,, Primorec “ izhaja vsakih Štirinajst dnij kot priloga „Soči44 brezplačno; drugače stane po pošti ali na dom pošiljan za colo leto 80 kr.; za tujo države več poštni stro&ki. ,,Soča“ z ,,Gosp Listom11 in „Primorcem44 stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravniStvojov Tržni ulici (Mercato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo so: za šesterostopno potit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične Številke so prodajajo po 2 kr. Rokopisi so no vračajo.
____ Razgled po svetu_____________________
Avstrijske dežele. — (Prešv. cesar) je bil po dolgem času zopet enkrat na 0-gerskeni;v Budimpešti je bil sijajno sprejet. V nedeljo se je vrnil na Dunaj; odpeljal se je takoj dalje v Lainc. — Madjarji so se presv. cesarju močno zamerili s svojimi večnimi bujskarijami proti vsema, kar spominja na Avstrijo in vladarsko hišo habsburško.
—	(Nemški liberalci) na Moravskem priredili so več shodov, da bi utrdili svoje stališče, ki jim postaja čedalje ožje. Tudi predsednik poslanske zbornice, baron Chlumecky, stopil je pred svoje vojjlce ter zagovarjal politiko liberalne levice.
Zunanje države. — (Nemška v 1 a-d a) je v državnem zboru propadla s svojo vojaško predlogo. S tem je bil sijajno obsojen neznosni nemški militarizem. Ta udarec je vlado takč razgrel, da je razpustila državni zbor.
—	(Tudi na Francoskem) baje vlada namerava razpustiti poslansko zbornico, kajti ministerstvu je stališče močno spodkopano. Ali si ga utrdi po novih volitvah, je pač veliko uprašanja.
—	(Sv. Oče Leo XIII.) namerava izdati novo encikliko na delavce; razglasi se baje prihodnji ponedeljek.
—	(V Belgiji) je odstopil vojni minister Pontes; na njegovo mesto prišel je Brassine. Nemiri med delavci so se nekoliko polegli.
—	(V Ameriki) preti vojska med Argentino in Uruguajem.
—	(Bolgarski knez) vrnil se je s soprogo po avstrijskih tleh na Bolgarsko. Skozi Carigrad ni šel, kakor je poprej na merav&l, ker mu je bilo naznanjeno, da ga Sultan ne vsprejme.
Iz Rima, 3. maja. — Slavnostni duovi v Kirnu so minuli in mesto ima zopet svoj navaden obraz. Pravijo, da je bilo pretekli teden okoli 200.000 tujcev v Rimu. To je pač lepo število in marsikater Rimljan si
Deklamacija
o priliki slavnostnega blagoslovljenja poslopja za „Sloginea zavode v Gorici.
Kjer bila je pusta ledina poprej,
Osftt kjer in trnje sta rasla,
Kjer hrane ni bilo človeku doslej,
Kjer niti žival se ni pasla:
Tod kaže sedaj se ti plodno polj6, Ravnina skrbnč preorana,
Gredice in lehe lep6 se vrstč,
Za lemežem pride še brana.
Potrebljeno tudi marljivo je vse, Pripravljeno vse je za setev,
Le seme na njivo vsejati je še —
In setev rodila bo žetev.
A predno iz semena setev zori,
Ki bila bi kmetu po volji,
Mu treba je truda in mnogih skrbij In dela obilo na polji.
je kaj zaslužil, ali za toliko lačnih grl je še vse to premalo. Romarji prihajajo sedaj le bolj po malem sem in koncem tega meseca tudi ti popolnoma izostanejo, ker potem začenja nezdrava doba v Rimu. Dežja ni bilo tu skoraj nič in zato se ozira vse skrbi polno v bodočnost.
Prvi maj je srečno minul v Rimu in menda po vsej Italiji, čeravno so se oblastva zelo bala delavških izgredov. Rimljane pa tlači sedaj druga nadloga, namreč „influenca", ki se je precej razširila vsled naglih toplinskih sprememb. Mnogo oseb je za njo zbolelo, vendar pa ni posebno huda in nevarna.
Prevzvišeni knezonadškof goriški in škof tržaški sta bila včeraj v avdijenci pri sv. Očetu in sta mu izročila udanostue izjave goriških županstev, o katerih ste poročali.
V tukajšnji tiskarni „de Propaganda fide“ so natisnili misal in druge obredne knjige v staroslovenskem jeziku s cirili-c o ter jih razposlali v krško, senjsko in razne dalmatinske škofije. To bo gotovo nov trn za oči vseh tistih, ki so gluhi za zahteve po staroslovanski liturgiji. Vsi taki naj bi blagovolili premisliti, da se nahaja tukaj blizu središča kršanstva, še ne 20 km. od mestnega ozidja, v Grottiferrati samostan črnih menihov bazilijancev po grško-v z hodnem obredu. Vsi menihi so Italijani in iz rimske okolice doma, a vendar bero sv. mašo že od ustanovljenja samostana (1. 1004) v grškem jeziku in sedanji papež jim je to z nova potrdil. Le jeden pater, ki je ob jednem župnik, bere mašo latinski za mnogobrojne farane, katerih je sedaj že blizu 1600 (nekdaj jih ni bilo skoraj nič).
Tu se ugiba, da postane škof krški kanonik Petris na Čresu, ki je bil že imenovan za pulatskega škofa v Albaniji. O novem zagrebškem nadškofu (dr. Stadlerju?) je zdaj zopet vse tiho.
Tudi Italijani dobč nov drobiž iz niklja, ali veselč se ga nič posebno ne. Se-
A trudi naj kmet se čez dan in čez noč, Brezplodna vsa skrb je njegova,
Neb6 če odreče mu svojo pomoč,
Če Bog mu ne da blagoslova. —
Ta njiva, o kteri je govor sedaj,
Poslopje je novo vam to-le,
Je setvi duševni odmenjeni kraj Slovenske dekliške te šole.
Za setev pripravljeno vse je ta dan,
— Končalo se s trudom je delo —
Bil blagoslov božji zdaj nanje je zvan, Da srečen uspeh bi imelo.
Da bilo pa danes poslopje je to Posvečeno učnim namenom,
Zahvalo izrekamo danes srčnč Navzočim in drugim Slovenom:
Naj Bog nam dobrotljivi Pomoč in milost dade,
Da Vaše vse in naše Spolnile bi se nade.
daj imajo tu drobiž po 6 cent. iz vseh južnoevropskih, sploh romanskih držav, da celo iz Argentinije. Sedaj je vlada prepovedala ves tuj bakren denar in zato je velika nevolja med ljudstvom.
Goriške novice
Odpoved — Visokor. g. grof Žiga A t-tems se je odpovedal časti mestnega sta-rašine goriškega, ker ne mara sedeti v takej družbi. Pravi ima. Zraven tega imš, pa tudi kot občinski starašina v Podgori, v St. Ferjanu in v Lečniku ter s svojim velikim posestvom premnogo drugih opravil, da je treba imeti posebno oduševljenje, ako hoče vršiti dolžnosti mestnega starašiue goriškega. Ker vlada pa v mestni hiši družba ljudij, s katerimi je vsako razumno delovanje nemogoče, zato se je odpovedal, kar je povsem modro storil. Zdaj sedita v starašinstva še dva bolj zmerno ali konservativno misleča moža, a tudi ona baje v kratkem odložita to čast. Potem ostanejo naši „patrijoti" lepo sami med sabo in Gorica bo rešena. Tak6 so hoteli imeti merodajni krogi in tak6 imajo. Ne zavidamo jih.
Prothivstrijskii demonstracija v Gorici ?
— „Gazzetta di Venezia" od 24. apr. pripoveduje, da se je tudi v Gorici obhajala srebrna poroka italjauske kraljevske dvojice. V soboto 22. apr. se je baje zbrala v gledišču cela družba goriških italianissimov v svečani opravi; gospodje in gospč nosili so šopke margerit. Romanca „T’ arno tanto“ (ljubim te toli) morala je pevka ponoviti (zakaj? Koga ljubim? Umberta in Marga-rito?!) na kar je dobila šopek margerit. Redarstvo je prepovedalo trakove, ki so krasili šopek; prepovedalo je dalje, da bi igralci nosili šopek margerit. — Tak6 poroča imenovani beneški list, ki je prejel dopis naravnost iz Gorice.
Pred 20 leti zavezala se je večja družba italijanskih vseučiliščnikov v Gradcu, da
Ta blagoslov, ki dnes je Razlit nad to poslopje,
Oplćdi uka seme,
Da polno d& nam suopje.
Zaklad da vere trdne U srcu našem rase,
Nobenim da skušnjavam Nikd&r, nikdar ne vd& se.
Da ljubimo bolj čednost Ko druge vse zaklade
I vzgajamo da vestno Kreposti si nasade.
Naj šola ta vzgojila Krepostne bi mladenke,
Domovju zveste hčere In vrle mu Slovenke.
Zatorej Bog plačaj dobrotnikom vsem Vse dobro, kar nam so storili,
V zahvalo obljubo jim to le dajem Zanjč bomo vedno molili.
se po dvajsetih letih zopet snidejo, in sicer dne maja 1893., da si povejo drug drugemu, kako sp v tem času skušali uresničiti tedanje mlade sanje v korist svojega naroda. Ta shod se je res vršil 1. t. m. Med udeleženci je bilo več mož s Primorskega; iz Gorice dr. Venuti. Vsi dijaki so v domovini zvesto izpolnovali mladostno zaprisego, kajti vsi so postali važni člani v društvenem in politiškem življenju italijanskem.
Naj bi ta izgled posnemali tudi vsi slovenski visokošolci, ki naj bi se zavezali s trdno obljubo, da bodo vse svoje delovanje ppsvečevali ljubljenemu narodu. Po 20 letih pa naj se zopet snidejo, da se kot resni in izkušeni možje dogovore za uadaljno prihodnost.
Se že lasajo. — Komaj so naši „libe-ralui“ mestni očetje sami zagospodarili v mestni hiši, že so si bili v laseh. Zdaj, ko se nimajo vep bati odlične manjšine, pojavil se je med njimi razdor med bolj radikalnimi in bolj „zmernimi11 življi. Ta razdor se je pokazal posebno učeraj teden, ko je starašinstvo imelo izvoliti dva podžupana, ki se volita vselej le na eno leto. Doslej sta sedela na teh častnih sedežih gg. dr. Verzognassi in dr. Nardini. — Predno je župan postavil volitev na dnevni red, izprosil si je besedo dr. Marani, predsednik „Lege Nazionale“, ki je s trpkimi besedami žigosal dpsedanja podžupana, češ, da nista bila v nikakem pogledu kos svoji nalogi, da sta lepo imenu podžupana, da nista poznala svojih doižnostij itd. Pri volitvi sta res bila izvoljena Lenassi in Venuti z 13 glasovi od 20, a Versegnassi je dobil le 12 glasov. Lenassi odkloni izvolitev, ker se ni zlagal z večino, ki je vrgla dr. Verzegnas-sija, ki je po njegovem mnenju vsega zaupanja uredeu mož. Tudi župan izrazi svoje obžalovanje, da dr. Verz. ni bil izvoljen. Na to se je tudi dr. Venuti čutil moralno prisiljenega, da se je odpovedal. Župan pa ni hotel volitve ponoviti, marveč odložil jo je za prihodnjo sejo, ko se. duhovi nekoliko poležejo.
¥ri porolniške obravnave v Gorici, namreč proti „Soči“, „Kiunovamente“ in Podgorcem, so še vedno predmet ne le razdraženim razgovorom po celi deželi in sploh po Slovenskem, ampak tudi časnikarskim razpravam. „Slov. Narod11 je objavil prav krepka poročila o teh obravnanah. „Slovenec11 je. pa poročal le na kratko, a še to tendencijozno, neresnično, zavijarsko, da je na Goriškem zbudil spl osjo o pomilovanje celo pri takih, ki so drugače na njegovi strani. Od večjih nemakih listov pjsaia, sta o teh dogodkih posebno obširjio in nepristransko „Deutsches. Volkshlatt11 m „Vaterland*. Prvi je opisal krepko zanimivo obravnavo proti „Rinnova-meiitu11, drugi pa. je na kratko, a stvarno in lepč omenjal vse 'tri.
Poroka. — V sredo 10. t. m. porodil se je gosp. Osk,ar Gabršček, posestnik, gostilničar in podžupan v Tolminu, z g.čno Leopoldino K o n jed ic, hčerjo veleposestnika in župana iz Plavij, Rodoljubni mladi zakonski dvojici: Mnogaja ljeta!
Častna komornika. Preč. g. Lovro R u -tar. vodja na Sv. Gori, imenovanje bil papeževim častnim komornikom. Značajnemu iu iskrenemu rodoljubu, uzornemu duhovniku naša presrčna častitanja k temu zasluženemu odlikovanju. — Junaka čast je doletela dr. A. Mahujča.
V Solkanu vršila se. je učeraj teden dopolnilna volitev I, razreda za obč. starašinstvo, Zadnja „Sočau je obširneje poročala o izidu. Tudi „Slov. Narod" je imel že v soboto o tej volitvi obširpejši; dopis. „Soča“ in „Narod" sta po vrednosti zahvalila vi-sokorodne gg, grofe Alfreda Čoroninija, Lan-
thierija, Attemsa in Thurna, ker so s svojimi glasovi porazili spletke goriških „Legovcev" in „Conierovcev“, in sicer tako, da jim je srce upadlo še pred bojem, vsled česar so vrgli puške v koruzo ter ostali doma. — Zanimivo dalje je tudi to, da „Corriere" je prejel iz Solkana izviren dopis (od koga, ni težko uganiti), ki se norčuje z duhovščino, z učiteljstvom in z vsemi izvoljenimi sta-rašinami, visokorodne gg. grofe pa brezob-razno napada. Konečno se tolaži, da najime uitniši del volilcev ni prišel na volišče, kar treba smatrati kot pomembno demonstracijo. Godi se jim pač kakor onemu lisjaku, ki se je tolažil pod trto, da je grozdje prekislo, -— ker ni mogel do njega. Narodni Solkanci naj si zapomnijo ta dopis v lahonskem „Cor-rieru.“
V	I,Orniku bodo imeli 23., 24., 25. iu 26. t. m. občinske volitve v III. razredu, ker je namestništvo prvo volitev ovrglo vsled mnogoterih nezakonitosti), pri katerih je baje povsod imela roko limes „Lega Nazio-nale“, dasi ni politiško društvo. Prav pametno je, da je ta volitev določena na štiri dni, ker na tak način bo mogoče, ogniti se marsikaterim neprilikum in m-rednostim. U-panio, da združena kouser vati v no-slo venska stranka popravi pogreške in zamude pri prvi volitvi ter da se o pravem času loti dela z isto ognjevitostjo iu vrstiajnostjo, kakor-šne vidimo v obilni meri pri nasprotnikih.
Iz Avč pri Kam lu sporoča nam župan gosp. Ivan Makarovič, da tamkaj nimajo koz ali runj, kakor smo po ustnih pripovedovanjih nekaterih hribov .-v poročali v zadnji „Soči." Gosp. župan pa potrjuje, da jih res imajo v Ročinju ter v Ajbi pri Kanalu in da jih je nekdo res zatrosil iz Amerike.
V	Dorabcrgu bila je v nedeljo vinska razstava in veselica žensKe podružnice sv. C. in M. Iz Goiice došlo je nad 50 gostov. Obširnejši dopis priobči prihodnja „Soča".
Umor. — Na predelski cesti blizu« (vinka med logom in Strmcem je neki „Vitiit(rovec“ ubil 9-letno deklico, potem ko jo je posililo oskrunil. Neka žena videla je to peklensko delo od daleč; hudedilnika opisala je tako, da ga oblasti gotovo dobe v pest.
Nova pošla. — Visoko c. kr. ministerstvo je ustanovilo nov poštni urad v Plaveh ob. Soči. Doslej je pošta šla štirikrat na dan mimo Plavij. a vse pošiljke so hodile' v Kanal, kjer so po več dinj ležale, predno. so došle na namenjeni kraj. Zutč ste se des-kelsko in anhovsko županstvo obrnili najprej ua poštno vodstvo, ki je pa bilo nasprotno nove), pošti. Potem je župan in veleposestnik g. Andr. Konjedic podal po poslancu veleč g. dr. A. Gregorčiču novo prošnjo naravnost mjnisterstvu. Po dolgem zavlačevanju v Trstu Je ministerstvo dovolilo ustanovitev nove pošte. Hvala presrčna vsem tistim, ki so se potezali za to prepotrebno pošto.
Z augeljskc gore nad Ajdovščino nam pišejo: Dne 5., 6. in 7. t. m. snežilo je v kranjskih hribih, a prišel je sneg med dežjem tudi do nas, da je pokril s svojo belo odejo vso zeleno naravo; četrti dan je zemlja zmrznila, kar je gotovo v veliko škodo raznim setvam. —Stari ljudje pravijo: Ako se v sušcu grom sliši, v maju zelena tla sneg zapade. Letos je že bilo tako.
Komen, 1. maja 1893. — V zadliji jštev. „Primorci" čitali smo opravičene tožbe s Krasa radi javnih plesov, kateri vsestranski škodujejo našemu ljudstva. Pri nas |se je ta stara navada skovo da ne. odpravila, imamo pa še eno tudi Stalo navadfco, ki uzroča nepotrebne stroške, strah iu izpostavlja ljudi v nevarnost. V mislih imam streljanje s topiči.
Pri pretresanju naših obč. računov spodtikal se je za pregledovanje odbrani odsek nad stroški 30 for. za leto 1892., kateri so se po nepotrebnem izdali za streljanje. — Ker so pa bili stroški resnični, ni moglo slav. starašinstvo drugače, nego to točko letnih izdatkov gosp. županu potrditi, a sklenilo, zapisalo in podpisalo se je na predlog enega sonda obč. sveta, da se nima nikdar in pri nobeni priliki več streljati z ozirom na stroške in nevarnost. Pri nas je pa že od nekdaj bolezen, da se mnogo pametnega sklene, sklepi izvrše se pa polovičarsko ali se celo prezrejo. Isto se je zgodilo tudi v tem slučaju na kvar žepu in ugledu starešinstva. Ker se niso nekateri junaki upali seči v skorej prazno obč. blagajnico, osokolila sta se, se ve da ue iz lastnega nagiba dva „odlična" moža ter šla od hiše do hiše prosjačit novcev za nakup smodnika. Ljudem sta prigovarjala, naj dajo kolikor morejo, na čast božjo in sv. Jurja, našega patrona. Kdo bi ne dal v tak namen beliča, če bi ga tiščal tudi pod deveto kožo ? ! Tem potem sta nabrala lepo svotico, ki je zadostovala za štiridnevno streljanje in.....
Nastaneti sedaj uprašanji: Zakaj ni gosp. župan, kakor je dolžan, točno izvrševal sklepa obč. starašiustva, in za koliko si je sedaj naša občina na dobičku?
Glede že na nevarnost samo, je jak g obžalovati, da še celo boljši krogi to zastarelo navado podpirajo. Ali ae tie čita v časopisih preimiogokrat o nesrečah, ki so se pri streljanju zgodile, in pred par tedni smo videli popisane v „Slov. Nar.“ zaporedoma tri strašne nezgode, ki so se pripetile pri streljanju z možnarji, pa tudi „Soča" je nedavno omenila par enakih slučajev. Tudi domača, Kraška zgodovina zna mnogo tace-ga pripovedati, in vsi taki žalostni izgledi ne zmodre še lahkomiseluežev.
Kakor sem že omenil, streljalo se je „na čast11 sv. Jurja pri nas štiri dni ob določenih mah, med tem, ko je prav tukaj in. v okolici marsikdo stradal; ali bi ne bilo bolj hvalevredno, da bi bili z onim denaroin, ki se je zasmodil, rajši lačne nasitili ali nage oblekli? Ali nimate vsak dan. pred ; očmi revnih, | a tudi stradajočih šolarčkov, katerim vse pomanjkuje. Milostni Bog in sv. Juri „kaiioniranja" ne potrebujeta, želita le mnogo pobožnih src. Če se pa res iz pre-prepriČanja hočemo žrtovati o posebnih cerkvenih slovesnostih ali o prilikah rojstnega dne ali na imendan presvitlega cesarja itd. itd., položimo na žrtvenik usmiljenja dar vsak po svoji moči, in tem potem si . prej zaslužimo pozemsko priznanje in nebesa, nego z brezpomembnim in nevarnim streljanjem.
če bi kdo ne hotel žrtovati novcev ubožcem, kakor sem prej rekelj ogleda naj se okrog, povsod bo Videl'nebrojnih potreb. Le naj pogleda na naš zvonik in videt ho* da smo „s la.v u i“ Komenoi brez. križa, kakor pagani. Imamo tudi druge zavode, ki potrebujejo naše pomoči, in, naši slovenski časopisi nas vsak dan opominjajo v imenu ttbozili otrok, da položimo kak dar n*.oltar domovine, to so zavodi društva „Sloge11 v Gorici ali „Družbe sv. Cirila in Metoda11 itd;
Ako bi naši „Komertci", ki so sedaj skladali za nepotrebni „inksus", streljanje, kakor da bi , njihove blagajnice- bile prenta-polnjene, obrnili nabrano - svoto j recimo omenjenima, društvoma, kako hvaležni bi jun bili nedolžni otročiči!!
Ta navada pa ni le pri nas, ampak povsod ua Krasu, kar jg obžalovanja vredno. Pri tem vidimo in spoznamo potratnost, po drugi strani pa se shajajo gg, župani in na shodih tožijo, kaka revščina da vlada med
njihovimi ohčinArji, potetn petkijonirajo na c. k. finančno ravnateljstvo, fin. ministerstvo in na drž. zbor za odpuščanj« davkov itd. V prošnjah se slika strašno uboštvo itd. Kdo Vam bo kaj dal, ker ste potratni ? !
Pravijo, da sem trmast. A na tem mest« slovesno obljubim, da nemoderna o-pustim to grdo navado in svoje nazoire glede streljanja premenim, prekličem in se udam popolnoma Našemu prepričanju, samo da mi dokažete moje zmote, in pa, kar je najpoglavitnejše, koristi streljanja, ki Vas je tako prijetno šegetalo krog srca!
A. Š.
Pogozdovanje Krasa vrši se prav marljivo dalje. V komenskem okraju nasadili so zopet 100.000 drevesc. — Tudi nad Šempasom in Črničami sade prav pridno. Med Divačo in Postojno je v delu okoli 800 delavcev.
Na beneški stari gori so imeli prvo nedeljo maja slovesnost v čast M. B. Slovenski govornik Č. g. župnik iz Prapotna; ljudstva je bila silna množica, med njimi Četica briskih pevcev, ki niso molčali, ^a pobožni slovenski narod zasluži pač boljšo bodočnost! V Mirniku je neki pristopnik iz Italije s kljukcem napadel g. uč., pa mn ni „ratalo“. — Osoda Babš-eval
Gradeuski.
Iz Tolmina, dne 26. aprila 1893.
V zadnji ,Soći“ čitali smo z velikim veseljem dopis iz tolminske okolice, koji bode vsak rodoljub odobraval ih sevč tudi vsi neodvisni tolminski tržani. Nekaternikom je sicer „en malce11 razdražil rahločutne živce; dokaz, da je ubral g. dopisnik pravo struno. Slišimo, da se je od nekatere strani pričela stroga preiskava ter da so se na vse strani razposlali „lovski psi“, ker bi radi „zgruntali44, kdo seje taft „nesraMno11 in „predrzno* potegnil za narodno lice n »šega trga.
Izrazili so se eel6, da mi Slovenci ne moremo živeti „brez drugih.* O risum teneatis amici. ali po naše: Prijatelji, zdržite se smeha! — začilvši1 tako goro-st as n o st.
G. dopisniki! — škoda, da ga ne poznamo vsi osebno — pa bodi v zadoščenje hr tešilo, da se vsi strinjamo ž njim, kar nas je pri nas n eo'd visni h, in da smo mu zelč hvaležni, ker se je upat dregniti v sršenovo gnezdo. Prav rezko je povedal žalostno resnico, kako bi nekaj oseb s pomočjo sicer dobro delujočega olepševalnega društva rado dalo našemu čistio' slovenske m u T o 1 m i n u dvojezično lice.
Lahko bi se mislilo, da smo mi Tolminci res takega mišljenja; ali teinu Ui tako! Tildi Tolmin seje Vzb udih i« u ar od n'ega rspanja ter hoče stopiti v krog odločno narodnih trgov, ne boječ se nikakih iiplivorv; Že lepo■ število, da večina tržanov nas je, ki nismo voljni' več hlapčevati tujemu nasilstvu. *)
Tolminci ! Združimo se vsi v eno neodvisno narodno1 stranko, pesteči na -strani vse malenkostne osebne niržnje!
*) Tako hlapčevanje je pftč čiiito nepotrebno, ,nenaramo in za (toinaćine nččasfcnO. Ne' vemo, kohko se'more govoriti1 o tAkem hlapčevanju v Tolminu; toda, ato ga'je kaj,’je le še Ostanek iz tistih „dobrih starih časov," ko je eu sam' bhfic ugnal čel okraj v kozji rog. Dandanes so nastopili drugačni časi, ko tujci prav radi prihajajo med nks zaradi nfts; .nismo' torej iml z ari dr njih na svetu, pač pa je narobe resnica. Ako'priftSjn torej med nas s trebuhom za krahom, morajo se nživfeti v naše društveno in tudi narodno življenje, ne pit d A bi' uganjali na na-,ših tleh tujo, našemu mišljenju in! čustvovanju ‘nri-sprotnd politiko. Tako je tuđi V Tolminu. Tolminci morajo sam6 hoteti, složni morajo biti, vsi odkri-.tosrčno zavzeti za narodno čast in lice svojega lepega in prijaznega trga, pa se razbijejo v nič vsi naklepi tistih tujcev, kt hočejo Tolminu pritisniti pečat nepotrebne iti za ves' tolminski okraj žaljive —‘ dvojezičnosti. Uredništvo.'
Vzvišena ljubezen do našega naroda nas vse sjediniti. Boka-žimo pVi prvi pVilifei, da smo res neodvisni narodnjaki, ki se n6 vdajo nikakoršnim prttmjfetfr. Ako rešimo svojo narodno čast, spoštovala nas bode vsa dčmovina. P o d aj m o si torej roke in zložimo se v neodvisno narodno stranko/
Neodvisen naroden Tolminec.
Iz Brd, 24. aprila. „Slovenskega Jez a“ odbor je bil sklenil poslati svetemu Očetu Papežu častitko zarad 50 letnice Njegovega škofovstva. Ta sklep izvršiti se je odkladalo, tlokler ni slovenskih romarjev železni vlak odpeljal v Rim. Dne II t. m., v god sv. Leona pap., ki je zmagal vojskovodjo Atilo, izvršil se jb ohi sklep.
Čestitka se je glasila, v latinskem jeziku, a prevod je ta: Sveli Oče! Ljubezni sinoVske navdušeni slavili stno dne 19. februarja' t. 1. Š k d f o v s k i j u U i i« j Vaše Svetosti, Boga predobrega hvaleči, ker je bila dana Vašej Svetosti izredna milost, nositi sladkobno pa hrabro škofbvski jarem in butaro papeštva — skozi toliko let — v blagot različnih ljudstev, ki šo od vsakega jezika in naroda poklicana v edinost, ne sicer jezika, ampak vere.
Zdaj pa čestitamo Očetu narodov, ličečemu nas vse s prijaznimi pisanji, ter čestitamo Očetu vseh Sfčvauov, ki narodu je našemit podšri! „Velik dat-“ (Grande mnnus)!
Ljubezen iu zvestobo obljiibujemo; srce in um pa v nebesa povzdigujemo vsaki dan petdesetletnice proseči: Naj dti Bog vselej, da bi vspeh iuiela Svetosti Vaše pisma in vsa dela! Naj žjedini vera vse Slovane, ter blagoslovi nas kot zmagovalec —
Papež Lev!
Biljana dne 11. aprila 1893.
Za drnštvo katoliško - politično „Slovenski Jez* predsednik A. Ž.
T* Častitka je prišla v Rim, ko so bili slovenski romarji tam. Kljub mnogim opravkom dal je kardinal Rampolla hitro i odgovoi na to čestitke.
Odgovor glasi se v prerod« tak6-le: Prečastitemu gospodu Andreju Žnidarčiču, vikari j n iu predsedniku društva „SloVeilski j Jez* v Biljani.
Prečastiti gospod! — S prijaznim in ! zadovoljnim srcem sprejiM je Presveti Go-I spod Lev XIII. čestitke in udanostne izraze 1 tvoje in društva, kateremu predseduješ, iz-: ražene v pismu, od dne 11. aprila, ter se je veselil, ker ste1 tudi vi svoje glasove združili ž Njegovimi’, ko je hvalo dajal Rešitelju Bogu, ker je do konca 50-tega leta od začetega škofovstva srečno dospel.
Nadeja se Njegeva Svetost, da bode Vaše dhišfVO zuiiraj ustrajno v to delovalo, kar bi pospieševa!o verstva rast in Cerkve čast, ter Vam darove nebeške milosti proseč podeli prav ljubeznivo apostolski blagoslov.
To jaz Tebi naznahujoč po ukazu svetega očeta veselim se izraziti čute resničnega spoštovanja.
Riin, diii 1?. afirila 1893. Kaird Ram-polla m s.
Društveftiki „Slovenskega jeza* lidče-nVo biti za to hvaležni, ker Rim, je tudi za nas;	Gradeuski.
Zatavala. — Podpisani odbor izraža tem potom najtopleje zahvalo dornberškim in prvaškim pevcem, njih voditelju, gospem, gospicam, gospodom, ter Vsnri, koji so pripomogli. da se je prva podružnična veselica dne 7. t. m. sijajno izvršila. Nadalje bodi hvala vsem odličnim gostom iz Gorice in drugod, ki so nas vkljub neugodnemu vre-menn počastili.
Ženska DornberŠko-Prvaška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.
Ostala Slovenija
Iz Trsta. 7. maja. (Pred volitvami).
—	Tak6 živahnega volilnega gibanja ni bilo še v Trstu, nego je letos.
Kakor pri vas v Gorici imamo tukaj tri stranke. Gospodujoča stranka jedo sedaj bila liberalna, ali kakor mi pravimo: v njej so sami „rudečkarji.* Druga stranka je konservativna, ali z domačimi besedami: rumena stranka.
Te dve stranki borile se bodeta Sedaj in znalo bi se izgoditi, da zmaga rumena.
Tretja stranka je slovenska, ki ima iz okolice svoje zastopnike. Ta najmanjša stranka boriti se mora proti rudečkarjem in proti konservativcem, ker tudi zadnji so baš tako rudeči, kakor prvi, kadar gre za svete pravice ubogih Slovencev Trsta in okolice.
Naš okoličan bil je od nekdaj sem uzo-ren v volilnem boju, od nekdaj sem imel ni nikakega zaupanja v može, katere sta mu silili nasprotni mu stranki, temveč volil je zastopnika svoje krvi, svojega mišljenja. Dasi ubog, vendar prodal ni nikdar svojega značaja; temveč vedno je stal trdfen kot skala in ni ga upognilo nikako sredstvo,
Zlttb jm lehko mirifiih srceirf čakamo na izid volitev v okolici, ker prepričani smo, da okoličan voli le onega zastopnika, kojčga mtf priporoča politiŠko drtištvo „Edi-nost“. (Zamorski).
t Jožef Cimperman. — Sinoči teden imnd je v Ljubljani odličen slovensH pesnik iii pisatelj J. Cimperman v 47. Km svoje dobe. Rodil se je v Ljubljani dne 19. februarja j. 1847.; stariši bili so preprosti kmetje. V 13. letu zadela ga je velika nezgoda, da je ohromel; noge in roke postale so mrtvo-udne. Roki je mogel s težavo premikati ie v zapestju. — S šolanjem bilo je zategailel j pri kraju, kajti navezan je bil edino le na j stol, sobo in posteljo^ lirti jesti ni mogel sani. Toda to velikansko nesrečo prenašal i je voljno; njegov krepek duh premagal je ! vse ovire. Z bratom Franom, ki je bil tudi duhovit pesnik, učil se je zasebno gimnazijskim naukom; pozneje je s prijateljem' Ivanom Gornikom preučil grške in latinske klasike, književnost nemško, slovansko, francosko, italijansko in tudi angležko. Čudovita pridnost in nadarjenost! Taleč si je osvojil trdno podlago samostojnemu književnemu delovanju.
L; 1865. stopil je prvič v javnost in sicer s pesmijo „Domovini*. Od tedaj je neprestano deloval na pesniškem in pisateljskem polju. Sodeloval je pri raznih leposlovnih listih, prevajal je igre za „Dramatično društvo* (vseh menda 22) ter opravljal tiskarske korekture raznim književnim zavodom in podjetjam, da sije, s tem —^ služil vsakdanjega kruha. Njegovih poezij je prav veliko; izdal je tudi dve zbirki. Čuditi še moramo, kakč si je mož v tihi za-duhli sobici, kjer je bil priklenjen vse svoje življenje, ustvaril svet in življenje za poezijo.
Pogreb vršil se je v nedeljo popoldne., Položili so ga v isti grob, kjer že 20 let počiva njegov starejši brat Fi at). Slovesnost pogreba kazala se je skoro edino le v ogTbmni udeležbi občinstva ; posebno dijaki
—	veselo znamenje! — so se udeležili v obilnem številu. „Ljubljanski Sokol* udeležil se je z zastavo; enako peVsko, društvo „Slavec*, ki je pelo pred hišo in na pokopališču. Krsta bila je preprosta; nosili s,o jo pogrebci nekega zasebnega društva. Vencev ni bilo skoro nič. Nismo za potratnost z venci, ali kar mora biti — mora! „Dram. društvo*, za katero je pokojnik veliko delal, ni strilo svoje dolžnosti. Tolikorse nam
je vredno zdelo, da opomnimo, pa — brez zamere.
Slava spominu ženijalnega trpina!
Zakaj je vlada razpustila mestni zastop tržaški V — To uprašanje je še vedno na dnevnem redu. Najnavadniša govorica je ta:
Mestni zastopniki bili so dogovorjeni, da pošljejo laškemu kralju spomenico s podpisi vseh zastopnikov.
Nekaj dnij pred praznovanjem srebrne poroke laškega kralja predlagal naj bi tržaški župan, naj mestni zastop dovoli 30.000 lir za neko ustanovo, ki bode spominjala tržaške potomce na ta velik praznik laškega kralja. Vlada je baje prišla na sled tem nakanam iu zat6 je razpustila mestni zastop, ker za marsikoga bi ne bilo preveč veselo, ako bi zagnali vsi avstrijski listi hrup, češ, glejte kaj se vse godi v Trstu za sedanje vlade.
(Zamorski.)
V Vipavi bo v nedeljo^ 14. t. m. ob 3V2 popoldne v „Vipavski Čitalnici" volilni shod, kateri je sklical državni poslanec gosp. Andrej Ferjančič, da bo poročal o svojem delovanju v državnem zboru.
oooooooooso
Tri porotniške obravnave
proti
„Soči", „Rinnovameiilii“ in Podgorcem
izidejo v posebni knjižici, ki se bo prodajala po Src*- 35 kr. -*1
Naročila prejema uredništvo „Soče". Cisti dobiček se porabi za pokritje stroškov tiskovne pravde proti „Soči“; ako bi pa to ne bilo potrebno, izroči se „Sloginim" učnim zavodom. — Ker bo ta knjižica na vse strani prav zanimiva slika naših odnošajev, vabimo vse svoje prijatelje, da bi blagovolili nabirati naročnikov na njo.
11 (rnldinPripiT fra,|ko do vsake železniške postaje II pilllllfllJuV na Goriškem poslan, ako se naročnik skliče na ta časnik, stane pri meni en modroo 'na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega dsata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 — 20 let nobenih poprav ne zahtevajo. Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera pos-teje v notranji Inči. Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na pleresih, je pač neumestno kupovati malovredne nadomestke, kakor žičaste žimnice, slamuice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo ne vstrezajo.
A H TO Ji 0 8 E E 2 A,
tapecirar v Ljubljani. Selenburgooe ulice 4.
Ta domača, edina narodna tvrdka to stroke na Slovenskem bodi slav. občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela.	Ceniki s
podobami zastonj in franko. Hitra in poštena postrežba, nizke cene posebno pri bališčih in obšir-nejih naročilih. .
otročji vozički
jako elegantni, fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po gld. 5.59 6---, 7-—, 8'	9-	10*— in
višje po vsaki ceni do 25 gld-Pri meni je najcenejši
kraj za kupovanje tročjih vozičkov.
veletržec z vinom (na debelo)
Nalivala.
Podpisano županstvo prejelo je od neimenovanega dobrotnika 50 gld. za uboge v tej občini. Podpisano županstvo šteje si v dolžnost, tem potem zahvaliti te neimenovanemu dobrotniku za velikodušni dar, ter v imenu obdarjencev izreči stoterni: Bog plati !
Županstvo v Cerknem, 9. maja 1893.
Jakob Tušar župan.
v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska, istrijanska in dalmatinska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.
Peter Mozetič
Ivai Mežnar
Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici.
Oklic in naznanilo.
Ker mi vsled naznanila v 16. štev. „Soče" od vseh stranij prihajajo mnogobrojna po-praševanja po uzorcih raznih knjižic, kterih razpošiljanje uzroča precejšnje stroške in zamudo časa, naznanjam tem potom vsem onim čast strankam, ki so me da zdaj podpirati blagovolile, ter vsem onim p. n. gosp. učiteljem, trgovcem itd. ki bi me znali cenjenimi naročili počastiti, da izdelujem šolske knjižice, bodisi v obliki ali črtanju, povsem slične navadnim „G r u b b a u e r -jevim" knjižicam.
Edina razlika da so moje knjižice iz boljega materijala in mnogo ceneje
Prodajalnica papirja in šolskih pripomočkov v Gorici
Ant. JTeretic
mesar uh voglu Stolue in Nunske ulice v Gorici priporoča se svojim rojakom, zagotavljaje kolikor mogoče dobro postrežbo po zmernih cenah.	gostilničar “al Corso“ na cesti Franca Jožefa št. 36 priporoča se sl. občinstvu za obilen obisk. Toči dobra domača in laška vina, izvrstno pivo, imš dobro kuhinjo, vedno sveže kranjske klobase itd., vse po zmernih cenah.
Jos. Fon krčmar pri solkanski mitnici na desni toči izborna domača vina.	Kavarni desco“ v ulici „Caserma", glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raznih slovanskih jezikih. -Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.
AdIod Zaprjan v Zvezdi v Ljubljani (v hiši „Matice Slovenske “) ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.	
	Adolf BaoptiaoD tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Reseljeve ceste št. 41 v lastni hiši in filijala: Slonove ulice št.10-12.
Jožef Novič krojač v Gosposki ulici št. 13.	
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vNnkovrntue voNČene sveče, in vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče
Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaš/ce vence, cvetlice in druge podobne reči.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „AUa Colomba"
7.a »oliko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Ivan Hovaiisii
čevljar
preselil se je v gledališki ulici št. 15.
Ivan Kavčič
veletržec na Komu ima zalogo
STFJNFF,LOŠKEGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
Staroznano gostilnico
„pri Lizi“
v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imš, zdaj v najemu
Franc Bizjak,
ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sohe za prenočišča. Cene so zmerne. Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter
gotitiliiico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Franc Jakil
na sredi liaStelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobio in na debelo.
Društvena Mia
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu ob-činst\u. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
1. Gej
gostilničar
v Židovski ulici št. 6 toči naravno briško vino.
A. Hovranski
na Travniku št. 22 prodaja koške, pletcničice itd.na drobno in na debelo.
Karol Drašček
pek
liiva Corno št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu" (al jeon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravljaokvirje za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce, spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje ločno in po zmernih cenah.
---------------
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domala fina
bela in črna istrijanska
ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja V Magistralni ulici.
Prodaja na debelo
Ant. Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v" Gosposki ulicišt. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.