V e s t n i k. Imendan naše presvetle cesarice se je praznoval po celej Avstriji z največjo slovesnostjo. Ista vez Ijubezni in udanosti, ki spaja srca podanikov z blagim vladarjem našim, objemlje tudi Njega Visoko soprogo; in ta čut Ijubezni in udanosti nas je silil dne 19. listopada, da smo molili do Vsevečnega, da nam še mnogo let ohrani vladarico našo v blagor vse cesarske hise in vseh nje narodov. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Gospod Ivan D r e m e 1 j , učitelj na Polici, 2*40 gld. Učiteljski konvikt: Vč. g. Franc Ogradi, opat v Celji, 10 K; .Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj" čisti dohodek .Zavezinega" koncerta z dne 4. vel. srpana t. 1. v Celji — po g. Šah-u 50 K; g. Ivan Rus, posestnik v Travniku 5 K; gde. Malka Krajčeva nabrala v Grahovem 5*68 K. G. Ivan Dremelj, učitelj na Polici, 2 K; gdč. Lujiza Bisail, učiteljica v Trnovem, na knj. kr. podr. štev. 168 16 K; gdč. Bibijana Bisail, učiteljica v Trnovem, na knj. kr. podr. štev. 169 16 K. Osobne vesti. Na novo so nastavljeni učiteljski abiturijentje oziroma abiturijentinje na Štajerskern: Gdč. Marija Trainpuš, podučiteljicain pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, Anka Vauda, potnožuiin učileljicam v Slov. Bistrici, Gabrijela Fisolitsch, pomožnim podučiteljicam v Tinjah, Pavla pl. Ziernfeld, pomožnim podu.iteljicam v Središču; podučiteljem pa gg.: Franc Cepe v Karnnici, Jožef Slekovec pri Spodnji Sv. Kunigoti, Oskar Žolnir v Markolah, suplentom pa Jožef Peitler pri Sv. Jarneju pri Poličanah. Okrajni pom. učitelj Alojzij Schaup prideljen je šoli v Kamnici. Učiteljica ženskih ročnih del, gospa Marija Pečar-Vasle postala je suplentinja pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Prestavljeni so podučitelji ozirorna podučiteljice: gosp. Ivan Vrabl od Sv. Antona v Slov. goricah k Sv. Jurju, g. Silvester Košutnik od Št. llja v Slov. goricah k D. M. v Brezju, g. Anton Šebat pride za^ suplenta iz Laporja v Črešnjevec, g. Avg. Achitsch, bivši podučitelj v Kamnici —"sedaj pri vojakih — pa za podučitelja k Sv. Martinu pri Vurbergu. Gdč. Marija Škrjančeva premeščena je od Sv. Jurja v Šlov. gori k Sv. Antonu, Ivanka Škrjančeva pa od Sv. Jurja v Laporje, Marija Vučnik-ova od Sv. Jurja ob Pesnici v Jarenino, Elvira Vipavčeva k Sv. Jurju, Viktorija Kautznerjeva od D. M. v Biezju k Št. Uju v Slov. goricah. Službi sta menjala g. nadučitelja J. Sabaty v Št. Ožbaltu ob Dravi in Klement Vračko v Št. Ulribu pri Ivniku. Gdč. učiteljica Josipina Kren piide od Sv. Marjete niže Ptuja v Kapele. G. Fr. Leskovar, nadučitelj v Novicerkvi, dobil je zavoljo bolezni odpust, nadomestuje ga gdč. Malčika Šket-ova, mariborska učit. kandidatinja (roj. v Dramljah); g. Fr. C m ereš"ek, mariborski učit. kandidat (roj. 1876 v Slatini), irnenovan je za prov. učitelja k Sv. Petru v Sav. dol. Izpit učne usposobljenosti so v Mariboru napravili gg. oziroma gdčne: Izabela Sieberer, H. Hribernik, Val. K a j n i h , Frid. K o ž u h , Karol Kveder, Jak. P r e i n d 1, Štefan R a t a j , Leopold V i h e r , Viktoiija Kautzner, Marija V u č n i k , Izabela S a r k , lgn. Kotschnigg, Fr. Posch, J. Roschker, Pavla S c h n a ubelt, Al. Weixler, Marija Graschitz in Marija W r e s n i g. Zadnji trije podučujejo slovensko deco, vendar so izpit napravili samo v nemščini. V Ljubljani je delalo izpit 49 kandidatov, oziroma kandidatinj. Čehi na Dunaju nameravajo ustanoviti v vsakem okraju svojo šolo iz zasebnih sredstev, društvo -Komensky" pa hoče baje zasnovati na Dunaju celo češko gimnazijo. Po vseh okrajih Dunajskega mesta so se osnovali okrajni šolski odbori v ta namen. Neinški listi pravijo, da je to Bnečuvena predrznost." — No, Čehi dunajski jim odgovarjajo — z snovanjem čeških šol v Avstrijski stolici. f Janez Stanislav Hofstetter, zlatomašnik, častni kanonik, dekan in župnik v Postojini, vitez Franc Jožefovega reda, častni ineščan postojinski je dne 14. listopada v starosti 75 let umrl. Pokojnik je bil velik prijatelj nove šole in učiteljstva ter je bil 1. 1883. zaradi zaslug za šolstvo odlikovan s Franc Jožefovim redoin. Radi svoje koncilijantnosti in miroljubnosti je bil obče čislan. Mir in pokoj njega blagi in plerneniti duši! Za šolski muzej slovenskega učiteljstva so poslala svoje prispevke po 10 gld. ta-le drušlva: Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani; učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj; učiteljsko društvo celjskega in laškega okraja. Prispevke prejema gosp. Fr. L u z n a r , učitelj v Primskovem pri Kranju. Iz »Slovenskega učiteljskega drnštva": Odbor je imel sejo dne 21. vinotoka in 18. listopada. Pri prvi se je posvetoval o programu za koncert ob priliki prihodnje skupščine ^Zaveze" v Ljubljani. V ta namen se je sestavil poseben odsek. Pri drugi seji se je pa posvetoval odbor o vsporedu za pribodnje glavno zborovanje Slov. učit. društva. Sklenilo se je, da bo prihodnji občni zbor dne 28. grudna ob V.91- uri zjutraj v mali dvorani Narodnega doma. Poleg običajnib točk bodo na dnevnem redu tudi tri poročila. Razgovarjalo se bo tudi o Bspoinenici", zato pričakujemo prav rnnogobrojne udeležbe. Po zborovanji bo skupni obed v Narodnem domu. Prejšnji večer, t. j. 27. grudna bo pa zborovalcem na čast .jour-fiKe" v tnali dvorani, pri kojem bodo sodelovali slavni tamburaški zbor ^Sokola", slavni kvartet wIlirija" in baritonist g. R. V r a b e 1. Torej, zavedni tovariši in tovarišice, na svidenje! Iz »Narodne Šole": Odbor -N. Š." je imel dne 8. listopada svojo drugo sejo, pri kateri se je razgovarjal o društvenem poslovanji. Blagajnik gosp. Krulec poroča, da je imela N. S. v dveh mesecih 28213 gld. dohodkov; raznim šolain se je podarilo v blagu 61-20 gld. Povdarjalo se je, da stavijo nekateri tovariši prevelike zaht.eve do _N. Š." Tako je n. pr. neki tovariš poslal 3 gld., blaga je pa zahteval v vrednosti 20 gld. ter prosil, da naj se mu še kaj navrže. Zopet drug tovariš je pa želel za 80 novčičev (šola je nainreč ustanovnica) blaga za štiri razrede, kar bi veljalo blizu 30 gld. ter prosil tudi, da naj se mu še kaj navrže, ker je šola revna. Seveda, takirn zahtevam odbor ne more vstreči, ker nima toliko podpore. Odbor je sklenil, da daje ustanovnikom od 50 do 100°/o navržka, neustanovnikom, oziroma naročnikom pa od 30 do 5O°/o, le v izrednih slučajih tudi več. To naj se blagovoli vzeti na znanje. Iz ,,Vdovskega učiteljskega društva": Kakor smo že por.očali, je naročil odbor na Dunaju pri tvrdki Becher & Hildesheim Wertheimovo blagajno za društveno prernoženje. Blagajna, ki je veljala 130 gld., je shranjena v pisarni vodstva II. mestne šole. Dne 11. listopada se je uložilo vse premoženje v prisotnosti gg. predsednika, tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov v blagajno. Predsednik, tajnik in blagajnik so dobili vsak po jeden ključ in po jeden duplikat Posameznik ali dva ne rnoreta torej odpreti blagajne. Iz ^Društva za zgradbo učiteljskega konvikta": V odborovi seji dne 31. m. m. so poročali društveni funkcijonarji o dosedaj storjenih korakih in vspehih. Iz teh poročil se razvidi, da se čimdalje bolj bližamo zastavljenemu si smotru. Posebno veselo je, da se razposlane krajcarske knjižice, ki iznašajo nad 12.000 gld. vrednosti, tako marljivo razprodajajo, dasi je nekaj tudi takih nkolegovu, ki si niso upali knjižic niti ogledati ter so jo kar s prvo pošto vrnili. Žalostno! V pomnožitev zgradbenega kapitala pa je odbor še sklenil: 1.) Ob 501etnici cesarjevega vladanja izdati s pornočjo slovenskih pisateljev, pesnikov in umetnikov MAlmanah", kar bi bilo poleg slovstvene vrednosti tudi nam v gmotno in moralno podporo. 2.) Izdajati mladinsko knjižnico pod imenom .Zabavni listi", ki bi izhajali v poljubnern času. V to svrho smo si že preskrbeli založnika in dokaj lepe in primerne tvarine; na učiteljstvu pa je, da nas podpira in s tem tudi samo sebe. 3.) V popolnitev našega .gospodarskega prograrna1' (glej Učit. Tov.) privzeti je še klobučarja g. S o k 1 i _ a in veletržca g. J. G. M a y e r j a i. t. d. Morebiti bi se dalo kaj takega ukreniti tudi po drugih krajih — poskusite! Naša skrb pa bodi, da kupujemo samo pri teh trgovcih; saj dobimo tam najceneje (to nam je s častno besedo zagotovljeno!) in podpiramo s tem ob jednem tudi sami sebe. V lep vzgled nam bodi trgovec g. Jos. P e t r i č, ki nam je dal v kratkem času od začetka šolskega leta do danes okroglih 400 K dobička. ,Svoji k svojim" bodi in ostani torej naše geslo!" Sklenilo se je, prirediti v predpustnem času v Sokolovi dvorani veselico z vojaško godbo v korist »Učiteljskemu konviktu!" Na predlog g. Gangla se izreče g. Dimniku zahvala za sestavo gospodarskega programa. B. Laibacher Schulzeitung je izšla povodom 251etnice svojega obstanka v slavnostni obliki. f Franc Dominko. V obrambeni boj tolrninskega učiteljstva je posegla smrt s svojo koščeno roko; umrl je dne 14. listopada c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Franc Dominko. Pokojnik je obračunil z Bogoin, s svetom, torej tudi z učiteljstvom. Bog mu daj večni niir na onern svetu! Komaj je zatisnil Dominko oči, že vznemirja učiteljstvo neljuba govorica, da se od neke strani skuša nekega sina rajnkega Dorninka imenovati nadzornikom. Tako iinenovanje bi bilo očitno žaljenje tolminskega učiteljstva in pravcato dreganjc v srčenovo gnjezdo. Naj si inerodajni krogi to stokrat premislijo, preden kaj takega ukrenejo. Dovolj je že bilo boja in preganjanja na Tolminsketn. Cas bi bil, da se povrne mir tudi k nam. A to se zgodi le tedaj, če imenujejo merodajne višje obl.isti c. kr. okiajnim šolskini nadzornikom moža, v kojega bode iinelo učiteljstvo zaupanje in koji bi bil drug.iče tudi po svoji zmožnosti in taktu povsem na svojein mestu. Novi nadzornik bodi tudi moderno pedagogično-metodično izobražen ter veščak v Ijudskem šolstvu. Pred vsem pa p r a v i d e n in človekoljuben. Proti stalnim šolskim nadzornikom se narnerava oglasiti »Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani. Izpit učne usposobljenosti so prebili pred ljubljansko izpraševalno komisijo: a) z a rn eščanske šole z nem?kim učnim jezikom, šolske sestre Alberti Marija za II. skupino, Jerzabek Hermina in Krobatb Marija za III. skupino ii? gospod Kerscbbaumer Jurij za neinški jezik kot učni piedtnet na mešeanskih šolah* b) za francoščino z nemškirn učnim jezikom gospodični pl. Hevdenberg Marija in Seiv/ald Valerija (obe z odliko); c) specijalni izpit za neuiški učni jezik na ljudskih šolah gosp. Pakiž Euiil; d)zaobčeljudskešole z namškirn in slovenskim učnim jezikoni gospodje: Jug iilatej, Lassbacher Albert, Miklitsch Karol, Munda Anton, Pertl Kvirin, Pirc France, Pavšek Robert, Rus Vilibald, Schiller Rudolf, Schmidt Albin, Tratar Josip, Unger Karl, Zupančič France iii gospodičine: Bonač Leopoldina, Bukowitz Ludmila, Dev Eleonora, Dobrin Marjeta, Dovgan Marija, Eisenhardt Gizela (z odliko), Garbeis Marija, Gherbaz Ivana, Kovačič Terezija, Kremžar Eleonora, Modrijan Soflja, šolska sestra Perčič Engelbertn, Petscbe Ema, Piikovič Roza, Pollak Marija, Prelesnlk Marija, Bačič Marija, Stuhec Sidonija ; z n e m š k i m učnim jezikom: gosp. Tschinkl Viljem in gospodičine Czernich Adela, Celešnik Josipina, Keesbacber Friderika, Pajer pl. Mayersberg Kristina, Schiffer Karoline in Weislein Elsa; sslovenskirn učniinjezikompa gospoda Beigant Josip in Osana Josip. Samopomoč. Gospodarski program slovenskega učiteljstva:*) 20.) Tvrdka A. Skaberne, trgovina z manufakturnim blagom na Glavnem trgu v Ljubljani, daje blago učiteljstvu in njega rodbinain po najnižji ceni ter daruje od iztržka 5°/0 ,Učiteljskemu konviktu". Svita se. V vipavsko-idrijskem okraju je bil izvoljen dne 16. listopada deželnim poslancem g. Ivan Božič, posestnik iz Poddrage. Novi poslanec je znan prijatelj učileljstva in šole. Živel on in živela ,razsodna masa", ki nam je poslala šolskega prijatelja v deželno zbornico! Iz c. kr. mestneg-a šolskeg^a sveta. 0 redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v torek dne 9. m. m. smo prejeli nastopno poročilo : Potem, ko predsednik proglasi sklepčnost, poroča zapisnikar o kurencijah, ki se vzemo brez ugovora na znanje. Poročili c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov, profesorjev Frana Levca in Ivana Bende o stanju slovenskih in dvojezičnih ljudskih in rneščanskib šol ljubljanskih, oziroma nemških ljudskih in meščanskih šol ljubljanskih v šolskem letu 1896/7 se vzameta na znanje in se sklene, da se imata ti poročili predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskeinu svetu v končno odobrenje. Iprašani otroški vrtnarici Olgi Devovi se dovoli, da sme nekaj časa hospitovati na I. inestnetn slovenskein otroškern vrtcu. Iz ^Zaveze slovenskih učiteljskih društev". »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" je razposlala učiteljskim društvom to-le okrožnico: Slavnim učiteljskim društvom! Pri letošnji glavni skupščini ,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Celju vsprejela je slavna delegacija soglasno in z odobravanjem predlog člana gospoda Jakoba Dimnika, da naj ^Zaveza" ustanovi v Ljubljani »Solski muzej slovenskega in istrskohroatskega učiteljstva v proslavo in spomin na plodonosno 50letno vladanje Nj. Velioanstva cesarja Frana Josipa J." Gotovo bo to podjetje dostojen in najprhnernejši spomenik, s kateriin bo proslavilo vseslovensko in istrsko-hrvatsko učiteljstvo veliki god svojega ljubljenega vladarja, *) Glej ^Učiteljski Tovariš" štev. 20. t. ].! Uredn. — spomenik, ki bo zajedno jasno pričal o naši zavednosti in organizaciji, o našem delovanju za ugled in korist šole in učiteljstva, o lepih sadovih novega šolskega zakona, katerega nam je dal On. Naša prva dolžnost je torej, da izvršimo prevzeto nalogo tako, da bo šolski muzej delal čast slovenskemu učiteljstvu in čast naši novi šoli. V to pa je potrebna v prvi vrsti gmotna podlaga. Slavna zavezina delegacija, prepričana o velevažnosti tega podjetja, je brez ugovora sklenila in dovolila, da iniajo vsa v ,Zavezi" združena učiteljska. društva prispevali v to svrho prvo leto po 10 gld., vsako nadaljno leto pa. po 5 gld., in sicer toliko ••asa, dokler bo muzej potreboval te podpore. Podpisani direktorij usoja se torej tem potom opozarjati p. n. načelništva vseh učiteljskih društev na ta sklep, ter jih uljudno prosi, da izvolijo dotične zneske brez odloga poslati zavezinemu blagajniku. da se moremo resno lotiti dela. Direktorij ,Z a v e z e slovenskih učiteljskih društev" v St. Juriju pri Kranju, dne 12. vinotoka 1897. Drag. Cesnik s. r.,Luka Jelenc s. r., t. č. tajnik.t. č. predsednik. Iz logaškega okraja. V četitek, 7. dne vinotoka je /huštvo učiteljev in šolskih prijateljev" razkrilo že šestemu društveniku pokojnemu c. kr. učitelju gospodu Antonu Levstek-u v Idriji v navzočnosti obilega občinstva. učencev višjih razredov in pa šest in dvajset učiteljev in učiteljic krasni nagrobni spomenik. Petje pri peti črni maši v pokopališki cerkvi in na grobu je prav dobro izvajalo pod vodstvom prečast. g. dekana M. Arka doniače učiteljstvo in čif.alnični klub; nagrobni govor pokojniku v slovo je pa govoril društveni predsednik g. Benedek. Po izvršitvi te slavnosti je bil pa v šolskeni poslopji društveni občni zbor. Iz tajnikovega in blagajnikovega poročila smo poizvedeli, da stoji društvo na krepkib nogah in da se je pošteno trudilo dosezati svoj namen. Vodil je bode tudi v bodoče dosedanji odbor, in sicer gg.: Benedek, Sega, Repič, Kernc in Derrnel.j. Pri tem zborovanji se je vsprejela tudi soglasno izjava, da naj bi »Učiteljski Tovariš* od novega leta naprej izhajal po trikrat, oziroma štirikrat na mesec in da smo pripravljeni rade volje plačevati štiri goldinarje na leto za list, kateri ima voljo in pogum braniti vselej in povsod interese naše in našega šolstva. Tudi mi kličemo: Le naprej! Vedno bolj naprej! Engelbert Gtangl. Zdaj, ko sino čitali že v mnogih listih različne ocene Ganglove najnovejše pesemske zbirke ,Iz luči in teine11, sodiino, da bi bilo pač odveč, ako bi se spuš^ali v podrobno analizo teh krasnih umotvorov. Da bi pa ^Učit. Tovariš1', list, kateremu je Gangl veren in izboren sotrudnik, o tem delu popolnoma molčal, ne bi se nam videlo pravično, niti taktno. Ali ne samo kot svojemu sotrudniku, innogo bolj še kot učitelju, je dolžan ,Učit. Tovariš'* posvetiti Ganglu nekoliko vrstic. — Baš učiteljski stan ni zadnji, ki je dal narodu našerau kopico pisateljev, ne saino strokovnih, nego i leposlovcev. In ponosni smemo biti, da jih še daje! Med njitni stoji v prvih vrstah Engelbert Gangl. — Gangl je pesnik Bpo volji božji", plodovit, nadarjen, a pred vsem uiarljiv pes.iik. Njegove pesini niso morda epohalnega pomena, ponižne in krotke so, prav kakor je ponižen in kiotek ves — učiteljski stan. lz njih se ne pojavlja pohotna vročina, a dihajo iz sebe neko — dobrodejno toploto, ki ne pari in požiga. pač pa oživlja in krepča. Kakor se iskri na vsflkeni cvetu srebrna rosa v zlateni jutranjein solncu po topli, rnehki pomladni noči, tako trepeče na najdrobnejši njegovi pesinici v tej zbirki blesteča rosa svežosti, da se nam vidi vsaka izmed njih — pravi biser. Da pa preveva vso zbirko (in sploh vse Ganglove plodove) neka tiha otožnost, kdo bi se temu čudil, ako pomisli, da ima učitelj nastlano svojo put z — bodočiui trnjetn in da nekateri sloji že redno poskrbijo, da rnu odstrižejo že v kalu glavo, ako bi se pojavil na njej semteitje kak veseli cvet?! No, vendar prevec* zdihovati ni inožko in po pravici se nadejamo, da bode i Ga igl zapustil dozdanjo svojo pot, da se bode otresel one melanholije, ki je menda v pueziji še znak ,,mladostne dobe" ter da nain potem poda še vse kaj dovršenejšega, da ga bodenio lahko brez. uvetov šteli med najboljše nase pesnike, njemu v čast, a v slavo tudi vsemu učiteljskemu stanu. Vidi se narn, da ima Gangl v to dovolj moči in ako se ne motimo, je neki že krenil na to pot. In tistikrat, misliin, bodo o njem drugače sodili i »novostrujarji", ki se tako radi izpodtikajo ob rstaro šolo". — Kakor smo ugodno sodili ob vsebini teh ličnih pesini, tako, in še mnogo ugodnejše labko sodirno o njihovi obliki, ki je z malimi izjemami dovršena, da bi delala čast i najboljšemu poetu. Skratka torej: ,Iz luči in teme" je brezdvomno lepa knjiga, ki po mojib inislih ne bo ugajala samo mladenkam, pač pa tudi dozoreletnu in razsodnemu občinstvu. Slovenski učitelji in učiteljice, sezite po tej lepi knjigi in pokažite, da umete čislati svojega nadarjenega tovariša-pesnika Engelbeita Gangla, kajti s tem svedočite, da umete čislati i — sami sebe! — Josip Prosen. ^Koleginja" vabi ^koleginje" na shod učiteljic, ki bo dne 5. t. m. v ^Narodnem domu" v Ljubljani. Mi pa vabimo koleginje na občni zbor ^Slov. učit. društva", ki bo dne 28. t. m. v ^Narodnem dorau". Le v slogi je moč in napredek! Kako dolg^o žive ljudje v raznih stanovih. 0 tem nas poučuje sledeča zanimiva sestava: 70. leto svoje starosti doživi izmej teologov 42°/o, izmej kmetov 40°/o, višjih uradnikov 35°/o, kupcev 35°/o, nižjih uradnikov 32°/o, advokatov 29°/o, umetnikov 28°/o, učiteljev 27°/o, zdravnikov 24°/o. Uspeh pouka v morali v francoskih ljudskih šolah. Da bi zvedel, kak uspeh irna pouk v morali, je šolski nadzoinik v Besanconu razposlal za stariše vprašalne liste. Vprašal je, je-li otrok boljši, pridnejši, ubogljivejši; ljubi li stariše, brate in sestre; katere napake in čednosti ima, in katere želje imajo stariši glede nravnega poboljšanja svojih otrok. Tri četrtine od 250 došlih odgovorov je jako ugodnih za pouk v morali. Nadzornik tudi trdi, da dade izražene želje starišev marsikak migljaj za pravo ravnanje z učenci.