jasno, zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla.
Foto: M. Ozmec
Pogled na poplavljeno dolino reke Dravinje iz spodnjega dela Ptujske Gore priti Lovrencu in Župečji vasi je dovolj zgovoren.
Foto: M. Ozmec
Poplavljala je tudi Polskava; na posnetku je poplavljen Ivančičev mlin v okolici Lovrenca na Dravskem polju.
Foto: M. Ozmec
Nekateri vozniki niso upoštevali navodil in so se vozili tudi prek poplavljenih delov cestišč.
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
V soboto popoldne je bilo najhuje v okolici Majšperka, kjer je narasla Dravinja poplavila večje količine kmetijskih površin in več stanovanjskih hiš.