89 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, Ašk er če v e nagr ade, Ašk er če v a priznanja, K omisija za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj Key-words: Ar chi v al Society of Slo v enia, Ašk er c A w ar ds, Ašk er c R ecognition A w ar ds, Commission f or the Ašk er c A w ar ds and Ašk er c R ecognitions A w ar ds UDK 06.05:930.25(497.4)"2002/2024" Pr ejet o: 9. 8. 2024 Arhivske »čaše nesmrtnosti« Aškerčeve nagrade in Aškerčeva priznanja 2002−2024 ANDREJ N ARED dr . zgod. znanosti, dir ekt or Ar hi v R epublik e Slo v enije, Z v ezdarsk a 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: andr ej.nar ed@go v .si Izvleček Prispe v ek je nek ak šen r etr ospekti vni esej o dobrih d v eh desetletjih podelje - v anja nagr ad in priznanj za posebne dosežk e s podr očja ar hi vistik e. A vt or se spominja pr emierne podelitv e leta 2002, pr edsta vi normati vne akt e o po - delje v anju stano v skih nagr ad in priznanj t er delo v anje k omisije, ki la vr eat e izbir a. P osebe j je poudarjen pomen k ak o v ostno pripr a v ljenih nominacij, si - cer so v prispe v k u po vzet e bistv ene pot eze dosedanjih bienalnih podelit e v nagr ad in priznanj, obja v ljena sta seznam pr ejemnik o v in sesta v a k omisij, ki so o pr ejemnikih odločale. Abstract THE AR CHIV AL “CHALICES OF IMMOR T ALITY” THE A ŠKER C A W ARDS AND A ŠKER C REC OGNITION A W ARDS 2002−2024 The contribut ion is essentiall y a r etr ospecti v e piece co v ering o v er 20 y ears of a w ar ds and r ecognition gi v en f or e x ceptional w or k in the field of ar chi v al science. The author addr ess es the w or k of the commission that det ermines laur eat es, r ecalls the pr emier e a w ar d fr om 2002, and pr esents normati v e acts on the best o wing of pr of essional a w ar ds and r ecognitions. A special emphasis is pl aced on the significance of w ell-pr epar ed nominations. Other - wise, the article outlines the k e y elements of the prior biannual a w ar ds and r ecognitions, pr esents the r ecipients' list , and describe s the structur e of the commissions that select ed the r ecipients. 90 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Za začetek: Končno, dobili smo svoje nagrade in priznanja! Ar hi v sk o društv o Slo v enije (ADS) si je vrst o let prizade v alo, da bi, podob - no k ot v sor odnih str ok ah, tudi v ar hi vistiki podelje v ali nagr ade in priznanja za posebne dosežk e. Leta 1996 je bil o podelje v anju nagr ad in priznanj spr ejet p o s e b e n p r a v i l n i k , ki je bil sk upaj s t edaj no vimi društv enimi pr a vili tudi ob - ja v ljen v dr obni br ošuri. Na občnih zborih leta 1996 in leta 1998 je bila celo izv oljena k omisija za podelje v anje nagr ad in priznanj, a se v pr ak si ni pr a v v elik o zgodilo, saj društv o ozir oma Ministrstv o za k ultur o R S ni zagot o vilo po - tr ebnih sr edst e v . T o se je spr emenilo na začetk u leta 2002, k o je društv o le dobilo namensk a sr edstv a za or g anizacijo podelitv e nagr ade in priznanja. » V zameno« se je društv o odpo v edalo v sak oletnim ar hi v skim zbor o v anjem, ki so odtlej bienalna. Ar hi visti smo s v oje nagr ade in priznanja poimeno v ali po Ant onu Ašk er - cu (1856−1912), ki je splošni ja vnosti bolj poznan k ot pesnik (v k ont ek stu pri - spe v k a izposta vimo njego v o pesnit e v Čaša nesmrtnosti), a ima posebno mest o tudi v zgodo vini slo v ensk e ar hi vistik e. Opr a v ljal je nalo ge prv eg a ljubljansk eg a mestneg a ar hi v arja in že na pr elomu 19. v 20. st oletje pri s v ojem delu upošt e v al nek at er a še danes t emeljna ar hi v sk a načela, zar adi česar g a št ejemo za ut eme - ljit elja slo v ens k e ar hi vistik e. Društv eni statut pr a vi, da Ašk er če v o nagr ado dru - štv o podeljuje za izjemne dosežk e na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja ar hi v sk e k ulturne dediščine, za izvirne r ešitv e na t em podr očju ozir oma za ži v ljenjsk o delo na podr očju ar hi v sk e deja vnosti. Ašk er če v o prizn anje se podeljuje za od - me vne prispe v k e k r azv oju ar hi vistik e, za popularizacijo ar hi v sk e deja vnosti in obja v e ar hi v sk eg a gr adi v a v t ek očem obdobju. Leta 20 24 bo ar hi v sk o druš tv o ob s v oji sedemdesetletn ici Ašk er če v o na - gr ado in Ašk er če v o priznanje podelilo d v anajstič. Pisec t eg a prispe v k a sem bil pri sk or aj v seh dosedanjih podelitv ah tak o ali drug ače udeležen: k ot tajnik dru - štv a (or g anizat or) v letih 2002−2008, pisec pr edlogo v za nagr ado ozir oma pri - znanje (2002, 2010, 2014), nominir anec za priznanje (2010), pr ejemnik prizna - nja (2016) in pr edsednik k omisije za podelje v anje nagr ad in priznanj (2018−). O do brih d v eh desetletjih podelje v anja ar hi v skih stano v skih nagr ad in priznanj lahk o zat o r es pišem »iz prv e r ok e« in tudi dobesedno »iz g la v e«. Čepr a v priču - joči prispe v ek nima klasičneg a kritičneg a apar ata ozir oma ne citir a k onkr etnih dok ument o v (por očil, zapisnik o v , v abil ipd.), so v se na v edbe v njem pr e v erjene po društv enem in osebnem ar hi vu t er obja v ah v r e viji Arhivi in na društv eni spletni str ani. Premierna podelitev Prv a podelit e v v sek ak or zasluži nek aj v eč pozornosti. K onstituti vna seja k omisije, ki je bila izv oljena na občnem zboru 20. mar ca 2002, je bila 8. maja 2002, poleg pr edsednice dr uštv a Alek sandr e P a v šič Mil ost so se je udeležili v si člani: Nada Čibej, Vladimir K ološa, Janez K opač, Milk o Mik ola in Emica Ogrizek. P oleg izbor a pr edsednik a (s og lasno je bila izv oljena Nada Čibej) sta bili g la vni t emi pripr a v a krit erije v za podelit e v nagr ad in priznanj t er obja v a r azpisa. Na drugi seji, 26. junija, je k omisija spr ejela začasni poslo vnik o delu k omisije sk u - paj s krit eriji za podelit e v . 1 K omisija je določila tudi oblik o in v sebino ja vneg a r azpisa za zbir anje pr edlogo v , ki je bil 14. a v gusta v skr ajšani obliki obja v ljen v časopisu Dnevnik , sicer pa na društv eni spletni str ani www .ar hi v sk o-drustv o.si in na og lasnih desk ah v seh slo v enskih ar hi v o v . 1 P oslo vnik je izvršni odbor ADS po izk ušnjah s prv o podelitvijo nek olik o dopolnil in je bil nat o mar ca 2003 spr ejet na občnem zboru. 91 Letnik 47 (2024), št. 1 K omisija se je pono vno sestala 18. sept embr a. Ugot o vila je, da je v r azpi - snem r ok u − do 13. sept embr a 2002 − na sedež društv a prispelo sedem o v ojnic. V t eh je bilo pet pr edlogo v za Ašk er če v o nagr ado in pr a v t olik o za Ašk er če v o priznanje. Za nagr ado sta bila pr edlag ana d v a posameznik a – Jože Žontar (štiri - kr at) in F r ance Štukl, za priznanje so bili pr edlag ani trije posamezniki − F r anc Kr alj (d v akr at), P et er Ribnik ar , Alek sander Žižek in ena ustano v a − Zgodo vinski ar hi v Ptuj. K omisija je br ez sleherne dileme sog lašala, da za Ašk er če v o nagr ado izber e Jožeta Žontarja, med t em k o je pri priznanju po usklaje v anju mnenj pr a v tak o sog lasno izbr ala P etr a Ribnik arja. K er so bila na v odila za pripr a v o in ut emeljit e v pr edlogo v na začetk u še pr ecej ohlapna, je bilo tr eba poskr beti za k onsist entne ut emeljitv e izbor a. Janez K opač je zat o pr e vzel ob v ez nost , da bo iz štirih ut emeljit e v za Ašk er če v o nagr a - do Jože tu Žon tarju pripr a vil sk upno ut emeljit e v , medt em k o je za podr obnejšo ut emeljit e v priznanja P etru Ribnik arju k omisija zapr os ila k ar Ar hi v R S k ot pr e - dlag at elja. K omisija je s v ojo odločit e v posr edo v ala izvršnemu odboru ADS, ki je o t em r azpr a v lja l na seji 1. okt obr a. P o daljši r azpr a vi je potr dil oba sklepa ozir o - ma izbor k omisije, hkr ati je ugot o vil, da je tr eba na podlagi pridobljenih izk u - šenj dodelati in izpopolniti krit erije za podelit e v t er spr ejeti P oslo vnik o delu K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj, ki bo ur ejal način delo v anja k omisije, njene pr a vice in dolžnosti, izpopolnjene krit erije za dodelit e v nagr ad in priznanj, v sebino in čas tr ajanja ja vneg a r azpisa t er slo v e - sno podelit e v nagr ad in priznanj. P o izk ušnjah, ki smo jih pridobili s prv o po - Prof. dr. Ignacij Voje čestita prvemu prejemniku Aškerčeve nagrade prof. dr. Jožetu Žontarju. V ozadju se med državnim sekretarjem Ministrstva za kulturo Cirilom Baškovičem in direktorjem Arhiva RS mag. Vladimirjem Žumrom smeje prejemniku Aškerčevega priznanja Petru Ribnikarju. Ljubljana, 23. oktober 2002. (Vir: Fotodokumentacija Arhivskega društva Slovenije, foto Tatjana Rodošek) 92 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia delitvijo, je izvršni odbor decembr a 2002 pripr a vil pr edlog poslo vnik a, ki je bil januarja 2003 dan v ja vno obr a vna v o. V vmesnem času ozir oma pr ed slo v esno podelitvijo sta se dir ekt or Zgo - do vinsk eg a ar hi v a Ljubljana Br ank o K ozina in tajnik društv a uspela dogo v ori - ti z Mestno občino Ljubljana, da bo podelit e v izpeljana v V eliki sejni d v or ani ljubljansk eg a magistr ata. K er je bil Ašk er c ljubljanski mestni ar hi v ar , bi t ežk o našli primernejši pr ost or . Pr a v tak o je bilo tr eba poskr beti za diplome, g lasbeno spr emlja v o, pogostit e v in se v eda za scenarij, ki sta g a pr edsednica P a v šič Milost in tajnik Nar ed uskladila z občinskim pr ot ok olom. T akr at sesta v ljeni scenarij podelitv ene slo v esnosti se do danes ni bistv eno spr emenil. Prv a la vr eata sta na slo v es ni podelitvi 23. okt obr a 2002 t or ej postala uni v erzit etni pr of esor in ar hi v ski s v etnik dr . Jože Žontar , ki je pr ejel Ašk er če v o nagr ado za ži v ljenjsk o delo, in ar hi v ski s v etnik P et er Ribnik ar , ki smo mu name - nili Ašk er če v o priznanje za obja v o Sejnih zapisnikov Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo v obdobju 1918−1921 . Sla vnostni go v ornik na podelitvi je bil ak ademik pr of. dr . V asilij Melik, ug ledni zgodo vinar in dober pozna v alec ar hi v sk e str ok e. Za popestrit e v pr ogr ama je poskr bel godalni kv art et Glasbeneg a at eljeja T artini iz Ljubljane, prir edit e v pa sta s s v ojima nago v or oma obog atila ljubljansk a županja Vikt orija P ot očnik in drža vni sekr etar z Ministrstv a za k ultur o R S Ciril Bašk o vič. S t emi besedami je pr edsednica k omisije Nada Čibej sklenila por očilo o prvi podelitvi: »Pa smo. Zaživelo je tisto, za kar so se člani društva, vodilni, pa tudi ostali zaposleni v arhivih prizadevali že leta prej. Zdaj smo mi vsi odgovorni, da Velika sejna dvorana ljubljanske Mestne hiše je ob slovesnih podelitvah Aškerčeve nagrade in Aškerčevih priznanj vedno povsem polna. Fotografija je iz leta 2012. (Vir: Fotodokumentacija Arhivskega društva Slovenije) 93 Letnik 47 (2024), št. 1 te nagrade in priznanja zelo resno umestimo v arhivsko okolje. To je odgo- vorno delo, kar pomeni, da moramo tudi predloge sestaviti resno, z vsemi podatki, ki jih komisija zahteva – utemeljitvijo, bibliografijo, dodatnimi ob- razložitvami, dokumentacijo in drugim. Priloge so lahko tudi fotokopije že objavljenih podatkov. Člani komisije smo prepričani, da vam to delo ne bo v nadlogo, temveč v čast, in da ne bo povzročalo vsem znane »fovšarije«, am- pak zavest, da se delo arhivista ceni in da je tudi nagrajeno. Navsezadnje, lahko boste že naslednjič prav vi nagrajeni za svoje delo.« 2 Normativni akti Na podlagi 19 . in 20. člena Pr a vil ADS t er Pr a vilnik a o podelje v anju Ašk er - če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj za posebne dosežk e v ar hi vistiki, spr ejet e - g a na občnem zboru ADS dne 3. aprila 1996, t er dopolnila t eg a pr a vilnik a, spr e - jet eg a na k or espondenčnem občnem zboru dne 26. maja 2000, je občni zbor 19. mar ca 2003 spr ejel še P oslo vnik o delu K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj. P oleg d v eh členo v (19. in 20. člen, v leta 2019 spr ejetih Pr a vilih ADS sta t o 41. in 42. člen) društv eneg a »statuta« sta t or ej podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in priznanj r egulir ala poseben pr a vilnik in poslo vnik o delu k omisije. Oba akta sta bila na občnem zboru 20. mar ca 2009 nek olik o dopolnjena. V pr a vilnik u je bil dopolnjen 12. člen v smislu, da mor a pr edlog za podelit e v na - gr ade ozir oma priznanja v sebo v ati tak o pr edsta vit e v pr edlag aneg a k andidata k ot ut emeljit e v pr edlog a, da so dobr odošle priloge, ki dodatno podpir ajo pr e - dlog, in da je tr eba pr edlog poslati tak o v fizični obliki s pripor očeno pisemsk o pošiljk o k ot tudi v elektr onski obliki na elektr onski naslo v društv a. Na ist em zboru je bil dopolnjeno tudi besedilo prv e alineje 12. člena poslo vnik a o delu k omisije; pri krit erijih je bilo namr eč jasneje opr edeljeno, da se Ašk er če v o pri - znanje podeljuje za odme vne dosežk e v obdobju zadnjih d v eh let ozir oma od zadnje podelitv e. Določbe pr a vilnik a in poslo vnik a so bile po pr edhod ni ja vni obr a vna - vi 30. mar ca 2020 na dopisnem (zar adi epidemije k or ona virusne bolezni co - vid-19) zboru člano v ADS posodobljene in smiselno združene v no vi Pr a vilnik o podelje v anju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih prizna nj, ki podr obneje določa podelje v anje nagr ad in priznanj, post opek pr edlag anja k andidat o v , krit erije za podelje v anje nagr ad in priznanj, način izbor a pr ejemnik o v in podelit e v k ot ta - k šno. Pr a v tak o pr a vilnik določa sesta v o, oblik o v anje in delo v anje K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj. Pr a vilnik je obja v ljen na društv eni spletni str ani. V letu 2002 je Ministrstv o za k ultur o R S odobrilo finančna sr edstv a v viši - ni 1.000.000 t olarje v (SIT), ki so pokrila eno Ašk er če v o nagr ado, eno Ašk er če v o priznanje t er str ošk e za oblik o v anje in tisk diplom. Z viš ino odobr enih sr edst e v je bilo tudi v prihodnjih letih (v se do danes) pogojeno št e vilo podeljenih Ašk er - če vih priznanj, saj normati vni akti določajo, da društv o podeli eno nagr ado in do d v e priznanji, pri čemer denarni del nagr ade znaša tri po vpr ečne brut o pla - če na zaposleneg a v R epubl iki Slo v eniji v pr et eklem let u in denarni del prizna - nja eno po vpr ečno brut o plačo. Iz finančnih r azlogo v je bilo v letih 2002, 2004, 2012, 2014 in 2016 poleg nagr ade podeljeno le eno priznanje. 2 Č ibej, Nada: P or očilo K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj v letu 2002. V : Arhivi 25 (2002), št . 2, str . 119–120. 94 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Komisija za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj V okviru ADS deluje K omisija za podelje - v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj za izjemne dosežk e v ar hi vistiki, ki zbir a nomi - nacije t er pripr a v lja izbor in ut emeljitv e pr e - dlogo v za podelit e v nagr ad in priznanj. Izvršni odbor izmed člano v društv a, ki so zaposleni v ar hi v skih za v odih, pr edlag a k andidat e za člane k omisije. Za štiriletni mandat so izv oljeni na zboru člano v . K omisijo sesta v lja pet člano v , ki na prvi seji izber ejo pr edsednik a in njego v eg a namestni - k a t er zapisnik arja. Seje k omisije sklicuje in v odi njen pr edsedn ik, v njego vi odsotnosti pa name - stnik. K omisija je sklepčna, če je na seji na vzo - čih v eč k ot polo vica člano v k omisije, medt em k o odločitv e spr ejema z v ečino g laso v na vzočih čla - no v . Ka dar k omisija odloča o pr ejemnikih nagr ad ozir oma priznanj, je za odločit e v potr ebna v ečina v seh člano v k omisije. O delu k omisije pr edsednik por oča ob po - delitvi nagr ad in priznanj t er na r ednem zboru člano v ADS. Obdobje 2004−2024 P o dalj ši pr ed sta vitvi pr emierne podelitv e leta 200 2 se bomo sk ozi pr eostalih deset spr eho - dili nek olik o hitr eje. Leta 2004 se je k omisija prvič sr ečala s primer om, da je bil za Ašk er če v o priznanje pr e - dlag an njen član (Milk o Mik ola). K omisija je zat o s v oje delo pr ekinila, dokler izvršni odbor društv a ni imeno v al nadomestne članice Marije Hernja Mast en. P odobno se je zgodilo tudi v letih 2006 (za priznanje pr edlag ano Sonjo Anžič je zame - njala Mija Mr a v lja) in 2022, k o sta začasna člana k omisije namest o Elizabet e Eržen P odlipnik in Alek sandr a Žižk a postala Gor azd Stariha in Borut Batagelj. Sla vnostna podelit e v je bila sicer leta 2004 pr a v na dan slo v enskih ar hi v o v 20. okt obr a, medt em k o je bil dogodek posebej zaznamo v an še s pet desetletnico delo v anja ADS. Leta 2004 je bilo za nagr ado sicer pr edlag anih k ar osem k an - didat o v , za priznanje pa šest . Ašk er če v o priznanje je pr ejel Milk o Mik ola in nagr ado Vladimir Ž umer , ki se je društvu oddolžil z r adodarno gest o, saj je tr etjino denarne nagr ade donir al za or g anizacijo ar hi v sk eg a zbor o v anja leta 2005. Pr aktično v es znesek nagr ade je društvu donir ala Ema Umek, pr ejemnica Ašk er če v e na - gr ade za ži v ljenjsk o delo leta 2006. T akr at sta bili prvič podeljeni d v e priznanji, in sicer eno Ale - Leta 2004 sta pred vrata arhivske nesmrtnosti stopila mag. Vladimir Žumer in dr. Milko Mikola (Vir: Fotodokumentacija Arhivskega društva Slovenije, foto Tatjana Rodošek) 95 Letnik 47 (2024), št. 1 k sandru Žižk u in drugo tr em sodela v cem Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana: Sonji Anžič, Damjanu Hančiču in T atjani Šenk. Pr edlogo v je bilo sicer spet v elik o, d v a - najst , pet za priznanje in sed em za nagr ado, k ar k omisij i got o v o ni olajšalo dela. Kljub t emu je obe priznanji izbr ala sog lasno, za podelit e v nagr ade Emi Umek so g laso v ali štirje člani. Kar nek aj zaslužnih k olegic in k olego v je bilo za Ašk er če v o nagr ado pr e - dlag anih v ečkr at , k ar je po v sem r azumlji v o, saj smo stano v sk e nagr ade in pri - znanja začeli podelje v ati r azmer oma pozno, na d v e leti in le po eno nagr ado. Ne - k at eri so bili nominir ani tudi trikr at ali štirikr at , pr eden so zasluženo nagr ado r es tudi pr ejeli, nek at er e je žal pr ehit ela smrt . Med v ečkr at pr edlag animi je bil tudi inštitut Studia slo v enica ozir oma nje - go v r a vnat elj Janez Arnež, ki je Ašk er če v o nagr ado po so g lasnem sklepu k omisi - je pr ejel leta 2008, in sicer za izjemne prispe v k e na podr očju zbir anja, v ar o v anja in ohr anjanja ar hi v sk e dediščine slo v enskih izseljence v . Izbor je sicer d vignil nek aj obrvi, k er naj nagr ajenec ne bi bil »naš«, t or ej ar hi vist . Mislim, da obseg in bog astv o ar hi v sk eg a gr adi v a, ki g a je zasebna ustano v a Studia slo v enica zbr a - la med slo v enskimi izseljen ci in pripeljala v Slo v enijo, pr epričlji v o odgo v arja v sem d v omlji v cem. Za nagr ado so sicer prispeli štirje pr edlogi za d v a k andidata, za priznanji pet pr edlogo v za štiri k andidat e. Ašk er če vi priznanji sta takr at za s v oji iz st opajoči deli po sog lasnem sklepu k omisije pr ejeli Andr eja Klasinc Šk o - fljanec in Meta Matije vič. Omenimo še, da je k omisija zar adi nek at erih zaplet o v in nejasnosti v post opk u oblik o v anja sklepo v o izbiri pr edlag anih k andidat o v pr edlag ala izvršnemu odboru ADS popr a v k a 12. člena pr a vilnik a in poslo vnik a, k ar je bilo naslednje let o s sklepom občneg a zbor a tudi ur esničeno. Kak o v ostnih pr edlogo v ni manjk alo tudi d v e leti k asneje. Na seji 14. sep - t embr a 2010 je imela k omis ija v no vi sesta vi na mizi pet pr edlogo v (za sedem k andidat o v) za priznanje in pet pr edlogo v za nagr ado. Kljub v ečjemu št e vilu pr edlogo v so nek at eri očitno izst opali, zat o so pr ejemnik e izbr ali že na t ej seji, k ar je izvršni odbor izbor še isti dan tudi f ormalno potr dil. Ašk er če v o nagr ado za izjemen prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e in do lgoletno zaslužno delo v ADS je na dan slo v enskih ar hi v o v pr ejel F r ance Martin Dolinar . Eno Ašk er če v o priznanje je pr ejela Gor dana Šö v egeš Lipo v šek za Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu, dru go sta si r azdelila Miha Pr einf alk in Matjaž Bizjak za izjemno znanstv eno-kritično obja v o turjaških li - stin v d v eh knjig ah. Slo v esno podelit e v si bomo zapomnili po nago v orih mini - strice Majde Šir ce in ljublja nsk eg a župana Zor ana Jank o vića, a tudi po t em, da pr edsednici dr uštv a ni bilo v eč tr eba igr ati tudi po v ezo v alk e prir editv e, saj je t o v logo pr e vzela Mojca Kr anjc, ki je t o počela tudi na naslednjih podelitv ah (r azen v letih 2018 in 2020, k o je dogodek po v ezo v al Gr egor Jenuš). Leta 20 12 je k omisija izbir ala med štirimi pr edlogi za nagr ado in pr a v t olik o za priznanje. Zar adi bolj suhe društv ene blag ajne je bilo poleg nagr ade – enak o k ot v letih 2014 in 2016 – podeljeno le eno priznanje; odnesel g a je Bojan C v elf ar . Ašk er če v a nagr ada za ži v ljenjsk o delo je pr a v tak o šla v Zgodo vinski ar hi v Ljubljana ozir oma njego v emu upok ojencu F r ancetu Štuklu, dolgoletnemu prv emu šk ofjelošk emu ar hi vistu. Čez d v e leti se je k omisija odločila, da z zbir anjem pr edlogo v na ja vnem r azpisu pohiti. R azpis je bil odprt med 9. junijem in 11 . julijem 2014, pr a v oča - sno pa je prispelo pet pr edlogo v za Ašk er če v o priznanje (d v a pr edlog a tudi za ar hi v a k ot ustano vi) in trije za Ašk er če v o nagr ado. Za nagr ado je bila d v akr at pr edlag ana dolgoletna dir ekt orica Ar hi v a R S in častna članica ADS Marija Oblak Čarni, ki jo je k omisija tudi sog lasno izbr ala. Priznanje je namenila Jur etu V ol - čjak u za odme vne obja v e ar hi v skih vir o v t er popularizacijo ar hi v sk e deja vnosti doma in v tujini. K omisija je g la vnino s v ojeg a dela opr a vila že v prvih dneh sept embr a. Slo v esna pode lit e v v V eliki sejni d v or ani Mestne hiše v Ljubljani je sledila 23. okt obr a in je bila zaznamo v ana tudi s 60. obletnico de lo v anja ar hi v sk eg a dru - 96 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia štv a. Pr of. dr . Ignaciju V ojetu, sicer sla vnostnemu go v ornik u, ki je poudaril pomen ar hi v sk eg a gr a - di v a t er po v ez anosti ar hi v sk e str ok e in zgodo vi - nopisja, je bil zar adi njego v eg a prispe v k a k po - pularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti med študenti in str ok o vno ja vnostjo podeljen nazi v častneg a člana ADS. »Arhivom sem posvetila ves svoj delovni vek «, pa je v zah v ali po v edala Oblak Čarni. T udi leta 2016 je k omisija pohit ela: r azpis se je k ončal 8. julija in že 23. a v gusta je bilo na vrsti od pir anje prispelih pr edlogo v . V ostri k on - k ur enci štirih pr edlogo v za priznanje se je k omi - sija odločila za a vt orja t eg a prispe v k a, ki je za - sno v al in v odi l doslej naj v ečji ar hi v ski r azsta vni pr ojekt Arhivi – zakladnice spomina . Za nagr ado je prisp elo šes t pr edlogo v , od t eg a pet za ži v ljenj - sk o delo P etru P a v lu Klasin cu, ki g a je k omisija tudi so g lasno izbr ala. Klasi nc je bil v desetletju pr ed t em za Ašk er če v o nagr ado že nek ajkr at pr e - dlag an, njego v eg a dolgoletn eg a prizade v anja za akr editacijo študija ar hi vistik e, ki je tri leta pr ej zaži v el z vpiso m prvih študent o v , pač ni bilo mo - goče spr eg ledati. Odločit e v k omisije je bila v obeh primerih sog la sna. Na k oncu je padel še pr edlog, da bi ADS sk ušalo pridobiti sr edstv a za v sak ole - tno podelit e v Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj, ki se, žal, ni ur esničil. Z let om 2018 je odgo v ornos t pr e vzela no v a k omisija, ki je ja vni r azpis pr emaknila v »običaj - ni« t erm in (13 . a v gust−12. sept ember), pri čemer je bilo r azv es elji v o, da je lahk o spet r ačunala z d v ema priznanjema. Dv a dni po k oncu r azpisa je pr eg ledala prispele pr edloge; t eh je bilo petnajst . Dv a pr edlog a za Ašk er če v o priznanje sta bila ne - popolna, saj nista bila poslana tudi v elektr onski obliki, k ot sta t o zaht e v ala Pr a vilnik o podelje v a - nju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj t er obja v ljeni ja vni r azpis. K omisija je sog lasno skle - nila, da ju zat o ne bo obr a vna v ala. Za nagr ado je prispelo osem pr edlogo v za štiri k andidat e in za priznanje pet pr edlogo v za pr a v t olik o k andida - t o v . V elik o št e vilo pr edlogo v ni olajšalo dela k o - misiji, kljub t emu je tr eba poudariti, da je na seji 20. sept embr a d v a od tr eh pr ejemnik o v izbr ala sog lasno, pr a v tak o je izvršni odbor društv a 26. sept embr a sog lasno potr dil izbor v seh tr eh pr e - jemnik o v nagr ade (pionir filmsk e ar hi vistik e Iv an Nemanič) ozir oma priznanja (Marija Čipić R ehar , Dejan Zadr a v ec). Na sla vnostni podelitvi, ki je 17. okt obr a pot ek ala pod častnim pokr o vi - t eljstv om pr ed sednik a R epublik e Slo v enije Boru - ta P ahorja, so zbr ane nago v orili pr edsednica ADS Hana Habjan, podžupan Mestne občine Ljubljana Aleš Čerin in drža vni sekr etar na Ministrstvu za k ultur o R S Jan Šk oberne, sla vnostni go v ornik je Vabilo na osmo podelitev (Vir: Stalna zbirka Arhivskega društva Slovenije) 97 Letnik 47 (2024), št. 1 bil Br ank o Šuštar . Nagr ado in priznanji sta k ot običajno pode lila pr edsedni k k omisije in pr edse - dnica društv a. V letu 2020 se je k omisija sestala na d v eh r ednih sejah, eno sejo je opr a vila k or espondenč - no. Člani k omisije so sodelo v ali tudi pri pripr a vi no v eg a Pr a vilnik a o podelje v anju Ašk er če vih na - gr ad in Ašk er če vih priznanj, ki je bil spr ejet na zboru člano v k onec mar ca. Ja vni pozi v je bil 10. a v gusta obja v ljen na spletni str ani, pr a v tak o je bil poslan na e-naslo v e člano v društv a in na ar hi - v sk o dopisno list o. S spr emembo pr a vilnik a smo začeli go v oriti o ja vnem poz i vu in ne v eč r azpisu, pri čemer poz i v a v skr ajšani obliki tudi nismo v eč obja v ljali v enem od dne vnih časopiso v . Za Ašk er če v o nagr ado so prisp eli trije pr edlogi za pr a v t olik o k andidat o v , za Ašk er če v o priznanje sedem pr edlogo v za šest k andidat o v ozir oma izv edenih pr ojekt o v . Eno priznanje je šlo tak o r ek oč tr adicio nalno za kritično obja v o ar hi v skih vir o v in pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk eg a gr adi v a (Nataši Budna K o - drič), z drugim je bilo nagr ajeno dolgoletno delo V esne Got o vina in Hed vik e Zdo v c na podr očju dela z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a t er odbir a - nja ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a. K o - misija je dala s t em jasen znak, da se »izplača« tudi ze lo pomembno delo v zunanji službi t er ne le obja v ljanje vir o v in pripr a v a r azsta v . Marija Hernja Mast en je zaslužila Ašk er če v o nagr ado za ži v ljenjsk o de lo na podr očju v ar o v anja in ohr a - njanja slo v ens k e ar hi v sk e de diščine t er posr edo - v anja le t e ja vnosti. Let o 20 20 si bomo zapomnili tudi po str o - gih omejitv ah zar adi epide mije k or ona virusne bolezni (co vid-19), ki so podelitvi žal vzele slo - v esen značaj, saj so bili na vzoči le nagr ajenk e, podelje v alci in majhna or g anizacijsk a ekipa. Leta 20 22 se je ob d v ajsetletnici ar hi v skih stano v skih nagr ad zgodba za vrt ela enajstič. Ja v - ni pozi v je dal enajst popolnih pr edlogo v , za na - gr ado štiri in za priznanje sedem. K er sta bila nominir ana tu di člana k omisije, ta ob odpir anju o prispelih pr edlogih v sebinsk o ni r azpr a v ljala, t em v eč je pr osila izvršni odbor za imeno v anje d v eh nadomestnih člano v k omisije. Za nadome - stna člana sta bila ek spediti vno imeno v ana Bo - rut Batagelj in Gor azd Stariha in čez t eden dni se je 20. sept embr a k omisija spet sestala. Skladno z 10 . členom Pr a vilnik a o podelje v anju Ašk er - če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj so člani o izbiri k andidat o v za eno Ašk er če v o nagr ado in d v e Ašk er če vi priznanji odločili z ja vnim g laso - v anjem. K omisija je v se pr ejemnik e izbr ala sog la - sno, pr a v tak o je izvršni odbor ADS izbor k omisi - je sog lasno potr dil. Naslovnica drobne publikacije, v kateri so bili leta 2018 poleg izčrpne predstavitve prejemnikov nagrade in priznanj objavljeni tudi skrajšani predlogi oziroma predstavitve nominirancev (Vir: Stalna zbirka Arhivskega društva Slovenije) 98 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Na dan slo v enskih ar hi v o v 20. okt obr a smo eno priznanje podelili Danijeli Juričić Čar go in Lilijani Žnidaršič Golec, drugo Mojci Horv at , Ašk er če v a nagr a - da za izjemen prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e in dolgoletno zaslužno delo v ar hi v sk em društvu je šla v r ok e Vladimirja K ološe. In let o 2024, k o sla vimo sedemdesetletnico našeg a društv a? K o t o pi - šem, je besedilo ja vneg a pozi v a že pripr a v ljeno. Sr edi a v gusta bo pozi v po v abil člane društv a, ar hi v e in dru ge »fizične in pravne osebe, ki delujejo na področju varstva kulturne dediščine« , da na naslo v K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj pošljejo dobr o ut emeljene pr edloge. K o bo prv a št e vilk a let ošnje r e vije Arhivi izšla, bodo imena Ašk er če vih la vr eat o v za obdobje 2023−2024 v erjetno že znana. K omisija o v saki podelitvi in o pr ocesu, ki je do nje pripeljal, pripr a vi po - r očilo za r e vijo Arhivi . V njem so pr edsta v ljeni nagr ajenci in v zadnjih letih ome - njeni tudi v si nominir anci, pr a v tak o je ob por očilu obja v ljen sla vnostni go v or s podelitv e, priložnostni nago v or pr edsednik a društv a, k ak a zah v ala la vr eat o v ipd. V letih 20 14, 2016 in 20 18 je bila ob podelitvi izda na tudi dr obna br ošur a, v k at eri so bili poleg izčrpne pr edsta vitv e pr ejemnik o v nagr ade in priznanj ob - ja v ljeni tudi skr ajšani pr edlogi ozir oma pr edsta vitv e tistih, ki so bili nominir ani, a ne tudi izbr ani. Še enkrat o kriterijih K er se še v edno dog aja, da pr edlag at elji pr emalo pozorno pr eber ejo na - v odila obja v ljeneg a ja vneg a pozi v a ozir oma pri pisanju ut emeljitv e ne sledijo krit erijem za podelit e v nagr ade ali priznanja, v elja slednje izposta viti tudi na t em mestu. V elja vni Pr a vilnik o podelje v anju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj (spr ejet na zboru člano v ADS mar ca 2020) ima krit erije za podelit e v nagr ad in priznanj opr edeljene v 8. in 9. členu. Krit eriji so podobni že od prv e podelitv e leta 2002 ozir oma od spr ejetja poslo vnik a o delu k omisije spomladi 2003. Leta 20 09 je bilo pri krit erijih za priznanje bolj ek splicitno določeno, da se upošt e v ajo dosežki zadnjih d v eh let , nek aj k ozmetičnih popr a v k o v je bilo tudi ob pripr a vi zdaj v elja vneg a pr a vilnik a iz leta 2020. »8. člen Aškerčeve nagrade se podeljuje za: • izjemne prispevke k razvoju slovenske arhivistike, strokovnega izobraževa- nja in arhivske zakonodaje (če je kandidat s svojim strokovnim delom ustva- ril nove in boljše pogoje za varovanje arhivske dediščine oziroma posredo- vanje le-te javnosti, pripomogel k uveljavljanju svetovnih arhivskih smernic v slovenski praksi oziroma prispeval k strokovni izobraževalni literaturi s področja arhivistike); • izjemne prispevke na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine oziroma posredovanje le-te javnosti; • izjemne dosežke na arhivskem področju v mednarodnem merilu; • večletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije; • življenjsko delo. Nagrado za življenjsko delo lahko prejme posameznik, ki izpolnjuje prve tri pogoje iz prejšnjega odstavka in najmanj dvajset let aktivno deluje v arhivski stroki. 9. člen Aškerčeva priznanja se podeljuje za: • odmevne prispevke k uveljavljanju in razvoju slovenske arhivistike, na po- dročju varovanja arhivske dediščine, strokovnega izobraževanja, izdelave 99 Letnik 47 (2024), št. 1 pomagal za uporabo arhivskega gradiva in arhivskih priročnikov ter arhi- vske zakonodaje v obdobju zadnjih dveh let oziroma od zadnje podelitve (če je kandidat s svojim strokovnim delom v krajšem času dosegel pomembne rezultate doma ali v tujini in posredoval le-te javnosti); • prispevek k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti; • objave arhivskega gradiva. Priznanja se podeljujejo za enega ali več pomembnih dosežkov. Prednost pri izbiri ima kandidat, ki izpolnjuje več kriterijev.« 3 Tabela 1: Dosedanji prejemniki Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj 3 Pr a vilnik o podelje v anju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih prizn anj: http://www .ar hi v sk o - -drustv o.si/pr a vilnik -o-podelje v anju-ask er ce vih-nagr ad-in-ask er ce vih-priznanj/ (dost op: 9. 8. 2024). 4 Za v sak o let o je najpr ej na v ede n pr ejemnik nagr ade, sledi(ta) pr ejemnik(a) priznanja. Leto Prejemniki 4 2002 • dr . Jože Žont ar za ži v ljenjsk o delo • P et er Ribnik ar za obja v o ar hi v skih vir o v Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo (1918–1921) 2004 • mag. Vladimir Ž umer za izje mne prispe v k e k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e • dr . M ilk o Mik ola za obja v e in popularizacijo ar hi v sk eg a gr adi v a 2006 • dr . Ema Umek za ži v ljenjsk o delo • mag. Alek sander Žižek za o bja v o celjskih mestnih pr a vic z na slo v om Našim zvestim, ljubim celjskim meščanom: Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine • mag. Sonja A nžič, T atjana Š enk in dr . Damjan Hančič za r azsta v o in izdajo d v eh publik acij s sk upnim naslo v om 500 let ljubljanskih županov 2008 • Institut Stud ia slo v enica (r a vnat elj Janez Arnež) za izjemn e prispe v k e k zbir anju, v ar o v anju in ohr anjanju ar hi v sk e dediščine slo v enskih izseljence v • Meta Matije vič za obsežno m onogr afijo Novomeške hiše in ljudje , pripr a v ljeno na podlagi bog atih ar hi v skih vir o v • Andr eja Kla sinc Šk ofljanec za Vodnik po arhivskem gradivu Studia slovenica , ki je r ezultat v eč let tr ajajočeg a ur ejanja in popiso v anja gr adi v a slo v enskih izseljence v 2010 • dr . F r ance M artin Dolinar za izjemen prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e na podr očju zbir anja, v ar o v anja in ohr anjanja ar hi v sk e dediščine, posr edo v anja le-t e ja vnosti, str ok o vneg a izobr aže v anja t er v ečletno zaslužno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije • Gor dana Šö v egeš Lipo v šek za Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu • dr . M iha Pr einf alk in dr . Ma tjaž Bizjak za znanstv eno-kritično obja v o listin v d v eh knjig ah z naslo v om Turjaška knjiga listin I, II 2012 • dr . F r ance Št ukl za ži v ljenjsk o delo pri zbir anju, v ar o v anju in ohr anjanju ar hi v sk e dediščine, posr edo v anju t e ja vnosti, pri str ok o vnem izobr aže v anju t er za v ečletno zaslužno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije • mag. Bojan C v elf ar za odme v en prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e na podr očju u v elja v ljanja s v et o vnih ar hi vističnih smernic v slo v ensk o ar hi v sk o pr ak so 2014 • Marija Oblak Čarni za izjem en prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e, v ar o v anju in ohr anjanju ar hi v sk e dediščine in njenemu pr edsta v ljanju ja vnosti t er za dolgoletno zaslužno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije • dr . Jur e V olčjak za pomemben prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e na podr očju obja v ljanja ar hi v sk eg a gr adi v a t er za popularizacijo slo v enskih ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti doma in v mednar odnem pr ost oru 100 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Za konec in za naprej Za k onec naj se na v ežem na misli Nade Čibej po prvi podelitvi leta 2002. Ar hi visti smo s v oje stano v sk e nagr ade in priznanja v primerja vi z drugimi str o - k ami s podr očja v arstv a k ulturne dediščine dobili pr ece j pozno, dobr o desetle - tje po osamos v ojitvi Slo v enije, čepr a v so bili na str ani društv a nek at eri k or aki nar ejeni že leta pr ed t em. Ocenjujem, da se je bienalno podelje v anje Ašk er če v e 2016 • dr . P et er P a v el K lasinc za ži v ljenjsk o delo na podr očju slo v ensk e ar hi vistik e, zlasti posr edo v anja ar hi v sk e dediščine ja vnosti, or g anizacije študijsk eg a pr ogr ama ar hi vistik e in dosežk o v na ar hi v sk em podr očju v mednar odnem merilu • dr . Andr ej Nar ed za v odenje in r ealizacijo pr ojekta slo v enskih ar hi v o v z naslo v om Arhivi – zakladnice spomina 2018 • Iv an Nemanič za ži v ljenjsk o delo in izjemen prispe v ek k o hr anjanju slo v ensk e filmsk e ar hi v sk e dediščine • mag. Marija Čipić R ehar za pripr a v o k ak o v ostnih pripomo čk o v za upor abo ar hi v sk eg a gr adi v a in obja v o ar hi v sk eg a gr adi v a v d v eh zv ezkih r egest listin Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Ljubljana • dr . Dejan Zadr a v ec za delo Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684: biografsko- prosopografski priročnik 2020 • Marija Hern ja M ast en za ži v ljenjsk o delo na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja slo v ensk e ar hi v sk e dediščine t er posr edo v anja le-t e ja vnosti • V esn a Got o vina in mag. Hed vik a Zdo v c za pripr a v o Zbirne g a k atalog a r ok o v hr ambe dok umentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi in s t em za odme v en prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e na podr očju dela z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a t er odbir anja ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a • Nata ša Budn a K odrič za kri tično obja v o ar hi v skih vir o v v delu Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858) in s t em za pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk eg a gr adi v a 2022 • mag. Vladimir K ološa za izj emen prispe v ek k r azv oju slo v ens k e ar hi vistik e, na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja slo v ensk e ar hi v sk e dediščine in posr edo v anja le-t e ja vnosti t er za dolgoletno zaslužno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije • mag. Danijela Juričić Čar go in dr . Lilijana Žnidaršič Golec z a 4. in 5. zv ezek Vodnika po urbarjih Arhiva Republike Slovenije t er s t em uspešen zaključek pr ojekta izdajanja serije V odnik o v po ur barjih Ar hi v a R epublik e Slo v enije • Mojca Horv at za monogr afijo in r azsta v o Gospostvo Negova, kot ga slikajo arhivski viri t er s t em pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk eg a gr adi v a Obdobje Sestava komisije 2002−2006 Nada Čibej (pr edsednica), mag. Vladimir K ološa, mag. Janez K opač, dr . Milk o Mik ola, Emica Ogrizek 2006−2010 M a g . D r a g o T r p i n ( p r e d s e d n i k ) , mag. Sonja Anžič (namestni ca pr edsednik a), Marija Hernja Mast en (zapisnik arica), mag. Danijela Juričić Čar go, mag. Marjan V ogrin 2010−2014 Mag. Bojan C v elf ar (pr edsednik do 2012), dr . Zdenk a Bonin (pr edsednica po 2012), dr . Borut Batagelj (2012 nadomestil B. C v elf arja), Andr eja Klasinc Šk ofljanec, Judita Šeg a, dr . Julijana Visočnik 2014−2018 dr . Zdenk a Bonin (pr edsednica), dr . Borut Batagelj, Andr eja Klasinc Šk ofljanec, Judita Šeg a, dr . Julijana Visočnik 2018−2022 dr . Andr ej Nar ed (pr edsednik), Katja Z upanič (namestnica pr edsednik a), Elizabeta Eržen P odlipnik (zapisnik arica), Iv an F r as, Alek sandr a P a v šič Milost 2022−2026 dr . Andr ej Nar ed (pr edsednik), dr . Julijana Visočnik (namestnica pr edsednik a), Elizabeta Eržen P odlipnik (zapisnik arica), Mirjana K ont estabile R o vis, dr . Alek sander Žižek Tabela 2: Sestava Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj v obdobju 2002−2024 101 Letnik 47 (2024), št. 1 nagr ade in Ašk er če vih priznanj v d v eh desetletjih lepo usidr alo v ar hi vistično k olekti vno za v est . T o dok azujejo št e vilni dobr o ut emeljeni pr edlogi, ki jih k o - misija od r azličnih ar hi v o v in posameznik o v pr ejme na sr edi a v gusta obja v ljene ja vne pozi v e. Pr edlogi pričajo o t em, da v slo v enskih ar hi vih v elik o in k ak o v o - stno delamo, pri čemer znamo hkr ati ceniti in nagr aditi pr esežk e s v ojih k olegic in k olego v . Se v eda je člo v ešk o, da k daj zaznamo r azočar anje med neizbr animi nominir anci ali tistimi, ki jih ni nihče pr edlag al, in mor da začudenje nad k a - k šnim la vr eat om. Menim sic er , da si tak e in drug ačne k omentarje do v olijo pr ed - v sem tisti, ki niso spisali še nobeneg a pr edlog a, pr ed v sem pa niso bili nik oli pr ed zaht e vno nalogo, da bi mor ali pr ejemnik a eneg a ali d v eh priznanj izbr ati med štirimi ali petimi dobrimi pr edlogi. Nalog a K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih pri - znanj je odgo v orna in pogost o t ežk a, zat o je pomembno, da so v anjo izv oljeni izk ušeni, r azg ledani in pr eudarni ar hi visti. Odpir anju prispelih pr edlogo v in ugota v ljanju njiho v e f ormalne ustr eznosti namr eč sledi najpomembnejše opr a - vilo k omisije, ki se g a je tr eba lotiti z zv estim sledenjem pr a vilnik u in njego vim krit erijem, a hkr ati z r azg ledom čez zido v e »s v ojeg a« ar hi v a in s sposobnostjo spr ejemanja drug ačnih mnenj, k ar mor a na k oncu pripeljati do pr epričlji v e, po možnosti sog lasne izbir e pr ejemnik o v nagr ade in priz nanj. P omembno in po - menlji v o se mi zdi, da so bili dosedanji pr ejemniki nagr ad in priznanj z nek aj r es r edkimi izjemami izbr ani sog lasno. T udi zat o sem pr epričan, da je k omisija v v seh se sta v ah v danem tr enutk u v edno izbr ala tist e pr ed loge, ki so bili f ormalno popolni in k or ektni, hkr ati pa v sebinsk o pr epričlji vi. V sebinsk o močan je lahk o le pr edlog, ki t emelji na odlično opr a v ljenem delu in oprijemlji vih r ezultatih. THE AR CHIV AL “CHALICES OF IMMOR T ALITY” THE A ŠKER C A W ARDS AND A ŠKER C REC OGNITION A W ARDS 2002−2024 F or man y y ears, the Ar chi v al Society of Slo v enia (ADS) has endea v our ed t o gr ant a w ar ds and r ecognitions f or e x ceptional accomplishments in the field of ar chi v al science. A commission w as cr eat ed and a special rulebook on a w ar ds and r ecognitions w as adopt ed in 1996, but not much w as done in pr actice since the necessary funds w er e not pr o vided until 2002. The public kno w s Ant on Ašk er c (1856–1912) primaril y as a poet , but he also holds a special place in Slo v enian ar chi v es hist ory as the first city ar chi - vist of Ljubljana. F or this r eason, Slo v ene ar chi vists ha v e named their a w ar ds and r ecognitions aft er him. The Ašk er c R ecognition A w ar d w as cr eat ed t o hon - our e x ceptional accomplishments in the pr esent da y , w hile the Ašk er c A w ar d w as int ended t o honour lif etime achie v ements or outstanding contributions t o the ad v ancement of the ar chi v al pr of ession o v er a length y period of time. The Ar chi v al Society of Slo v enia gr ants one prize and tw o r ecognitions e v ery tw o y ears; due t o budget constr aints, onl y one prize w as gr ant ed in 2002, 2004, 2012, 2014, and 2016. The Commission f or the Ašk er c A w ar ds and Ašk er c R ecognition A w ar ds oper at es within the or g anization ’s fr amew or k. It is r esponsible f or g athering nominations, selecting, and justifying pr oposal submissions f or the prize. The assembl y of members choos es the commissioners f or a f our-y ear t erm of office fr om among the members of the society w ho w or k f or ar chi v al institutions. The Ar chi v al Society of Slo v enia gr ant ed se v ent een Ašk er c R ecognition A w ar ds and ele v en Ašk er c A w ar ds betw een 2002 and 2022 (the selection pr o - SUMMAR Y 102 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia cess f or 2024 is still ongoing). F our r ecognitions w er e gi v en t o tw o or thr ee r ecipients. F or tw enty y ears, the Ašk er c A w ar d and the Ašk er c R ecognition A w ar d, w hich ar e gi v en out bienniall y , ha v e been deepl y ingr ained in the minds of ar - chi vists. The numer ous thoug htful suggestions the commission r ecei v es fr om diff er ent ar chi v es and people serv e as pr oof of this. The suggestions att est t o our diligence and superior w or k in Slo v enian ar chi v es, as w ell as our ability t o r ecognise and honour those w ho go abo v e and be y ond in their job. The Co mmissi on f or the Ašk er c A w ar ds and Ašk er c R ecognitions A w ar ds has thus f ar perf ormed its r esponsible w or k in six f ormations, but it is certain that at an y gi v en moment it al w a y s chose those pr oposals that w er e f ormall y corr ect and con vincing in t erms of cont ent . Ho w e v er , onl y a pr oposal based on e x cellent w or k and tangible r esults can be str ong in cont ent .