Splošne vestL — Tovariš Vilko Rus. sreski prosvetni referent v Kranju, je praznoval te dni petdesetletnico rojstva. tridesetletnico svojega učiteljevanla in prosvetnega delovanja v Kranju in petindvajsetletnico svoje poroke. To priliko je porabila »Narodna Sitalnica« in njen pevski zbor. da mu pokažeta svojo hvaležnost in spoštovanje. Priredila sta mu 7. iulija zvečer »častni večer« v veliki dvorani »Narodnega doma«. katera je bila polna slovesno naizpoioženega ob5'nstva. Domači orkester je lepo sviral in pevci so navdušeno peli. Vmes pa se je vrstila napitnica za napitnico. Prvi je govoril predsednik Narodne čitalnice ravnatelj K o š n i k in se ziaihvaljeval slavljencu osobito za izdatno podporo pri razvoju atalnice. da se ie iz dosedanjih tesnih prostorov mogla seliti v krasne prostore Narodnega doraa. Drugi ie govoril župan P i r c. Povdarjal je slavljenčevo večletno uspešno delovanje v občinskem odboru, v šolskem svetu, pri mestni hranilnici in napredni stranki Tretji ga _je pozdravil sreski poglavar svetnik Ž n i d a r š i 5 . kot zvestega. neumornega delavoa v pisarni in ob nadzorovanju ter mu ie pripel na prsi pred kratkim mu od kralja Aleksandra podeljeni red Sv. Save. Četrti ie govoril inaducitdi L u z n a r. Našteval je stopnjo za. stopnjo kiako je slavljenec leto za letom bolj deioval v stanovski organizaciji: bil ie tainik okrajnega učiteljskega društvia. zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, tajnik učiteljske »Zveze«. okraini šolski nadzornik. Dobil vkljub odporu nagajivih klerikalcev nadučiteljsko mesto v Kranju in postal kcnčno po želji učiteljstva in svojem zaslužnem objektivnem delovanju sresk:- prosvetni referent v Kraniu in to ostal. 5e tudi dr. Korošcu ni bil vše5. Sreski poglavar dr. T e k a v 5 i 5 se je slavljencu v lepih, prisrčnih besedah zahvaljeval v imenu pevskegiai zbora za vso skrb in za velik trud. katerega je imel ž njim vso to dolgo dobo. Po tem pozdravu je v imenu oevcev izročila slavljencu gosna Jela Holzhackerjeva lep šopek natrpan s smodkami in veliko škatuljo s krasno kadiilsko garnituro, vredno nad 3000 D"n. Govoril ie še gosp. D a c h s v imenu Šentjakobskega napr. gospodarskega društva in njegiai kulturmih odsekov iz Ljubljane 'in ravnatelj S i r c se je slavljencu v imenu nekdanjih učenoev osnovne, obrtno-nadaljevalne in gremijalne šole zahvalil za vse lepe nauke. ki so i:h od slavljenca prejeli. Seveda so bile vse napitnice iz srca govorjene in so tudi segle v srca ter zato bile živahno aklam'rane. Vse slavlje je bilo prisrčno. domače. lepo in ie pokazalo kako ve Kranj ceniti roožia. ki je nesebiSno, a požrtvovalno in z velvkim uspehom delal zanj. Splošna sodba je bila. da tako lepo uspelegia ve5era in tako prisr5nega slavlja v Kranju se ni bilo. Bog torei živi in čuvai gospoda prosvetnega referenta Vilka Rusia in njegovo soprogo in vse niegove še mnoga leta! — Tovariše. katerih otroci študiraio v Mariboru. opozarjamo. da posreduje »Učiteljski dom« v iMariboru dh preskrbi stanovanj Zglasite se praivočasno! — Uradna učiteljska konferenca za mesto Ljubljana se ie vršila pod predsedstvom mestnega šolskega referenta g. Andr. Rapeta v soboto dne 13. junija v Mestnem domu. Pred pričetkom konference je po pozdravnem govoru pripel obl. šol. nadzornik g. E. Gangl osivelemu tovarišu g. Ant. Likozarju red sv. Save IV. razr.. s katerim ga je odlikoval Nj. Vel krali. za njegove zasluge na šolskem in vzgojnem polju. — Čestitamo! Nato je po otvoritvi konference podial nadzorniško poročilo mestni šolski nadzornik g. Andrej Rape. — Poro5ilo je bilo vseskozi sprejeto z globokim umevanjem nadzorniških dolžnosti. — Kakor rdeča nit pa se je vlekla skoz' celo poročilo zahteva, da vzgajai učitelj aavedne Jugoslovane in vžigaj v mlada srca goreoo ljubez.en do premile domovine. — Le eno mater, le eno domovino imamo! Pokazal je g. tov. Rape, da ima vajeti ljubljanskega osnovnega šolstva v rokah — strokovnjak. Sledilo je nato predavanje ravnatelja tov. Grma iz gluhonemnice o pedagoško - zdravstvenih šolah. Kadar pride med nas tov. Grm, vselei nas razveseli in poživi s svojim res bo«at:m znanjem in priznano prakso. Tako tudi to pot! Pnaktično nam je pokazal uspehe svojega zavoda. poleg tegia pa podal še zanimive podatke drugih sličnih šol. kakor na pr.: onih za slepce, rnanj nadiarjene itd. — Tov. Rado Grum nam ie zanim.:vo referiral o načrtih in problemih reforme osnovnega šolstva v drugih državah. — Z zanimanjem je sledilo navzoče u5iteljstvo izvajanju predavatelja. — Koliko skrbi. koliko žrtev polagajo druge države v dobrobit šolstva! Tov. Grum, ki }e radi informacij stopil v osebne stike z inozemskim u5iteljstvom, nam je tako lepo orisal razvoj tujega šolstva, da smo nebote čut-li, kakšna revš5ina vlada pri nas v tem pogledu. Ni 5uda. dia se je ob koncu pr.edavanja čnla enoglasna zahteva. da se pošlje v inozemstvo več uoiteljev. ki naj bi študirali tamošnje šolstvo in ffa; skušali potem uveljaviti doma. Po poročilu knjižničnega odbora ter do volitvah v stalni konferenčni ter kniižnični odbdr, se je enoglasno sprejel samostojni predlog tov. Gruma glede izpremembe učne- ga načrta iz realij in to v korist zemljepisnemu in zgodovinskemu pouku. — Po izčrpanem dnevnem redu je nato predsednik ob 12. uri zaključil konferenco. — Premestitve na meščanske šole. Učitelji in učiteljice osnovnih šol. ki žele s šolskim letora 1925./26. službovati na meš5amskih šolah v Ljubljanski oblasti, naj se nujno zglase z dopisi pri oblastnem inspektorju J. Westerju, Ljubljana, Bleiwei!soviai cesta 10, ter navedejo ime, sedanje službeno mesto. službeno dobo, stroko. katero žele poučevati in usposobljenost. Oni. ki še ne službujeio dve leti na sedanjem mestu, morajo za premestitev prositi s kolkovano vlogo, naslovljeno na velikega župana Ljubljanske oblasti. — Jurij Adlešič iz Adlešič. (Osemdesetletnik). Nullai dies sine linea. Res »nulla dies«; kajti vsak dan še hodi iz Krškega v svoj mali vinograd na Trški gori. oddaljen pol ure od mesta. četudi bo te dni star osemdeset let. rojen 15. julija 1845 v lepi vasi tega imeina v Belokrajini. Kaj, aii je ta gospod vinogradnik? Ne, to je le popoidne ob delavnikih. Kaj pa je dopoldne? Odbornik Krške posojilnice. pa ne vsak dan. Kai pa druge dni? Namestnik državnega pravdnikai pri sodniji. Kaj pa še? Predsednik posredovalnega urada pri krškfc ob5ini, kjer je tudi že več let odbornik. In kaj ipa še? Nadučiteli v pokoju v pokoju, dobro zasluženem. že deset let. Služil pa je 43 let. Dovršivši 5 ali 6 razredov gimnazije v Novem mestu in učiteljišče v Gorici, je nastopU leta/ 1867. učiteljsko in vodstveno službo na dekliški šoli v Kamniku. od koder se je bil preselil v Vipavo kot nadučitelj in od tam zopet kot nadu5itelj v Šmarje pri Litiji Po vseh teh službah se ie odlikoval po svoJi vestnosti, marljivosti. olikanosti in snažnosti. Ljubil je v vseh rečeh lepo zuna*njo obliko. S šolsko mladino je prijazno TOStopal in s tem dosegel lepe uspehe. Te svoje lastnosti je s seboj prinesel tudi v KrSko. kamor je bil leta 1895. prestavljen. V Šmarju si je bil dobro ime pridobil tudi pri odraslih. Ustanovil je bil ondi gasilno društvo, katero je vodil 10 let. To društvo praznuje 12. t. m. svojo šttridesetletnico. pri kaiteri priliki se bode hvaležno spominjalo svoiega ustanovitelja in častnega člana. V Krškem je bil kot nadučitelj dvajset let aktiven in v tej svoii lastnosti se je po svoji konci1'jaintnosti pridobil simpatije mladih iin starih. Užival je veliko prijateljstvo pri svojih tovariših in zaupanje svojih višjih, namreč šolskih nadzornikov, predsednikov krajnih in okrajnih šolskih svetov. S temi skromnimi vrsticami" čestitamo dragemu jubilaintu na njegovi 80letnici in mu kli5emo: Bog ga ohrani še in še pri dobrem zdravju in dobri volji! — Sedemdesetletnico obstoja osnovne šole so kai lepo in sve5ano proslavili v Preserju pod Krimom. S prvima vlakoma oziroma peš so dopoldne prihajali gostje. Ob 9. uri ie šolska mladiniai odkorakala pod vodstvom svojega učiteljstva v spremstvu došlih gostov in občanov k slovesni službi božlji. Slovesno mašo in žalne obrede za pokojne ueitel.le in katehete ter umrle učence je cpravil bivši preserski župnik, sediajj stolni kanonik g. dr. Čekal. Po cerkvenem opravilu se je vršila šolska slavnost pred lepo in vabljivo okrašenim šolskim poslopjem. kjer sta bila postavljena dva miaia odra za govornike in dramat'5ne prizore. Prva sta pozdravila goste u5enec in u5enka. osobito bivše ueitelje in katehete ter jim izrekla zahvalo imenom dedov in babic. očetov in mater ter nljih samih. Nato je v posebnern govoru podad zgodovino preserske osnovne šole bivši nadučitelj na tej šoli. sedanji ljubljanski gerent tov. Likozar. Omenjal je, kako se ie šola stopnjevaje razvijala od 1. 1854./55. do 1924.125. iz enorazrednice, ki se je otvorila pod u5iteljem Uraničem, razširila v dvorazrednico pod Jakob Marnom, dobila vzporednici pod Avg. Korbarjem in se preosnovala v štirirazrednico pod sedanjim upraviteljem Jan. Župian5ičem. Omenil ie vse učiteljstvo in vse katehete. ki so tekom sedemdeset let delovali na tei šoli. osobito je še omenil one. ki so k tej slavnosti prihiteli osebno, v prijazno Preserje. Koncem govora mu ie upravitelj 2upan5i5 izročil k belo-rdečima trakovoma 4še moder trak z naipisom: »Ob sedemdesetletnici ustanovitve« kot dar krajnega šolskega sveta, katerega je pripel na šolsko zastavo Po končanem govoru so otroci lepo ziapeli nekai pesmL. živahno deklamovali nekaj domorodnih pesoii, uprizorili dramatičen prizor »Cidban in 5ebelica« ter »Zvonovi«, za kar so želi obilo pohvale od zbranega ob5instva. Slaivnost ie zaklju5il sreski prosvetni referent g. And. Škulj s svojim vznešenim govorom o pomenu šole ter kon5al svoj govor z vzklikom na kralia Aleksandra in dinastijo. Otroci so zapeli še »Bože pravde«. nakar so bili pogoščeni s pecivom in malinovcem ter obdaroviami s spominskimi podobicami. Med pogoščenjem in popoldne pri prosti zabavi je neumorno prepeval ljubljanski oktet ter tako pripomogel. da se ie ta slavnost tako lepo proslavilia — Himen. Poročil se je 12. julija 1925 tovariš Stamk-o Ryšl'avy, učitelj v Durdenovcu s tov. gdl5. Val5i Grohiarievo iz Toplic pri Zagorju ob Savi. Iskreno čestitaimo! ZAHVALA. Povodom slavja 404etnice mature in 40-letnice u5iteljevan.ia dne 28. junija t. 1. v Tomišlju sem doživel tako počaščenje, da se monam vsaj nekaterim tovarišem, prijateljem in znancem zahvaliti javno — ne po niih zaslugah. marveč po svoji skromni moči. Gospod sreski referent A. Škulj je opisal moie živijenje in delo Daro'valci lcpih diaril: domače u5iteljstvo, pevski zbor »Krim« in šolska mladina. so mi naklonili take prijateljske spomine. da jih bom vesel do smrti. Tov. A. Adamič je aranžiral vso slavnost v širokih potezah, kar mu je vrlo uspelo. Tovariši in tovarišice ste me posetili vsi. prav vsi in se veselili z menoj tovariškega slavja. Bog Vas živi! Srčna hvala! Prav rad Vam povrnem to uslugo, a žal, naibrž nisva z Bogom ene misli. 5e bom utegnil. Poleg tega moram zahvaliti tovariše in znance od blizu in daleč za pisraene 5estitke, kakor tudi tukajsnjj pevski zbor »Krim« za lepo podoknico ter za trud. da ste tako okusno ovenčali šolsko poslopje. Iskrena hvala vsem ob5anoni iz Tomišlja in Vrbljenja, z Iga in Preseria za navdušene ovacije in prijazne čestitke. Vse to mi svedoči. da si ie jugoslovenski učiteli tudi pod Krimioim kakor povsod širom naše ujedinjene domovine pridobil ugled in spoštovanje. Želim samo, da bi se to spotazumevanje med narodom in uSiteljstvom v&dno bolj poglabljalo in utrjalo v mogočno vez, ki naj slednjič prejme naziv: J u g o s 1 o venski narod in jugosloven- s k i u 5 i t e 1 j s t a iedno. V to ponrozi Bog in naše vztrajno delo! Vam vsem pa vnovič: Najlepša hvala in zahvala! Ivo Trošt.