Šteu. 1. O Ljubljani, v sredo, dne 9. januarja 1907. i* ti t. a ■a Velja po poŠti: Irto naprej K 26'— pol lota „ ,, 13'— Ceirt lota „ „ 6-50 en mesec „ „ 2'20 V* upravniStvu: !>.-!o f. is napiej K 20' — „ 16-„ 5-„ 1'70 [.■: I It ta jtriil 11 ta *n mestc poHilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Leto xxxu. Inserati: Enostop. petitvrsta 'J? ram): za enkrat . . . . 13 li za dvakrat .... I! „ za trikrat . . . y „ za ,>eč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem cb-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JrcdniStVO ic v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ---------------- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se itie vračajo; nefrankirana pisma ss n« sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — .... ---Vsprejcma naročnino, inseratein reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. ZMoft poiisKa iulss! M]!. (Dopis.) V listu 5. t. ni. smo poročali o gornješle-ziiskih poljskih kandidatih za nemški državni zbor, sedaj pa .ie poljski osrednji volivni odbor objavil kandidature za vse okraje na Nemškem, kjer biva poljski narod. Poljskih kandidatov za Poznanjsko ie 15, za zahodno Pru-sijo 13; razuntega bodo kandidirali Poljaki še v sledečih okrožjih: Bito\v-Lauenburg na Po-merariskem, tej prastari slovanski zemlji, v Osterode-Neidenburgu v vzhodni Prusiji in v 9 volivnih okrožjih v gornji Šlezi.ii. Imena teli kandidatov smo objavili že 5. t. m. Da — Poljaki postavijo svoje kandidate tudi na Vestfalskem. Poljski osrednji volivni odbor je objavil sledeči oklic: »V mejah pruskega kraljestva živi več milijonov močni del poljskega naroda z veliko zgodovinsko preteklostjo, z lastno v tisočletjih j nastalo kulturo, v znamenju neprestanega, dasi ne krvavega, a vendar krutega boja za svoj obstanek in za svoje narodne posebnosti. Pruski sistem z veliko neumorno marljivostjo dela na to, da nas raznarodi in se poslužuje vedno novih sredstev, da nas zlomi in črta iz vrste živečih narodov. Toda vse težave in našo težko usodo prenašamo, ker hočemo biti in ostati to, kar smo in za kar imamo kot živ narod brezdvomno in večno pravico, namreč Poljaki. Ne priznavamo, da moramo, ker pripadamo pruski državi, zato žrtvovati svojo narodno individualnost; nasprotno, zahtevamo, da se v mejah našega pruskega državljanstva nc stavljajo ovire našemu naravnemu narodnemu razvoju. Ker ravnotako kot vsi drugi izpolnjujemo vse dolžnosti in nosimo ista bremena, ki nam jih nalaga država, imamo pravico zahtevati, da se nas spoštuje in priznava kot posebno narodno enoto. Poljski vo-lilci! Parlament je razpuščen; sedaj imate priliko, da govorite in uveljavite svojo voljo!« V zgornješlezijskih listih pa 13 poljskih župnikov objavlja oklic, kjer poživljajo vso duhovščino, naj se udeleži volivnega boja. Zadnji odstavek slove takole: »Poljski narod v gornji Šleziji ima pravico, podeljeno mu od Boga, da ohrani svojo narodnost. Narodnost ohraniti in gojiti je njegova dolžnost. Čustva in interesi ljudstva t. (Angleški napisal Conan Doyle.) Čeprav smo videli v svojem priprostem stanovanju v bakerski ulici žc marsikaterega obiskovalca priti in zopet oditi na prav dramatičen način, vendar se nc moreni spominjati bolj nepričakovanega in čudnega nastopa kakor je bil nastop gospoda dr. Thorneycrosta Huxtable, ki nas je prvič obiskal. Na.ipreje jc prišla njegova vizitka, ki je bila premajhna, da bi obsegala vse njegove akademične stopinje in časti, nekaj sekund potem ie vstopi! on sam — tako odločno, sijajno m dostojanstveno, kakor bi bil poosebljena moč in samo-vzgoja. In vendar ie bilo njegovo prvo delo, ko jc komaj vrata za seboj zaprl, to, da se ic začel proti mizi opotekati, nakar je potem padel. In tako je ležala njegova maiestetična postava kakor dolga in široka nepremično na naši preprogi. Poskočili smo in prvi trcuotek smo vsled začudenja gledali kakor nemi na to razdrtino, ki jc ležala, kakor bi bila žrtva nepričakovanega, nenadnega viharja tam daleč zunaj v oceanu življenja . . . Na to ie Holmcs hitro morajo biti tudi čustva in interesi poslancev. Duhovniki so dolžni, sprejeti mandate, katere jim bo ljudstvo poverilo. Kakor hitro se to zgodi, ne bo nihče več mogel duhovščini očitati, da nc čuti z ljudstvom. S tem je zopet pridobljeno zaupanje ljudstva, ne samo za kandidata, ampak za vso duhovščino. S tem zaupanjem do duhovščine se poveča tudi ljubezen do cerkve. Povrnil se bo mir. Kakor hitro sc vsa duhovščina priklopi poljskemu gibanju, je dan porok, da bode tudi nadaljni razvoj katoliškega značaja in bo ostal v pravili mejah; da je duhovščina sprejela mandate, to ne pomenja nasprotstva proti nemškemu centru. Nasprotno, ta korak bo pripomogel, da se bosta združili dve že zdavna prijateljski stranki, tembolj, ker sedanji položaj centra nujno zahteva zaveznikov katoliškega mišljenja.« Oklic so podpisali sledeči župniki: Bran-dys, Dembonczyk, Janko\vski, Kapica, Ma-inka, Pancherz, Pcndzialek, Pogrzeba, Pobota, Rogovski, Skov.ronski, Wajda in Sauer. Tako daleč je torej pruska vlada pritirala stvari, da jc sedaj stopila v boj poljska duhovščina, kar jc za vlado najhujši udarec. Rajni blagi nadškof Stablevski jc izpočetka, ko je bil šc pri vladi priljubljen in prusko nasilstvo šc ni delalo tako očito surovo kot sedaj, in tudi še pozneje miril svojo duhovščino, da ni stopila v javno življenje; tudi osebni prijatelj Viljemov, kardinal Kopp je storil vse, da je zadrževal politično narodno akcijo poljske duhovščine, sedaj pa je valovje podrlo jezove. Vprvič kandidirajo štirje župniki v poljskih zgornješlezijskih okrajih. To je prvo znamenje mogočnega preporoda. Debeli japonski prijatelji Angleži niso nič več zadovoljni s svojimi japonskimi zavezniki. Celo listi, ki so najbolj zagovarjali ja-ponsko-angleško zvezo, zdaj svare pred japonskim zaveznikom. Značilno piše' Japoncem prej prijazni »Standard« iz Tokia: Nekega dne in morebiti kmalu postanejo sedanji prijatelji Japonske njeni sovražniki. Japonci se niso borili z Rusi za »odprta vrata na Daljnem Vzhodu«. Šlo sc jim je marveč, da postanejo sami neodvisni in da si pribore nadoblast. In ko prične Japonska nastopati tudi tako, kar namerava izvesti, izgine prijateljstvo iiki sanje, ki se iih več nc spominjamo. Japonska vlada vztrajno deluje, da na vse strani zgladi pot do samostojnosti Japonske. Pred vsem delujejo Japonci na to, da napredujejo sami brez tujčeve pomoči. Japonci so žc zdaj nastavljeni po takih službah, ki so jih imeli prej tujci. Nadalje so tudi pregovorili Kitajce, da nastavljajo namesto Ev-ropcev in Američanov Japonce. Oni tujci, ki so sc naselili na Japonskem, dobro čutijo, da domačinom njihova navzočnost ni prav nič všeč. Japonci so si znali dobro izkoristiti svoje uspehe v zadnji rusko-japonski vojski. Trgovina na Koreji in v Mandžuriji je prešla v japonske roke. Nadzorujejo tudi mandžtir-ske želcznice. Japoncem tujci vedno manj zaupajo. Delavni so pa Japonci osobito tudi na industrijskem polju. Japonska domača industrija tako hitro napreduje, da sc že zdaj lahko preračuni, kdaj postane Japonska gospodarsko neodvisna od inozemstva. Nenavadno velik vpliv so si pridobili Japonci na Kitajskem. V Tokiu študira nič manj kakor 12.000 kitajskih dijakov, to število sc pa še pomnoži v najkrajšem času na 100.000, kakor jc nedavno izjavil juanšajkajski podkralj. 'To veliko število kitajskih dijakov na Japonskem seveda pojapančuje Kitajec. Japonci na vso moč podpirajo kitajske dijake. Nastavljajo jih po uradih in po šolah za kitajske uradnike. Ze zdaj sc boje mnogi Kitajci za neodvisnost Kitajske in pravijo, da ni'največji sovražnik Kitajske Rusija, marveč Japonska. Pričakovati jc bilo, da posebno dolgo ne bo trajalo prijateljstvo med Angleži in Japonci. Precej hitro so pa vseeno Angleži pričeli po svojem časopisju nastopati proti japonskim načrtom, ki niso nič drugega, kakor da se dvigne rumeno pleme. Napredovanje in samooblastno nastopanje Japonske ima še drug pomen. Ze rusko-japonska vojska je bila začetek boja med zdaj svetu gospodujočim belim in nekoliko zaostalim rumenim plemenom. Tisočletja že gospodari svetu belo pleme. Niso pa ravno redki oni, ki trdijo, da si nad-gospodarstva ne obdrži več dolgo.. Narodi in plemena sc dvigujejo in padajo. Kjer sta včasih cveteli prosveta in omika, so zda.i peščene puščave. In kjer biva belo pleme, se poslabšuje zemlia, kažejo sc tudi drugi znaki njegove degeneracije. AVSTRIJSKI MINISTRSKI SVET. — DRŽAVNI URADNIKI. Avstrijski ministrski svet sc jc posvetoval o vprašanju, kako skleniti trgovinske pogodbe, zlasti z nekaterimi balkanskimi državami tako, da bodo Ogri zadovoljni, s katerimi se vlada sedaj pogaja glede na nagod-bena vprašanja. Ministrski svet jc sklenil, začeti z zastopniki balkanskih držav vsa to- zadevna pogajanja, ki pa ne bodo obvezna. Ministrski svet sc ic posvetoval tudi o tem, kako izboljšati položaj državnih uradnikov, zasedaj se državnim uradnikom dovoli enkratna draginjska doklada. Definitivno pa se vprašanje reši šele 1. januarja 1908. Najbrž sc bo povišala aktivitetna doklada, znižala službena doba, ki da pravico do celotne pokojnine. na 35 let ter uvedla nova službena pragmatika. KONEC PARLAMENTARNEGA ZASEDANJA. Konec parlamentarnega zasedanja .ic baje določen že za 26. t. m. PARLAMENTARNO DELO. — IZBOLJŠA-NJE POLOŽAJA DRŽAVNIM URADNIKOV. Danes popoldne sc je zopet sešla poslanska zbornica. Opoldne se jc vršila konferenca klubovih načelnikov. Vlada se trudi, da reši v tem zasedanju »niimerus clatisus«, zakon o vojaških novincih, o lokalnih železnicah, o pogodbi z Llojdom, ureditvi državnouradni-ških plač, povišanju pokojnine za vojaške vdove in sirote, zakon o hmeljevi proveni-.icnei, kotigruo iu vojaške kredite. O ureditvi uradniškega vprašanja poročajo od dobro informirane strani sledeče: Vlada je sklenila, kakor je napovedal finančni minister Koryto\vski, 15. t. m. izplačati državnim uradnikom in uslužbencem enkratno draginjsko doklado 120, ozirou;a 60 K. ker pa poslanska zbornica tc miloščine najbrž nc bo dovolila, katera tudi uradnikov ne bo zadovoljila, ima vlada za ta slučaj pripravljen zakonski predlog, ki ie žc izdelan in ki ga bo državni zbornici takoj predložila, kakor hitro ta odkloni enkratno draginjsko doklado. Mogoče je namreč, da parlament privoli v to, da. sc za leto 1907 državnim uradnikom izplača 120, oziroma 60 K draginjske doklade, aktivitetne dokladc pa definitivno rešijo šele 1. jan. 1908, mogoče je pa tudi, da zbornica tudi v to ne privoli. Za ta slučaj namerava vlada definitivno urediti aktivitetne doklade že za leto 1907, in sicer naj bi ta postava,ako jo zbornica sprejme, veljala že od I. januarja t. I. Deputacija krščansko-socialnih poslancev, na čelu iim Gessniann in NVeisskirchner, se .ie podala k ministrskemu predsedniku, da mu zopet predloži zahteve državnega uradništva ter poizve, kakšno stališče zavzema vlada pri tem. Ministrski predsednik je izjavil, da bo poslanski zbornici tc dni predložil za ureditev tega vprašanja dve predlogi, katere bo poslanska zbornica gotovo tudi rešila. POSEBEN ODDELEK ZA NADZIRANJE VOJAŠKIM DOBAV. V avstrijskem trgovinskem ministrstvu so ustanovili poseben oddelek, katerega vodi sek- prinesel blazino, katero mu je dal pod glavo, jaz sem pa šel po žganja, da pomočim njegove ustnice. Smrtnobledi obraz je kazal sledove težkih skrbi, debele gube pod zaprtimi očmi so bile črnomodre kakor svinec m okoli ust je imel bolestne poteze. Ni bil niti raziran niti počesati. Zavratnik in srajca sta pričala, da .ic mož, ki je pred nama ležal, napravi! dolgo pot. »Kaj jc, Watson?« me je vprašal Holmcs. »Popolna onemoglost — morda tudi le lakota in utrujenost«, sem mu odgovoril, dočim sem tipal žilo, ki ic le slabo utripala. »Povratni vozni listek ima od Mackletona na Severnem Angleškem«, je dejal Holmcs ter mu ga iz telovnika vzel. »Še ni prav dvanajst ura. Moral jc zelo zgodaj oditi.« Gubančastc trepalnice so se začele premikati in kmalu sva zagledala par odprtih, sivih oči. V sledečem trenotku je bil mož žc na nogah in močna rdečica na njegovem obrazu jc pričala o njegovi sramežljivosti. »Odpustite mi to slabost, gospod Holmcs, bil sem preutrujen. - Hvala Vam. Ce bi dobil kozarec mleka in pa košček suhorja, bi bil kmalu zopet dober. Prišel setn osebno, da Vas do tega pripravim,da se z menoj nazaj peljete. Bal sem sc, da bi Vas brzojavka o nujnosti tega slučaja nezadostno prepričala.« »Ce sc boste popolnoma zopet okrepčali « »Popolnoma dobrega se že čutim. Le tega ne razumem, kako sem mogel biti tako slab. Prosim Vas, gospod Holmcs, peljite se s prvim vlakom z menoj v Macklcton.« Moj prijatelj je zmajal z glavo. »Moj tovariš dr. Watson mi bo potrdil, da imamo ravno zdaj zelo mnogo dela. Delo imam še z Ferrerjevimi dokumenti, razventega sc bo pa v najkrajšem času začelo razpravljati o abergavennayskcm umoru. Vsled tega bi me Ic kaka izvanredno važna zadeva pripravila na to pot. »Važna!« ie zavpil naš obiskovalec in sklenil roke nad glavo. »Ali niste šc ničesar slišali o ugrabitvi edinega sina vojvode hol-derneškega?« »Kai! Nekdanjega ministrskega predsednika?« »Gotovo. Poskušali smo, da bi se to popolnoma zamolčalo, toda »Globe« je v včerajšnji večerni številki nekaj namignil. Mislil sem, da ste morali o tem že nekaj slišati. " Holmcs jc stegnil svojo dolgo suho roko ter vzel s police zvezek »H« svoje enciklopedije. »Holdernesse, šesti vojvoda, dr. iuris, dr. philosophiae i. t. d., profesor, državni svetnik, baron Bevcrlcy, grof carstonski« za božjo voljo! kakšna vrsta naslovov! »Lord Hallatnshire od 1900. Oženjen z Editho, hčerjo barona pl. Appledore 1888. Dedič in edini otrok lord Saltire. Posestva približno dvesto-inpetdcsettisoč oralov. Rudnike v Lancashiru iu Walesu. Naslovi: Carlton House Terrace; Holdernesse llatl, Hallanishire; Carston Ca-stlc, Bangor, Wates, Lord admiralitete, 1872; državni tajnik To zadošča, mož jc gotovo eden ttaiodličnejših občanov.« »Najodhčnejši in morda tudi najbogatejši. Dobro vem, gospod Holmcs, da Vi ne delate radi denarja, temveč radi stvari same, toda vendar Vam hočem povedati, da mi je Njegova Visokost žc namignila, da hoče izplačati onemu, ki izve bivališče njegovega sina, pettisoč funtov, onemu pa, ki mu označi roparje njegovega otroka, tisoč funtov. »To je knežja ponudba«, je rekel Holmcs. »Jaz mislim, Watson, midva spremiva gospoda ravnatelja Huxtabla proti severu nazaj. In tako, gospod doktor, im morete, če boste izpili svoje mleko, dobrohotno povedati, kdaj in kako se ie stvar zgodila, konečno pa tudi, v kakšni zvezi jc dr. Hu\table iz zasebne šole v Macklctonu s celo zadevo, in zakaj pride šele po treh dneh toliko časa se namreč že niste razirali k meni ter hoče moje pomoči.« Ko je naš obiskovalec zavžil mleko, dobil sckcijski svetnik Rudolf Stankie\vicz. Ta oddelek bo nadziral vojaške dobave in gledal na to, da bosta armada in mornarica nabavljali svoje potrebščine pri avstrijski industriji, mali obrti in poljedelstvu v tistem razmerju, ki ga zahteva kvota. VOLIVNE PRIPRAVE NA TIROLSKEM. Na Tirolskem se mislijo »stari klerikalci« združiti s krščanskimi socialci za kompromisne kandidate proti nemškim svobodo-misiecem. Ustanovi se centralni volivni odbor. Katoliške stranke upajo, da zmagajo tudi v Inomostu. volivna agitacija v šlez1ji. Agitacija za prihodnje državnozborske volitve je že v popolnem tiru. Nemci so izvolili |mi deželnozborskem zasedanju volivni odbor, ki zboruje 16. t. m., da nastavi končno kandidate za nemške volivne okraje. Socialni demokrati so naznanili svoje kandidature v šestih volivnih okrajih. Češki agrarci kandidirajo v opavskem volivnem okraju barona Rolsberga, v frydeškem pa Venčeslava liru-bega. naciodbeno vprašanje. Avstrijski in ogrski ministri se posvetujejo v Budimpešti o nagodbenem vprašanju, katerega v ta namen izvoljeni strokovni komisiji ne moreta spraviti v tir, ker navodila, dotičnim referentom dana od vlad, ne dopuščajo nadaljnih pogajanj, ki bi zadovoljila obe-dve vladi. Največje težkoče dela finančno \ prašanje, dočim so najbolj ugodna trgovinska. Obedve vladi se bosta najprej sporazumeli o tem, da je treba strogo zapreti rumunsko iu bolgarsko mejo proti uvozu goveje živine, preprečiti vtihotapljanje goveje živine ter poostriti živinozdravniške določbe. alpski nemci in prihodnje državnozborske volitve. Nemški državni poslanci nemške ljudske stranke razpošiljajo vabila na narodni zbor v Ljubim, kjer pravijo med drugim tudi sledeče: »Malo časa nas še loči od volivnega boja. Ne samo, da se bomo morali postaviti v boj zoper stare naše nasprotnike Slovence in klerikalce, nova naloga nas čaka, ker nam stopi nasproti rdeča internacionala, številnejša kot le kdaj. V novi zbornici bo treba obravnavati o važnih gospodarskih vprašanjih, o nagodbi z Ogrsko, ureditvi starostne in invaliditetne rente itd. Zato jc bolj kot kdaj potrebna združitev vseh nemško in napredno mislečih. Kajti le tedaj, če se združeni postavimo sovražniku nasproti, denemo na stran vse posebne težnje, ki nas ločijo, ter se tako borimo za nemštvo in za napredek, le tedaj bomo zmagali . . .« Tako se Nemci pripravljajo za liubenski shod. vojaške vdove in sirote. Vojno ministrstvo je, kakor znano, storilo vse, da uredi pokojnine za vojaške vdove in sirote ter se bo vprašanje rešilo že v tem parlamentarnem zasedanju. 7. t. m. pa sc ju vršilo pri finančnem ministru Korytovskem ministrsko posvetovanje, kako urediti pokojnine vojaškim vdovam in sirotam, ki že dolgo vlečejo pokojnino »o prejšnjem zakonu. Te vdove in sirote težijo za tem, da dobe tako pokojnino, kakršna jc določena za vdove civilnih državnih uradnikov. Kako se vprašanje konečno uredi, je odvisno od ogrske vlade, ki se še ni odločila. italijanska osvajanja na balkanu. Neki italijanski konzorcij jc sklenil s črnogorsko vlado pogodbo glede na izpopolnitev zgradbe na barskem pristanišču in železnico iz Bara do skaderskega jezera. V Baru namerava italijanska tvrdka Orlando in An-saldo celo zgraditi ladjedelnico. S tem jc zopet postavljen nov temelj za popolno kulturno iu gopodarsko Osvojitev severne Albanije od strani Italije. Leta 1901 so naš Lloyd, Un-garo-Croata in dubrovniško parobrodno društvo skrbovali 86 odstotkov albanskega prometa, danes pa 4,3 odstot., dočim si jc osvo- ie zopet svetle oče in rdeča lica. Ko se je na sedežu komodno stegnil, začel je opisovati dogodek. »Najpreje Vam moram povedati, gospodje, da je šola pripravljalnica, katero sem jaz ustanovil'in katere predstojnik sem zdaj. »Hux-tablov komentar za Horaca« morda že od prej poznate. Ta samostanska šola jc najboljši in najodličnejši pripravljalni zavod na Angleškem. Lord Leverstoke, grof blackvvatcrski, baron Soamcs so mi zaupali svoje sinove. Toda ko mi je pred tremi tedni vojvoda hol-derneški poslal svojega tajnika gospoda Jamesa \Vilderja, da se pogaja z menoj radi sprejema mladega desetletnega lorda Saltira, njegovega edinega sina in dediča, tedaj sem mislil, da je moja šola na višku slave. Nisem pričakoval in niti dozdevalo sc mi ni, da je to predigra za mojo največjo nesrečo.« »Prvega maja, ko se začne poletni semester, jc prišel deček. Bil je dražesten mladič in hitro se je privadil. Nočem Vam zamolčati mislim, da ne bom vsled tega in-diskreten, iu čc ni zaupanja v takih slučajih, je to napačno -— da se doma ni prav dobro počutil. Glavna skrivnost jc, da vojvoda s svojo soprogo ni srečno živel m da ie bil zakon po obojestranski privolitvi ločen. Na to sc jc vojvodinja podala na južno Francosko. Ni šc dolgo od tega, odkar sta se ločila, in deček je bil zelo navezan na svojo mater. Ko jilo italijansko paroplovno društvo 56:7 odstotkov albanskega prometa. PRUSKI DEŽELNI ZBOR. Pri otvoritvi pruskega deželnozborskega zasedanja je knez Biilcnv prebral prestolni govor. Prestolni govor naznanja, da bo vlada predložila »poljsko predlogo«. Utemeljuje to s tem, da povdarja potrebo, ponemčiti vzhodne provincije, kar je »zgodovinska naloga Prti sije i. RUSIJA. Strahovlada bonih. V vasi Amur v bližini Jekaterinoslava so neznanci vrgli bombo med vojaški oddelek. Bomba je ubila tri kazaške častnike, deset kazakov in mnogo policajev. Nekega sumljivega diiakai so zaprli. V Varšavi. V jemzalemski ulici so neznanci ustrelili dva policijska detektiva. VOJSKA V MAROKU. Pariz, 8. januarja. Francoski minister za zunanje zadeve Pichon je v ministrskem svetu objavil, da se pogaja glavar nedraskega rodu, kamor jc pobegnil Rajzuli, z vojnim ministrom sultanovim glede na predajo Rajzulijevo. FINANČNI POLOŽAJ V FRANCIJI. Finančni minister Caillaux je nasproti dopisniku »Matina« izjavil, da so francoske finance neugodne in da bo treba novih davkov. Caillaux zavrača krivdo na svoje prednike. Cerkev na FroncosKem. (Dopis.) Nemški iu italijanski liberalni listi v zvezi s francoskimi korespondencami o konfliktu med cerkvijo in državo na Francoskem namenoma poročajo napačno in tudi popolnoma zatajijo vse, kar kompromituje francosko vlado; zato so potrebne točne informacije. Evo najnovejših vesti o položaju: Izjava papeževa. Španskemu poslaniku Ojedi jc papež z ozimni na »kulturni boj« na Francoskem dejal ob novem letu sledeče: »Vsa cerkvena zgodovina je dolga vrsta preganjanj, ki so se pa vsa končala z zmagami. Mi bomo položaj francoske duhovščine izboljšali, ne da bi nam bilo treba prodati tijaro, kakor menijo nekateri listi, katerim se gre zgolj za. senzacijo. Sveta stolica razpolaga z mogočnimi sredstvi in mnogo pričakuje od velikodušne pomoči vernikov. Sedanji konflikt sc nam zdi, jc boj pritlikavcev proti velikanu, proti cerkvi, ki bo sovražnikom katoličanstva vkljub izobraževala človeški duh, sveta stoli-ca pa bo ostala nepremagljiva, posvečena moč.« Nova naredba kardinala Ricliarda. Kardinal Richard je objavil pastirsko pismo, kjer uvaja prispevek za bogoslužne namene od strani vernikov. Župniki bodo po vseh pariških župnijah pobirali prispevke od vernikov, deloma osebno s pomočjo nabiralnih pol, deloma s posredovanjem drugih za to poverjenih oseb. Koncem vsakega četrtletja se polovica prispevkov odda nadškofu, ki jih bo upravljal za splošne potrebščine nadškofije in za podporo revnejšim župnijam, polovico pa upravlja, župnik za svojo ccrkev in duhovne pomočnike. Drugi škofje uvedejo tudi v kratkem bogoslužni prispevek ter se bodo o tej novi uvedbi posvetovali na skupni konferenci,'ki se vrši v Parizu 15. t. m. Škofijska konferenca. Za skupno konferenco vseli francoskih škofov v Parizu, dne 15. t. m. je določen sledeči dnevni red: 1. Centralizacija vseh dohodkov škofije v rokah škofovih, ki bo dohodke sorazmerno raz-x delil med vse župnije. 2. Ustanovitev skupnega velikega semenišča za vso Francosko. 3. Privatno bogoslužje, ki se bo uvedlo samo v najhujši sili. Centralo za pravno obrambo cerkvene lastnine ie ustanovil nadškofijski ordinariat v Parizu. Centrala bo proti vladi napel jevala je odpotovala, postal jc zelo melanholičen, in sanjav, in vsled tega je vojvoda želel, da sprejmem jaz dečka v svoje varstvo. Po štirinajstih dneh se jc počutil deček pri nas žc tudi kakor doma in navidezno je bil popolnoma zadovoljen.« »Zadnjikrat smo ga videli v noči k trinajstemu maju — torej v pretekli pondeljkovi noči. Njegova soba je bila v prvem nadstropni poleg, druge večje sobe, kjer sta spala dva druga dečka. Ta dva pa nista ničesar lic slišala ne videla. Iz tega sledi, da mladi Saltire ni prišel po pravem potu mimo one sobe. V njegovi sobi je bilo pa okno odprto in pod tem raste močan bršljan. Četudi nismo našli na tleh nikakih sledov, vendar je popolnoma jasno, da jc mogel le po tem potu priti na prosto.« »Njegovo odsotnost smo zapazili v torek zjutraj ob sedmi uri. V postelji je moral biti, ker jc bila zmečkana. Pred odhodom se jc popolnoma oblekel in sicer vzel jc svojo navadno šolsko obleko, modro jopico in tem-nosive hlače. V sobi nismo našli sledu kake druge osebe, razventega bi pa vpitje, kakor sploh vsak večji ropot slišali v sosedni sobi, kajti starejši od obeli dečkov, ki v tej sobi spita, spi zelo lahno.« »Ko so mi povedali, da jc mladi lord iz-j ginil, zbral sem takoj vse učence, učitelie in I sluge, da sc posvetujemo o stvari. Prišli smo pri sodiščih tožbe v vseh slučajih, kjer bo vlada prištevala k škofijski menzi tudi svojevoljno drugo lastnino, kakor je to storila zadnji čas. Slike iz kulturnega boja. V okrožju Mai-nc-et-Loire je vlada odstavila 142 županov, ki so v šolah nabili odstranjene križe. Ljudstvo je vsled tega zelo razburjeno; v Puien-Man-gesu je ljudstvo križe, katere je policija vdru-gič odstranila, zopet pribito na staro mesto. Lurška davčna oblast je proglasila nad lurško jamo sekvester. Škof Schopfer je proti temu ropu energično protestiral. V okrožju Meurthc-et-Moselle je vojaška oblast pozvala šest župnikov na vojaško službo. Božje ime odstranjeno tudi na denarju. Finančno ministrstvo je sklenilo, da morajo nanovo kovani zlati in srebrni franki mesto prejšnjega napisa »Dieti protege Ia France« (Bog varuj Francosko) nositi odslej napis »Liberte, egalite, fraternite« (Svoboda, enakost, bratstvo). Dnevne novice. t Iz seje vodstva S. L. S. Pri včerajšnji seji se jc vodstvo ustanovilo kot osrednji volivni odbor za bodoče državnozborske volitve. Izvolil se je izvrševalni odsek in odobril načrt za volivno organizacijo. Sklenilo se je sklicati shod zaupnikov, da se določijo kandidati, dne 28. februarja v Ljubljano. + »Slovenčevi« podlistki. Danes smo pričeli v »Slovencu« zopet s priobčevanjem sen-zacijonelnih C. Doylovili detektivnih povesti, ki sedaj izhajajo v vseli večjih listih in vzbujajo občno pozornost. V sredi povesti stoji doslej najslavnejši detektiv Šerlok Holmes. Ta čudežni mož vzdržuje s svojo duhovitostjo ves čas paznost čitatel.ia. Šerlok Holmes si je namah osvojil svetovno literaturo, ker te povesti znatno prekašajo navadne kriminalne povesti. »Slovenec« ima za letos pripravljenih za podlistek tudi še mnogo drugih zanimivih sestavkov, tako da bo tudi »Slovenčev« listek se odlikoval. Preskrbeli bomo, da bo tudi »Slovenčev« podlistek splošno zanimal občinstvo. + Zabavo v predpustu prireja goriškim liberalcem Andrej Gabršček v Gorici. Andrej Gabršček »reorganizira« narodno - napredno stranko na Goriškem ter sklicuje za ustanovitev nove »Prave ljudske stranke« shod zaupnikov v Gorico na dan 21. t. m. Priobčil je v »Soči« tudi žc »program«, ki obsega svobodno šolo. Gabršček je v programu tudi za splošno in enako volivno pravico sedaj, ko jc ne more več preprečiti. V programu pravi, da bo -stranka podpirala produktivno zadružništvo, izključuje pa zadruge, ki služijo političnim svrham. Kai pravi k tej točki vrhniški Lenarčič? Kar je v programu dobrega, to ima »Slovenska Ljudska Stranka«, kar je v njem slabega, to je »Sočino« maslo. + Od liberalcev, Dr. Tavčar ne bo kandidiral v državni zbor pod nobenim pogojem. Tako poroča včerajšnji »Narod«. Nam na tem ni nič, ali kandidira, ali ne. Za nas .ie zanimivo samo to, da ne bo izvoljen, četudi kandidira. »Tagespost« je pisala, da bo dr. Triller snubil v Ljubljani državnozborski mandat. »Na-rod» pravi, da o tem še ni sklepa. r Slovenska dijaška zveza je priredila na dan sv. treh kraljev, 1. t. m. predavanje v delavskem bralnem društvu v Kamni gorici. Predaval je njen član tov. stud. iur. Jernej Erman o bolniških podporah v društvih. Predavanja sc je udeležilo delavstvo v obilnem številu in je z zanimanjem sledilo predavatelju. + Namestil »Ose«. V včerajšnjem »Narodu« beremo: »Slovenska sekcija Svobodne misli prične še ta mesec izdajati svoje glasilo. Naslov novemu listu bo »Svobodna misel« in bo izhajal v Pragi. Navdušeni člani slov. sekcije svobodne misli so sc odločili, da porabijo pri tem do zaključka, da lord Saltire ni sam ubežal. Gospoda Heideggerja, ki je potičaval nemščino, smo namreč tudi pogrešali. Njegova soba jc namreč tudi v taistem nadstropju, na koncu hiše, in ima izhod v taisto vežo. Bil jc tudi v postelji, odšel jc pa le za silo oblečen, ker so njegova srajca in pa njegove nogavice ležale na tleli. Brezdvomno se jc spustil po bršljanu navzdol, ker smo videli na trati njegov sled. Tudi njegovo kolo, katerega jc imel spravljenega v bližnji kolnici, jc izginilo. »Dve leti jc bil pri meni v službi in prišel jc z najboljšimi priporočili. Toda bil jc mr-mrav in malobeseden. Priljubljen ni bil niti pri svo;ih kolegih, niti pri svojih učencih. Po ubežnikih nismo našli nikakršnega sledu, in danes v četrtek zjutraj vemo ravno toliko kot v torek. V Holdcrness Hallu smo takoj povprašali. Oddaljen jc le par milj od Mack-letona, in mislili smo, da se jc dečka naenkrat polastila domotožnost in jc vsled tega ušel k svojemu očetu. Toda nihče ni tam o njem ničesar slišal ne videl. Vojvoda je zelo razburjen — in kar sc mene tiče, ste bili sami priča mojega stanja in ste videli, kako nervozen in slab sem vsled razburjenja in velike odgovornosti. Ce kdaj vso svojo moč vpo-rabite, tedaj Vas prosim, storite to zdaj, kajti bolj hvaležnega slučaja ne boste lahko v svojem življenju dobili. (Dalje.) to zanimanje in prično v Pragi izdajati samostojen protiklerikalni list »Svobodna misel«. List izide meseca januarja in osvobojevaino delovanje v Avstriji pridobi s tem novega krepkega člana v svojo organizacijo.« Aškerca čaka novo delo. Naj bi bilo boljše, nego so njegove zadnje pesnitve. -t Osebna vest. I rgovinski minister je imenoval državnega in deželnega poslanca vodjo Frančiška Povšeta za člana c. kr. per-manenčne komisije glede na določitev trgovinskih vrednosti medsebojne prometne šUi-tistike. Državni in deželni poslanec Povše, ki jc bil že prej šest let član tc komisije, ic zdaj opravičen kot komisijski član do naslova: c. kr. komercijalni svetnik. + Nove naredbe glede na novačenje. »»Prager Tagblatt« poroča, da izda vojno ministrstvo glede na novačenje strožje naredbe, da s tem pripravi vse za zvišanje števila vojaških novincev, ki bo čez leto dni potrebno. Predvsem ne bodo manjše napake na vidu in posluhu oprostile novincev od vojaške službe, le znatna kratkovidnost bo prišla v poštev. Pri roki morata manjkati dva člena ali pa celi prst, da bo dotičnik od vojaške službe oproščen. Pač pa se bodo odslej bolj ozirali na srčne napake in živčne bolezni. — K dopolnilni volitvj v hrvaški sabor v Cerni sc poroča, da jc nastopil župnik Senc kot kandidat proti dr. Jančikoviču in to tudi kot član hrvaške stranke prava. — Umrl je v Št. Andrežu 28 let stari Ivan Leban, vodja delavcev podgorske papirnice na državnem kolodvoru. V Zagrebu ie umrl Nikolaj Urica, bivši mestni kapetan. — V Pragi je umrla bivša primadona češkega narodnega gledališča Marija Petzold. — V Zagrebu je umrl upokojeni generalni major Martin Tomcrlin, v Topolju pa gozdar losip Silvester. — Sestrinska ljubezen. Sestri vdovi Jožefa Rebula, stara 80 let, in Antonija Štolfa, stara 65 let, sta stanovali v Trstu skupaj in zelo se ljubili. Pred dnevi pa sta obe oboleli za pljučnico. Bali sta^ se druga za drugo. V petek pa je Antonija Štolfa umrla. Njeno truplo so prenesli v sosednjo sobo in bolne Rebule o sestrini smrti niso obvestili. Kmalu nato pa je umrla tudi Rebula. Obe sestri so skupaj v en grob pokopali v nedeljo popoldne. — Nov hrvaški list. V Oseku je pričel izhajati nov tednik »Nova Doba« kot glasilo hrvaške ljudske stranke. Vesti iz Amerike. V Trestle (Pa.) jc ponesrečil Andrej Kostclic, doma iz Zagorja na Notranjskem. V bolnici so mu odrezali nogo. Istotam je ponesrečil Pavel Kosmač, doma iz Stare Gsclice na Kranjskem. Zlomilo mu ie nogo, a jc upanje, da okreva. Volkovi v Postojni. Dan pred novim letom sc kar naenkrat raznese po Postojni govorica, da nad Velikim Otokom leži en volk na tleli, drugi ga pa varuje m pri njem sedi. Kajpada so zgrabili lovci za puške in mahnili proti Otoku. Nekaj Otočanov je šlo za gonjače, lovci pa po »štantih«? Lov sc prične. Gonjači so že blizu zveri, kar začne en volk tuliti in potem lajati. Lovci puške napno, pa počasi, ker so sc jim tresle roke najbrže od — mraza. Ko gonjači pridejo prav do volkov, spoznajo, da leži na tleli poginol pes, drugi ga pa straži. Polagoma so si prišli ogledat te zveri tudi — lovci. '— Smrt v tujini. V Oberhausnu na Poren-skem ie umrl Tomaž Al al i, rojen v Podgorju pri Kamniku. Tri nagle smrti. Na Silvestrov dan .ie v Bohinju nagloma umrl Matevž Zvan. Zjutraj, ko jc dan zvonilo, je še klical domače, da bi molitvo pel. Kmalu nato je začel grgrati —- čez par hipov jc bil mrtev. — Na Novega leta dan pa je umrl znani Dcmpljar — Janez Sodja iz Cešnjice. Ko je šel od prve maše mu je začelo slabeti. Domov prišedši je umrl. Star jc bil 59 let. V nedeljo, 30. decembra p. leta je bil pri spovedi in obhajilu. — Isti dan so dobili mrtvo na Krasci Podjeljem staro Pe-terlinovo mater. Ostala je doma in med tem, ko so šli drugi k službi božji, doma kuhala južno legla na klop pri peči in umrla. Ko so domači prišli domov so šc mislili, da je le zaspala in je niso hoteli buditi. Šele čez nekaj časa so uvideli žalostno pomoto. Umrl je na sv. treh kraljev dan na Povijali pri Trsteniku »stari Rakovnikov oče«, oče g. prof. Perneta v Kranju. Pokojnik je bil mož stare korenine. Pomnil je do mala vse duhovne trsteniške, zmeraj je spoštljivo o njih govoril in veliko za-tije molil. Po celo uro je vsak večer molil za svoje domače, pa tudi za vso faro. Učakal jc visoko starost 93 let. Še lansko leto ie starček dokaj čvrst v krogu svojih sinov, hčera in vnukov vesel obhajal zlato poroko. - Izguba dobrega starega očeta je za rodbino tem hujši udarec, ker se je v istem tednu pripetila sinu gospodarju huda nesreča, da se mu je živahen sinko tako opekel, da .ic vsled opeklin umrl. — Občinske volitve v Črnomlju. V Cr nonilju so sc vršile v ponedeljek, dne 7. t. ni., občinske volitve. V mestni odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: notar Ploj, zdravnik dr. Malerič, davka r Kline, sodni pristav Ku-der, kontrolor Perhauc, oficijal Stepcc, hotelir Lackncr, gostilničar Kožar, lekarnar Hajka, trgovca Zurc in .1. Miiller ter gostilničar Jerman, župnik Pcharc, trgovec Ptilick, gostilničarja .1. M. Skubic in .1. Skubic. posestnika Doltar in Sclnvciger. V odboru so tedaj 4 Ko-čevarii, oziroma Nemci, kar je vsekakor slabo znamenje.K sreči jc propal ravno oni, ki sc jc potegoval najbolj za odborniškn mesto, Jaklitsch (!). Kandidatic za županski stolec bi menda bili: Ptihek, dr. Malerič in Doltar. K"-čevarji so si postavili za svoi cilj, vn či Puhka, ki jc dosedaj župauoval devet let. Za njim stoji uradništvo. Dr. Malerič je na.iboli inteligenten, Doltar pa jc mož zelo podanega duha. Priloga 7. *tev. »Slovenca" dn6 9, januarja 1907. — Potres. V torek, dne 8. t. m., ob 6. uri 28 minut zjutraj so čutili v Črnomlju precej močan potresni sunek, trajajoč kakšne tri sekunde v smeri nekako od jugozapada proti severovzhodu. — V Dobu pri Domžalah se je vršila v šolskih prostorih na dan sv. Štefana prvič in na Novega leta dan vdrugič božičnica s petjem, deklamacijami. božičnim igrokazom »Pojdimo v Betlehem!« in živimi jaslicami. — Vse so izvajali učenci in učenke tukajšnje šole tako pohvalno, da je poslušalcem jako ugajalo, kar jc glavna zasluga tukajšnjega kaplana pesnika Silvina Sardenka, gospoda dr. Al. Mrharja. Večina sporednih točk so njegove lastne pesnitve. Cisti dobiček od obeh vprizo-ritev, 129 K 70 h, se je izročil tukajšnjemu šolskemu vodstvu v šolske namene, kar s tem zahvalno potrjuje -- šolski vodja M. Hiti. — Strašni umori. V vasi Kruševice na Hrvaškem je kmet Lazar Miaijlovič brez kakega prepira zaklal svojo ženo Anko. Zadal ji je 11 smrtnih ran. Z nabito puško je morilec pobegnil v gozd. Orožniki so prosili vojaške pomoči, da morilca ulove. 18 vojakov je lovilo morilca ter ga konečno vjelo. — Iz Št. Janža na Dolenjskem poročajo: Malokdaj se kaj od nas izve, pa še tedaj malo prida. Uboj ali samoumor sc ie izVršil dne 2. t. m. v Beržanih v bližini Št. janža. Miha Kovač in žena sta bilo lani rojenih 53, umrlo jih je le 28, poročenih šest parov. Število duš znaša 1822. Za 50 let nazaj jih je le v treh letih manj umrlo, kakor lani, namreč leta 1857 24. 1860 22 iu 1896 pa 26. Največ jih je umrlo v letih 1866, namreč 84 in 1892 celo 94, ko je vladala huda mrzlica. — V tukajšnjem »Izobraževalnem društvu bo predaval prihodnjo nedeljo, dne 13. t. m., gospod Fr. Neubauer o Sremu, on-dotnih krajih in običajih. Udje, pridite obilno k predavanju! — »Čebelica« je zrojila na Mirni, čeprav je hud mraz. Začetek je storjen in upati je, da bo dosti medu nanesla v panj. Radeckega veterana pokopali so v Slavini dne 5. januarja. Bil jc to Jože Povli iz Nemške vasi. Dočakal je lepo starost 84 let. Pet odlikovanj dičilo je do 30 let odbornik in Peter in čez 40 let načelnik gospodarskega odbora v Nemški vasi. Pogreb je imel zelo lep, udeležil se ga jc tudi župan občine Št. Peter z nekaterimi odborniki. Naj v miru počiva dobri mož, ki je bil vedno delaven in tudi veliko storil za tukajšnjo občino. Ne v Argentinijo. Iz poročil, ki prihajajo iz Argentinije, se da posneti, da naseljevanje v to deželo iz kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, spet narašča. Oziraje se na to okoliščino ministrstvo za notranje stvari opozarja na to, da je, kolikor je potrebnejšega provianta niso mogli vzeti s seboj. Tako zdaj oznanjujejo: križ ua Vel. Kleku, Aljažev stolp na Triglavu in Marijin kip na vrhu Aiguillc du Geant neodoljivo silo, s katero je prevzelo planinstvo kulturni svet. — Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Trstu jc imelo božično veselico dne 25. decembra. Na dan sv. Štefana sc je slovesnost ponovila. V nedeljo dne 30. deccmbra je bil popoludne društveni sestanek. Na dan sv. treh kraljev bo v društvenih prostorih slovesnost ob pol peti uri popoldne. — Mokronoški kolodvor. Piše se nam: Neradi odgovarjamo na tako zmes, kakor jo je zverižil dopisnik v sobotnem »Narodu«, jega sina v trebuh. Sin je umrl, oče je pa bil te dni obsojen na pet let težke ječe. — Drobiž iz litijske okolice. Volitev v občinski odbor se bo vršila dne 22. t. m. v občini Konj iu Kanderše, čas še ni določen. Somišljeniki, pozor! — Mraza smo imeli dne I. januarja 15 stopinj R., dne 3. januarja pa 10 stopinj toplote. Pač čudno vreme. — Na Vačah so v ininolem letu pokopali 35 mrličev, krstili pa 45 novorojencev. —■ Lesni trgovci so tu pokupili mnogo lesa, smrekovega in hrastovega. Več mladih gozdov bo uničenih. Kmetje, bodite bolj previdni. Kaj vam pomaga, če dobite sedaj nekaj kron več, potem pa 35 do 40 let nič. »Čebelica« na Savi vrlo napreduje, ie tako naprej! — V zametih je šla 2. t m. iia klobase k starišein žene. Od tu njemu znano, brez posebnih zvez skoraj nemo sta baje šla ob 9. uri zvečer proč. Ker ju le «oce Pridobiti si dobrih zemljišč po primerni ceni tudi v najbolj oddaljenih krajih Argentinije. Državna zemljišča, ki jih oddaja argentinski odsek za naseljevanje pod navidezno ugodnimi pogoji, malo donašajo in treba je mnogoletnega dela, preden zemljišče daje nekoliko dobička. Družbe za naseljevanje imajo pač med drugimi tudi izbornili zemljišč, ki pa se prodajajo samo po pretirano visokih cenah. Večkrat so naselniki od vsakih občil oddaljeni in vsled tega prisiljeni, svoje poljske pridelke prodajati agentom po nizkih cenah. Razen tega se množe slučaji, da obroke kupne cene za zemljišče naselnikom na goljufiv način izvabljajo osebe, ki za to niso upravičene. Poljski delavci se tudi svare, naj se ne izseljujejo v Argentinijo, ker je delo, izvzemši čas žetve, težko najti in tudi mezdne razmere nikakor niso ugodne. Življenje v Argentiniji je v obče najmanj dvakrat, v večjih mestih pa trikrat ali štirikrat tako drago kakor v Evropi. Podružnica kranjska avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih bo imela odborovo sejo v četrtek, dne 10. t. m. ob pol 6. zvečer v biblijotečni dvorani c. kr. deželne vlade. Dnevni red: Posvetovanje in odobrenje pogodbe, na podlagi katere sc bode kupilo stavbišče za otroško zavetišče. Eventualni predlogi. Dr. Celestin Libsch iz Palestine. Vsem Novomeščanom dobro znani usmiljeni brat dr. Celestin Libsch se je vrnil iz Palestine in biva v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu. Zdravje mu je toliko okrevalo, da lahko brez palice hodi, a jesti more še vedno le z levo roko. Hedč vleče desno nogo za seboj, ker mu je sploh vsa desna stran bolj nerabljiva. Splošno pa se počuti boljega. — Odsekani nos Udovčev, o katerem smo že zadnjič poročali, se je žc toliko prirasel, da njegov lastnik že brhko skače po bolnišnici. Upati je, da že tekom naslednjih dni popolnoma okreva. Hišni posestniki proti podražeuju poštnih pristojbin. Dunajski hišni posestniki nameravajo državi, ako zviša poštne pristojbine, odpovedati pravico na njihovih hišah imeti poštne nabiralnike in naprave za telefon iti brzojav. — Srednješolska matura. Praga, 8. januarja. Ker namerava nattčiio ministrstvo po-ojstriti naredbe glede na maturo na. srednjih šolali, je sklenil praški občinski svet, pozvati svoje zastopnike v deželnem šolskem svetu in vse češke poslance, naj delajo pa to, da se matura sploh odpravi ali vsaj omeji na najpotrebnejše predmete, kar edino odgovarja modernim reformnim zahtevam, — Tudi dvestoletnica. Iz Vipave se nam poroča: Veliki naš zvon praznuje te dni 200-letnico. Stara govorica pripoveduje: Zvon so vlivali na Pirotovem dvorišču sredi trga. v ............... toda radi velenomembnosti stvari hočemo J iijegova prša." Bil"Te I svct» Pokazati, zakaj se Mokronožam borijo. I oElTeki"m^n!!"'^!^ \?amT jc svetovalec občine Št Sam dopisnik pravi, da sc železnica gradi v lozirafee^Sceiiba v Zae^f Z v° u ačelnik gospodarskega I P™ Y.rsti radi premogokopa; te besedice so | kotež^ Z Vel,_ — Železnica Trebnje-št. Janž. Od povsem nepristranske strani srno prijeli tale dopis: Železnica Trcbnje-Št. Janž bi se imenovala bolj primerno Trebnje-Karmel, ker se bo v resnici končala že v Karmelu pri premogoko-pu, od koder je še dobre pol ure do Št. Janža. Skoro vsako nedeljo je v kaki prizadeti občini zborovanje zaradi železnice. Posebno si prizadevata občini Št. Rupert iu Mokronog, da bi dobili vsaka svoj kolodvor v bližini. Imajo prav, ker železnice ne bo plačala samo šent- ni bilo domov dva dni in dve noči, so ju začeli iskati. Naposled ju je vendar našel oče žene blizu doma v nekem grabnu. Mrtva sta bila obadva, kake tri metre drug od drugega oddaljena. Mož ima na> levem sencu rano. Sodi se, da sta se sama pobila, ker se nista dobro razumela ali ju je pa zlobna roka na-radla in pobila. — Ženska bolnica v Novein mestu se je pričela graditi. Sedaj se izkopljejo prostori za kleti. Dotični materijal se odvaža pod šan-cami na Loko proti Krki. Kljub slabemu vremenu delo vrlo napreduje. — Nenavadna lovska sreča. G. Drenik, po domače »Cefidelj« iz Bršljinai je imel pred kratkim lov na vrhu Straže. Ustrelili so štiri srne in štiri zajce. Zanimivo pri tem je bilo, da so vbito divjačino spustili po strašni strmini navzdol, odkoder jo je bilo le nekoliko korakov do postaje vleči. — Stara domača restavracija »Pri lipi« v Kandiji je še vedno v posesti nje dosedanje lastnice gospe Alojzije Pintar. Cuje pa se, da jc omenjena restavracija pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj. — Na korist Simon Gregorčičevega spomenika. Zabavni večer priredi v proslavo spomina pesnika Simona Gregorčiča »Marijanska kongregacija« v Novem mestu v dvorani »Rokodelskega doma« dne 13. januarja 1907 V nedeljo, dne 13. januarja se odpre dvorana ju blagajna ob pol 7. uri, začetek točno ob 7. uri. — Cene prostorom: Sedeži v prvi in drugi vrsti po 1 K 20 h, v tretji do šesti vrsti po 1 K, v sedmi in osmi vrsti po 80 h; stojišča po 50 h. — Preplačila se hvaležno sprejemajo.. —- Del čistega dobička je namenjen za Gregorčičev spomenik v krasni Gorici. — Nakaznice za sedeže in stojišča se prodajajo od ponedeljka, dne 7. t. m., dalje v pro-daialnici J. Krajec nasl. in zvečer pri blagajni — Spored: I. Govor. II. Petje: P. Hug. Satt ner: »Pogled v nedolžno oko«. 2. H. Volarič: »Ne zveni mi«. 3. Stanko Pirnat: »Naša zvezda«. 4. Anton Nedved: »Pod trto bivam«. III. Deklainacija: 1. Simon Gregorčič: »Oljki«. 2. Simon Gregorčič: »Job« (odlomek). IV. «Ve-stalka«. Dramatična igra v petih dejanjih Nemški spisal Janez Heess. Poslovenil in pri redil Fr. S. — Obolela kraljica. Hanoverska kraljica je obolela na kili. Operacija se je popolnoma posrečila. — Zanimiv slučaj. Pred šestimi tedni so pogrešili na Bledu 25}etno deklo Terezijo Rogač. Ker je bila več časa žalostna in je pripovedovala, da sc misli usmrtiti, so sodili, da je skočila v Blejsko jezero in utonila. Res so potegnili iz jezera 13. t. m. mrtvo žensko truplo in sorodniki so izjavili, da je to Terezija Rogač. Dne 6. t. m. so pa dobili v jezeru mu ušle neprevideno pod pero. Torej za del ničarje naj žrtvuje dežela dva milijona kron! Stolet ia že plačujejo trg in druge sosednje občine deželi davke, nosijo različna bremena, a sedaj pride nekaj kapitalistov in ti naj gospodarijo, tem naj se ustreže, domačini pa naj so lepo tiho, pa hvaležni, če bodo smeli pol ure daleč na kolodvor! Nič prepirati se, premogo-kop in delničarji so prvi, potem dolgo ni nič — nazadnje so še le prebivalci lepe šentrupert-ske doline! Hvala lepa gospod dopisnik! Počakajte malo, mi vam hočemo pokazati, kaj je . _____________ ljudska želja! Nikar ne mislite, da bo šlo glad- janska premogova družba, ampak tudi dežela, ko! Cc se nam ne ustreže, vržemo cokljo pod ^ato nai imajo pa tudi prebivalci te dežele ne-voz, da ga tic premaknete tudi pet let! Kar kai koristi od železnice, četudi bi imela biti zahteva ljudstvo, naj se zgodi! To zahtevamo Par kilometrov daljša. Sedaj nameravajo na-od dežele, to zahtevamo od naših poslanccv! praviti na Rakovniku postajo za Št. Rupert, Sedaj, ko želi pet občin kolodvor v bližini na- | na Puščavi pa za Mokronog. Št. Ruperčani sr šega trga, se nam to odreka! Ali jc to pravično? Trdi se, da ni denarja. Naj odpre država bolj svojo blagajno. Smo hvaležni, če se gradi železnica, toda po željah ljudstva! Zelja »Narodovega« dopisnika je, naj sc pospeši gradba, naj se preide preko ljudstva! Ce ima človek rudosledbe v Št. Janžu ali pa jednakc interese, potem se mu rode že take želje; obžalujemo, da mu ne moremo pritrditi. Bodetc videli pri političnem obhodu, kako smo solidarni tržani in okoličani! Mislite li, da spimo? Najmanje sc pa ogreva kmet za to progo. Hlapci in dekle, dninarji in drugi delavci, vse pojde v premogokop, kdo bo pa delal? Ze zdaj se menijo posli o tem! Seve prostost je prvo! Minister je rekel, da imajo na Dunaju bolj oddaljene kolodvore, kakor bi bil naš. Prav, naj pa naš ostane v Trebnjem, da bo še bolj oddaljen od dunajskega. Kaka jc pot po zimi? Kaka bo pot za romarje na Goro? Ali naj mokronoški trgovci in gostilničarji prodajo svoja podjetja in sc nasele v puščavi? Kaka varnost bo po ccsti po noči na kolodvor, ko bo toliko ljudstva v Krnielu? Vse to nas je napotilo, da smo začeli boj! Odnehali ne bo-demo, ustrezite nam, potem smo zadovoljni. Iz selške občine. Vsled zadnjih občin-skh volitev v Železnikih nastal jc časnikarski boj. V »Slovencu« napisal je nekdo, ki je bil v nekaterih točkah nekoliko površno podučen, premisleka vreden članek z gospodarskim programom. Odgovorili so v »Narodu«, da je to hujskanje in obrekovanje. Ker železniško vprašanje zadeva tudi nas sosede, hočemo tu podati nekaj opazk. Socialno vprašanje se rešuje v Železnikih že dalj časa na čuden način. Brez ljubezni do bližnjega, do trpina se ne da rešiti socialno vprašanje. Med prvimi se je resno lotil tega dela za blagor ljudstva vneti kaplan, pokojni gospod Kljun. Ni bil slabo informiran, kakor trdijo v »Slovenskem Narodu«, toda v odločilnem trenotku so bogatini na svoje obljube pozabili in pregovorili tudi nekaj delavcev, da so se izneverili svojim tovarišem. Vsled hujskanja je odšel gospod iz Železnikov, V slovo so mu streljali. Tako, kaj ne, se dela za blagor trga. Od tistega časa visi Damoklejev meč vedno nad Železniki. Vsled revščine v Železnikih trpi tudi že itak zadolžena selška občina, reveži so prisiljeni trkati na vrata sosednjih kmetov. Finance železniške občine pa so danes boljše, kakor selške; železniška občina jc brez dolga in ima za reveže naloženega precej denarja in svojo hišo. Vendar Železniki ne morejo napredovati. Zaslužka ni, revščina se vedno bolj množi. Dela i kruha! kliče stotero grl. Treba bode delati, da se popravi, kar sc jc zamudilo. zopet na skoraj ravno istem prostorui žensko okrog livarne je bil napravljen vzvišen oder 2reblj'arska zaPJ 'je ustanovliena. čaka truplo in vsi so zopet izjavili, da Je mrlič le- | za ljudstvo. Ko je videl zvonar, da bode pre- I -..... režija Rogač. Sedaj se ne ve, kdo je bila dne 13. decembra v jezeru najdena in kot Terezija Rogač pokopana ženska. — C. kr. avstrijske državne železnice. Dne 15. t. m. nastopi pri vlaku št. 43 na progi Gorica-, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel. ter pri vlaku štev. 852 na progi Ajdovščina-Gorica juž.kol.sledeča prememba voznega reda: Od tega dne naprej bo: vlak štev. 43 odhajal iz Gorice, drž. žel. ob 6. zjutraj in prihajal v Trst, c kr drž. žel. ob 8. zjutraj; vlak št. 852 odhajal iz Ajdovščine ob 5. uri 25 min. zjutraj in prihajal v Gorico, Juž. kol. ob 7. zjutraj in te premembe voznega reda napravljena je nova, zjutranja zveza iz Ajdovščine v 'I rs t. Podrobni voznj redj so razvidni iz vozno? rednih lepakov. — Iz Mengša. »Izobraževalno društvo« ip v nedeljo, 6. t. m., imelo predavanje v To-polah pri A|cšku. Govor je bil o izobrazbi. Udeležba je bila obilna. Prihodnje predavanje bo v nedeljo, dne 13. t. m., v Jaršah. — Prostovoljno gasilno društvo v Skolji Loki priredi v nedeljo, dne 13. januarja t. (.bičajni plesni venček, pri katerem svira ljubljanska, društvena godba. Začetek ob 7, uri zvečer. K obilni udeležltvl vabi najvliudeje odbor, , . — Novice iz Mirne. Predsednikom kraj-nega šolskega sveta jc zopet izvoljen Mihael Strah, usnjar na Mirni. — V naši župniji je malo tvarine za zvon, jc klical ljudstvu: Prinesite še srebra, da bode zvon lepše pel! In ljudje so metali v kotel srebrne trdnjake, pe-ticc, dvajsetice in drugo srebro. Tako govorica. — Planinske vesti. Prvi nastop na Stol po severni steni sta izvršila nemška turista K-Greenitz in R. Kaltenbrunner v smeri od koče celovške sekcije. D. O. A. V. Težak je — pravita — Ic vstop z meli v skalovje. — EraqiO cesto k Mrzlemu studencu, na Rudno polje in na planoto Pokljuke grade od vile konzula Vcttra, ležeče ob poti z Bleda proti Triglavu. Cesta bo dolga 9 km in gotova 1. 1907. Kranjsko goro in Trento veže od letošnje je* seni lepa pot za ježo. S trentske strani do Vr-šca je bila dogotovljena že par let, letos pa so dovršili severni del z Vršca v Pišnico. — Na Prisoinik po severni steni je priplezal 1. sept. 1906 Adalf Schulze iz Monakovega. — Kip Marije na 4013 m visoki gori. Planinski »Vcstnik« poroča: Aiguillc du Geant. 4013 m visoka gora v zahodnih (francoskih) Alpah, nosi na svojem nebotičnem vrhu aluminijev kip Bogorodice Marije. Postaviti ga mož, ki bi jo spravili v tek. Ta bi revežem nekaj pomagala. Da bi dobro uspevala, treba bi bilo dobre prometne zveze, treba železnice. Železnica jc za razvoj Železnikov življenski pegoj, pa tudi za selško dolino iti Škoijo Loko velikega pomena. To vprašanje je bilo že tudi na dnevnem redu, treba bo gledati, da sc reši. Seveda se 7.3, železnico ne zahteva od Železnikov več žrtev kot od sosednjih občin. Kje toraj dobiti nekaj denarja za železnico? Nekaj podlage bi sc zidalo za železnico, ako prizadete občine sklenejo občinsko naklado na žganje. Tega denarja bi prišlo v enem letu nad 20.000 K; to so obresti od 400.000 K. To bi že dalo nekaj akcij za železnico. Občinski odbori poskusite vsaj eno leto, da se prepričate. Druga podlaga je pet hranilnic v okolišu. Denar vložite v domače hranilnice, ki bodo pripravljene prispevati za železnico. Ker jili je več, sc lahko izbira. Cc komu bližnja ni po volji, vloži lahko v drugo. Možje, z dejanji na dan! Tretja podlaga so naša posestva, ki bi po železnici na vrednosti dosti pridobila. Vsak po svojem premoženju, z besedo in dejanji podpirajmo to podjetje. Bogatejši in premož- en' na že I ez nem te m cfju S pravilo ga 'ena lahko, podamo skupno roke in nastal bode mir vrh in postavilo 12 vodnikov. Delo ie bilo, ka- in edu.ost mcd soscdK kor nri taki višini samo umevno, združeno z — Sina ubil. Fcter Kužanovic iz uu\o- vellkanskhni težkočami! saj vodniki niti naj- I raca. okraj Brod, je v prep.ru ustrelil svo- ------------so aliko s tem zadovoljni. Drugače pa je za Mokronožane. Na Puščavi jc samo Zupančičeva. žaga in jedna hiša, potem pa daleč nobene hiše in nobenega sela. Do Mokronoga je dobre pol ure hoda. Res prava puščava. Sedaj si pa mislimo, v kakem položaju bodo potniki, vsaj prva leta, ko sc še ne bodo tu zidale hiše in gostilne, ako pridejo v zimskem času ob 10. uri zvečer na to postajo. Prenočišča nobenega, voza nobenega, ako ga kdo slučajno poprej ne naroči, kaj naj počne ubogi potnik, posebno ženske. Ali naj gazi po debelem snegu v temni noči do oddaljenega Mokronoga, ali naj gre nazaj v Bistrico k Zajcu ali pa naj ostane v mrzli čakalnici, če bo sploh postaje-načelnik to dovolil. Sicer se mu je stisniti v kak bližnji gnil in ondi čakati belega dne, če ga bo sploh še živ učakal. Zdi se, da so gg. merjevci bolj mislili na prevažanje premoga, kakor na ljudi. Kako čudno bi se tudi glasila postaja »Puščava«, splošno znani trg Mokronog pa naj bi ostal brez nje. Res, da bi se s časom zidale hiše okoli kolodvora tudi na Puščavi, ali kaj pa naj store potem oni davkoplačevalci v Mokronogu, posebno trgovci in gostilničarji, ki že od nekdaj nosijo davčna br eniena? Ničesar druzega jim ue bo storiti, kakor opustiti svoje hiše v Mokronogu in iti na Puščavo nove zidat. Ali so to zaslužili? Ali naj tako skrbi država in dežela za svoje ljudi? Zato naj se merodajni iaktorji ozirajo na upravičene želje prebivalstva. Še nekaj. Ta postaja dobi vsled sloveče božje poti na Žalostni gori nad Mokronogom, ki privabi na stotisoče romarjev iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Istre in Hrvaške, jako velik osebni promet. Mogoče jc tudi, da se zve-že pozneje Mokronog skozi škocijansko dolino s Kostanjevico in Brežicami. Zato vse govori za to, da Mokronog dobi svojo postajo. — Otrok se je ustrelil v trebuh. 13-letni P. Galaš v Gorici se je igral z drugimi otroki. S seboj je imel revolver, s katerim se jc postavljal. Meril je na druge, potem nase. Revolver se je sprožil ter zadel dečka v spodnje dele trebuha. Sedaj ga zdravijo pri usmiljenih bratih. — Kako čudno se spreminjajo razmere. Pred kratkim ste poročali, da se jc na korist nemškemu »Schulvereinu« odkupila od novoletnih voščil tudi tvrdka Samassa. Še isti dan dobim slučajno v roke prvo številko »Novic« iz I. 1843. In kedo jc eden članek v tej številki napisal? Tedanji ljubljanski zvonar — Anton Samassa. I Štajerske nouice! š Nemci na delu. Spodnjcštajerskim Nemcem še ni dovolj, da jih pri nakupavanju in razprodajanju posestev podpira »Siidmarka«. Njeno delo jim jc premalo, — zato so ustanovili na celjskcm mestnem uradu agenturo za posestva. Delokrog tc posredovalnice se bo raztezal po okrajih, kjer Nemci upajo pridobiti gospodarsko in politično moč nad Slovenci. V poštev pridejo okraji Celje, Brcžicc, Laško iu Slovenji Gradec. To jc velevažno nemško-nacionalno delo, čegar stroške bodo plačevali slovenski davkoplačevalci v Celju. Stroške za ustanovitev prevzame namreč mestni urad, ki bo dal tudi potrebne uradnike na razpolago. š Mariborska »Čitalnica« priredi v letošnji zimi dva plesa; prvega dne 19. prosinca, drugega dne 2. svečana. Vabila se razpošljejo. Oba plesa se priredita v manjši dvorani. Čitalnica odstopi ob teh plesih svoje prostore gostilni in kadilcem, da se ohrani dvorana samo za ples. V postu priredi »Čitalnica« Gregorčičev večer z umetniškim programom. š Marihorska »Čitalnica«. Odbor mariborske »Čitalnice« za leto 1907: predsednik g. Leopold Koprivšek, podpredsednik g. dr. Anton Medved; tajnik g. dr. Ljudevit Pivko; blagajnik g. Ferdinand Lašič; knjižničar g. Marko Stajnka; odborniki gg.: Alojzij Bahovec, Srečko Stegnar, Josip Boc in Franc Pišck. V gledališki odsek sta izvoljena gg. S. Stegnar in J. Boc. š Umrla ie v Mariboru Ivana Mulle, notarjeva vdova, v starosti 64 let. š Adam na cesti. Franc Brecelj je bil svoj čas mesar v Mariboru, a je v zadnjem času zašel v bedo. Velika revščina mu je zmešala pamet. Bolelo je zlasti nesrečnika, da svojim sedmerim otrokom ni imel kaj jesti dati. Zato jih je hotel pomoriti, a so ga od tega odvrnili. V blaznosti je začel po cesti nag plesati, dokler ga ni prijela policija in oddala v opazovalnico v Gradcu, š V odbor moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Trbovljah so bili dne 1. t. m. izvoljeni gg.: Robert Plavšak, predsednik; Ivan Sorčan v Hrastniku, podpredsednik; Franc Stermšek, tajnik; Dominik Majcen v Hrastniku, namestnik; Josip Lončarič, blagajnik; Bernard Perko, namestnik; Anton Ve-ternik, odbornik za Dol; č. g. Peter Erjavec v priznanje zaslug za podružnico častnim predsednikom. Omenjenega dne se je priredila v Hrastniku rnična božičnica za otroke ter se v navzočnosti inonsigr. Zupana ukrenilo vse potrebno za otvoritev družbinega otroškega vrtca. Ženska podružnica je podarila gosp. prvomestniku krasen šopek svežih cvetlic, moška pa 50 K za družbo. š Novo izobraževalno društvo. Na Vur-bergu pri Ptuju se je v nedeljo 6. t. m. pri mnogobrojni udeležbi ustanovilo gospodarsko izobraževalno društvo. Izboren, jako dolg govor je imel g. državni poslanec dr. Anton Korošec. Govoril je o pomenu izobrazbe za kmečki stan ter navduševal pričujoče občinstvo, da pristopi h gosp. izobraž. društvu. Vse se je vršilo v najlepšem redu. š Iz ljubezni do matere se je hotel ustreliti delavec Janez Papež v Mariboru. Sprožil je nase samokres, a se ni zadel. Kot vzrok poskušenega samoumora je navedel, da mu jc pred kratkim mati umrla, brez katere ne more več živeti. š Kislo grozdje. »Narodni List« piše v imenu »mladih« na Štajerskem: »Mi žvižgamo na vsa odborniška mesta, bodisi pri celjski posojilnici ali »Južnoštajerski hranilnici« ali »Zvezni tiskarni«. Ce bi nam bilo res na tem ležeče, imeli bi te zavode že z lahkoto v svojih rokah ali pa bi imeli potrebne lastne zavode te vrste«. Tako »Narodni List«. Za počt! š Politični kameleoni. Piše se nam: Zadnji »Narodni List« piše pod naslovom: »Verouk v ljudski šoli« sledeče: Od gotove strani se trdi, da so svobodomislne stranke brezver-ske, ki hočejo iztrgati posebno otrokom vero iz srca, ki gonijo veronauk iz šole, se bojijo križa itd. Prepričan sem, da bo zadelo tudi nas isto prokletstvo, a gotovo po krivici. Uverjen sem namreč, da lahko izjavim v imenu nas vseh in sploh cele naše stranke: Narodna stranka ne bo nikdar gonila veronauka in molitve iz šole. Mi želimo temveč, da se verouk prav pridno in temeljito poučuje, da se goji prava pobožnost in blažijo značaji. In če se bodo naši otroci naučili in navadili izvrševati največjo krščansko zapoved: »Ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe«, bomo stariši dotičnim gospodom katehe-tcrri prav od srca hvaležni.« Gospodje okrog »Narodnega Lista« pač čutijo, da se bližajo volitve, zato je treba biti »krščanski«, kar se da, drugače ne bo mogoče nič opraviti. Kdo bi si pač mislil, da bomo čez tri mesece morali popravljati knjigo: »štajerski Slovenci, kaj hočemo« na strani 26. Tam čitamo: »Zahtevamo svobodo šolstva z ozirom na vzgojo in pouk«. Na strani 22. bo treba tudi popraviti, kajti stavek : »Sovražimo in zarnetavamo enostransko vcepljanje raznih naukov v srce našega naroda, zarnetavamo načelo, da ljudstvo mora verjeti kak nauk že edino zato, ker se mu pove od te ali one strani«, se nikakor ne vjema s poučevanjem veronauka v šoli. Je res čudno! Pred tremi meseci bi bili kateheta, »ki vceplja enostransko razne nauke v srca našega naroda«, zaničevali, danes sme pa »upati«, da mu bodo od »srca hvaležni«. Gospodje okrog »Narodnega Lista«, ki pravite, da se vam samo podtika, da ste brezvcrci, ker ste svobodomisleci, odgovorite! Odstranite početje francoskih svobodomislecev, ki ropajo cerkveno premoženje in (menda v imenu svobode) zatiravajo katoliške duhovnike. Kakšno stališče zavzemate napram akciji svobodomislecev za svobodno šolo. Povejte odkrito, ste pristaši svobodne šole ali ne? Potem se pa tudi onega držite ter ne izpreminjajte barve. Koroške novice. k Poroka. Včeraj, dne 8. t. m., dopoldne se je vršila v knezoškofijski kapelici v Celovcu poroka deželnovladnega konccptnc-ga praktikanta Viktorja Kometter z gospico Otilijo Madile, hčerko stavbenega podjetnika. Poročil ju je gospod profesor Leopold Paz-dera. k Duhovniške vesti. Razpisana je mestna fara Pliberk do 16. svečana t. 1. (patron pre-svitli deželni knez). — G. kaplan Ignacij Mil-lonig je prestavljen iz Berga v Trebno. — Uprava dekanije Pliberk jc začasno podeljena gospodu župniku in dekanijskemu svetniku A. Kesnarju. — Za provizorja mestne tare v Pliberk« je nastavljen gospod kaplan Ivan Horn-bock. k Zopet nezgoda na glavnem kolodvoru v Celovcu. Dne 7. t. m. zvečer proti 7. uri je zagrabil poštni vlak, prihajajoč iz Maribora, premikača Filzmaierja ravno ko jc stopil na tir. Premikat .ie padel pod stroj prihajajočega vlaka. Stroj ga jc kakih 80 metrov daleč vlekel s seboj. Na vpitje Filzmaierjevo jc bil strojevodja opozorjen ter jc vlak takoj ustavil. K sreči ic bil pa prenukač samo zadaj na glavi in pa na rokah nekaj ranjen. Na zdravnikovo naredbo so ga prepeljali v bolnišnico ter je upati, da bo kmalu oi reva!. Nesreča se je vsied tega prigoJila, ker ie pre-niikač v službeni gorečnost: preslišal bl.ža- joči se vlak. Radi svoje vnetosti bi pa kmalu svoje življenje izgubil. k V Celovcu se širi novica, da je neki bivši žrebčar na smrtni postelji v Trstu izpovedal, da je on umoril pred kakimi osmimi leti šiviljo Stossier v Celovcu, katero so takrat našli umorjeno na neki njivi blizu žreb-čarske postaje. Radi tega umora je bilo že več moških, med temi tudi nekaj vojakov zaprtih, pa so .iih po brezuspešni preiskavi zopet izpustili. Umor je do današnjega dne ostal skrivnosten. Mogoče, da se bode nazadnje le izvedlo za pravega morilca. Ljubljanske nouice. Ij Javno predavanje. Gospod dr. Fran Dolšak je imel včeraj zvečer v prostorih »Krščansko-socialne zveze« javno predavanje o infekcijskih boleznih Na podlagi veliko zgledov je razvil pojem infekcije, opisal nje provzročitelje, bakterije in način, kako infekcija pri tej ali oni bolezni nastane. Omenjal je pripomočkov, s katerimi razpolaga organizem zoper nalezljive bolezni in razjasni! pojem naravne in pridobljene imunitete. Glede zdravljenja teh bolezni teži moderna znanost po uporabljanju za vsako bolezen specifičnega seruma, kakor se je izborno obneslo pri davici. Končno je predavatelj razjasnil pro-filaktične naredbe zoper razširjanje epidemič-nih boleznij in za zgled navedel med drugim tudi zadnjo legarjevo epidemijo na Rakovniku. — Prihodnji torek predava g. dr. Aleš Ušeničnik. Ij Ženski oddelek »Slovenske krščansko-socialne zveze« v Ljubljani vabi na zabavni večer, ki ga priredi v proslavo svojega petletnega obstoja v nedeljo, dne 13. januarja, v društvenih prostorih (hotel »Union«), Spored: Pozdrav. J. Aljaž: »Nevesti«. Besede S. Gregorčičeve. Poje društveni mešani zbor. Govor. »Tri lipe«. Zložil S. Gregorčič. Dekla-muje I. Zakrajšek. Volarič: »Slovanska pesem«. Poje društveni mešani zbor. »Nevesti«. Zložil S. Gregorčič. Deklamuje N. Bačnik. J. Aljaž: »Zaostali ptič«. Besede S. Gregorčičeve. Poje društveni mešani zbor. »Sirota«. Zložil S. Gregorčič. Deklamuje M. Cernič. — »Kukavica — modra ptica« ali »Boj za doto«. Veseloigra v štirih dejanjih. Uredil J. Kraljev. — Zjutraj ob 7. uri v Križevniški cerkvi sveta maša s cerkvenim govorom in skupnim sv. obhajilom društvenic. Zvečer začetek ob pol 6. uri. — Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 60 h, tretje vrste 40 h, stojišča 20 h. — K obilni udeležbi vabi odbor. Ij Kako bodo preuredili ljubljanski južni kolodvor. Preuredba ljubljanskega Južnega kolodvora je končno vendarle sklenjena stvar. Ljubljančane pa tudi druge naše sodeželaue bo gotovo zanimalo, ako jim podamo kratek obris precej obsežnih del. Sedanje glavno poslopje ostane, kakor je na dosedanjem mestu ter se nc bo zgradilo novo glavno poslopje ob Resljcvi cesti, kakor se je o tem mnogo govorilo. Sedanje glavno poslopje bo na obeh straneh vzdignjeno do drugega nadstropja ter pridobi štiri okna v fronti na obeh straneh. Sedanji vestibul v glavnem nadstropju bo ves razdrt in ondi kjer sedaj stoje portirji, vodile bodo stopnjice v globino, kakor je to posebno pri mnogih kolodvorih na Nemškem. Iz globine bode občinstvo prišlo v sredo tira na takozvani »Jnselperon« in sicer na ob oni del tira, s katerega se bodo odpeljali. Ob tirih bodo posebni napisi: »Na Dunaj«, — »Z Dunaja«. — »V Trst«, — »Iz Trsta. — »Na Dolenjsko«, — »Iz Dolenjske«. — »Iz Kamnika«, — »V Kamnik«. — »Na Vrhniko«, — »Iz Vrhnike«. — »Na Gorenjsko«, — »Z Gorenjske«. Oni potniki, ki se pripeljejo, ne bodo prišli v dotiko z onimi, ki se odpeljejo. Ondi, kjer so sedaj uradi bo hodnik v restavracijo. Restavracija bo nanovo zidana ter bo imela tudi restavracijske čakalnice, kakor v Gradcu. Ljubljansko občinstvo dobi posebne salone. Od sedanje rastavracije ostane le sedanji stekleni salon, ki bo prenesen. Uradi za brzovozno blago dobe posebne prostore na onem kraju, kjer sedaj odkladajo premog. Ondi se zgradi posebno skladišče za brzovozno blago ter bodo vodili tja posebni tiri. Tudi pošta pride iz sedanjih prostorov na peron nasproti sedanje »kasarne« za kondukterje. Peron bo razširjen do Dunajske ceste ter bo eden največjih peronov v Avstriji. Cez Dunajsko cesto, mimo katere vozi vsakih 24 ur 78 vlakov, bo napravljen železen hodnik, Martinova cesta bo pa preložena pri železnici nekoliko na levo ter bo napravljen pod cesto podvoz. Čakalnice se moderno preurede. Na peronu bodo tudi blagajnice za one, ki pridejo s kakim vlakom, a se žele takoj z drugim voziti naprej. Dosedaj je na Južnem kolodvoru 90 pretni-kalnic, potem jih bo 300. Stroški za te zgradbe so preračunjeni na dva in pol milijona kron. Državna železnica je izjavila, da participira na stroških. Misli sc, da postane kolodvor v Šiški le takozvani aranžijski kolodvor in Ie enominutno postajališče samo za prebivalce Šiške, ker s preuredbo južnega kolodvora izgubi precej svojega značaja kot osebni kolodvor. Za Kamnik in Vrhniko bo prihod in odhod na Južnem kolodvoru. Škoda, da se ni pri preuredbi skrbelo tudi za skladišča, ki ostanejo, kakor so. Tako ostanejo tudi vedne tožbe, katerim ni odpoitioči dokler se skladišča nc razširijo. Za Hamanovo hišo bodo napravljene premikalnice za nakladanje kamenja, tobaka, premoga in tako odpade precej ovir od Dunajske ceste. Cujemo, da namerava ondi g. Ranzinger zgraditi skladišče za tako blago ter se tako znatno poživi tudi Resljeva cesta. V obeh drevoredih na levi in desni strani kolodvorskega poslopja sc napravijo klopi. Omenjati moramo še, da bodo ondi, kjer jc sedaj pošta, prostori za mestne stražnike in za vladne uradnike. Na pročelju glavnega po-poslopja, ki bo z lepo ornamentiko okrašeno, bo velika električna transparentna ura. Škoda, da Južna železnica nc odstrani kurilnice nasproti glavnemu poslopju ter ostane tako za one tujce, ki se samo vozijo mimo Ljubljane pogled na prekrasne kamniške planine zaprt. Naj bi Južna železnica še radi reklame svoji progi, prestavila to kurilnico na drug prostor. Kakor se vidi, bodo dela precej obširna ter se s to preuredbo vsaj nekoliko zadosti že davni potrebi. Ij Božičnica na Rakovniku. Kakor običajno vsako leto, vršila se je tudi letos na dan sv. treh kraljev prelepa božičnica z bogatim vsporedom. V sredini odra so bile postavljene jaslice, poleg lepo okinčanega drevesa pa je stala miza, bogato obložena z koristnimi darili. Vodja salezijancev ie pozdravil sotrudnike in prijatelje zavoda z prisrčnim nagovorom, nato pa so gojenci deklamovah božične poezije. Prav mično sta dva gojenca v duetu se veselila lepih daril, ter se zahvalila sotrudnicam in dobrotnikom v ginljivih besedah. Godba je svirala jako pohvalno. Občudovanja vredno je prikupljivo obnašanje gojencev in ljubezen do predstojnikov. Končno se je zahvalil g. vodja delujočim damam za prelepo slavnost pod vodstvom baronice Auerspergove, ne-utrudljivim gospem 1. Kosovi, Schifrerjevi in Mariji Alešovčevi, ki so tako skrbno se trudile za njegove gojence. Predvsem je povdarja], da so dobrotniki letos blagohotneje prispevali z darili kot navadno, za kar je izrazil najtoplejšo zahvalo. Bogati mašni plašč, ki se je nahajal med darili, služil je prvič drugo jutro pri sv. maši, darovani za vse dobrotnike in sotrudnike salezijanske mladine. Bog plačaj vsem dobrotnikom! Ij Poročil se bo bančni uradnik g. Alfonz Breznik z gdčno Ivano J e r š e, blagajničarko. Ij Veliki ljudski koncert »Glasbene Matice«. Izmed ostalih manjših točk, ki se bodo izvajale na ljudskem koncertu dne 13. januarja v veliki dvorani hotela »Union«, naj omenimo še nov Stanko Premrlov mešan zbor a capella »Lilije« na besede Simon Jenkove. Gospod Premrl ie že več let na dunajskem kon-servatoriju in se misli zgolj glasbi posvetiti. Njegove »Lilije« so sicer kratek zbor, a kaže.io veliko nadarjenost skladateljevo. Žalna resig-nacija mladega dekleta na življensko srečo je tako pristno slikana, da skladba pri vsej svoji preprostosti mogočno učinkuje na poslušalca, ker veje -iz nje cel roman nesrečnega mladega bitja. V spomin nedavno umrlega pesnika Simon Gregorčiča se bo poleg že navedenih »Pogled v nedolžno oko« in »V celici« pela šc najlepša slovenska skladba Nedvedova »Nazaj v planinski raj«, o kateri je ob Gregorčičevi smrti pisala goriška »Soča«, da jc na pesnika, ko jo je slišal v Ljubljani pri koncertu »Glasbene Matice«, tako vplivala, da je plakal. Tudi ministrskega svetnika g. dr. pl. Wienerja je o priliki inšpekcije v» Glasbeni Matici«, ko jo jc zbor med drugim zapel, naravnost očarala. — »Glasbena Matica« želi s prirejanjem ljudskih koncertov podati umetniške užitke najširšemu slovenskemu ljudstvu. Zato vabi vse sloje, osobito še delavske in obrtne, da pridejp uživat krasoto velikih in plemenitih glasbenih del. Na ta način hoče »Glasbena Matica« izobraževalno in blažilno vplivati na one sloje ljudstva, ki sicer nimajo prilike zadostiti svoji želji po višji izobrazbi. »Glasbena Matica« pri tem ne išče dobčka, zadovoljna je, ako nima izgube pri naravnost velikanskih stroških. Vstopnino 60 vinarjev ali sedež za 1 krono za tako priliko pač vsakdo lahko zmore, ki ima le dobro voljo. Pričakujemo torej sigurno, da bode dvorana do zadnjega kotička nabito polna. Ij Podčastniki v kazini. Podčastniki tukajšnje garnizije prirede v četrtek, dne 10. t. m. v kazinskem salonu obiteljski večer, združen z vojaškim koncertom. Začetek ob osmi uri. Ij Iz pisarne slovenskega gledaličša. Jutri v četrtek, ponovi se (za nepar) velika Wagner-jeva opera »Lohengrin«. Naslovno vlogo poje g. pl. Rezunov, Elgo ga. Skalova, Ortrudo gdč. Reissova, Telramunda g. Ourednik, kralja Henrika g. Betetto, kraljevega glasnika g. Ra-nek. — V soboto se vprizori prvič na slovenskem odru zanimiva Štolbova veseloigra »Na letovišču« (par). — Pripravlja se Doni-zettijeva tridejanska opera »Lucia di Lam-mermoor«. Ij Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira jutri od 3. do 5. ure popoldne društvena godba. Ij Na oklicih so: Franc Premrl, mehanik, z Marijo Vičič, kuharico. — Lovrenc Appe, pozlatarski pomočnik, z Barb. Perko, vdovo sobnega slikarja. — Alfonz Breznik, uradnik banke »Slavije«, z Ivano Jeršč, blagajničarko. Ij Predpustna veselica »Prometne zveze« v »Unionu« utegne postati v soboto posebno zanimiva. Odbor železničarjev je vse storil, da bo veselica dobro aranžirana in da bo zabava res prav imenitna. Tudi se je poskrbelo, da bodo jedi in pijače po izredno znižani ceni. Tudi med občinstvom se opaža veliko zanimanje za to predpustno veselico, ker bo to prva veselica, ki jo prirede železničarji v veliki dvorani hotela »Union«. Zato naj vsi, ki se hočejo čutiti iu zabavati popolno preprosto a fino, v soboto pridejo na to veliko prireditev vrlih železničarjev. Ij Petrolejka razpočila se je sinoči v sobi hiše št. 4 v Gradaških ulicah. Za mizo je sedela 15-letna služkinja Angela Steinmannova in 6-letna domača hčerka Ana Novakova, drugi otroci so se pa igrali po sobi. Ko je eden teh vrgel nekaj v svetilko, sc jc ta razpočila in razliti petrolej sc je vnel. Plamen je dosegel tudi Steinmannovo in Novakovo. Na vpitje jc prihitela hišna gospodinja, ki je ogenj pogasila, vendar sc je pa Steinmannova tako opekla, da so jo dali na odredbo g. dr. Fodransbcrga, ki ji je dal prvo pomoč, v deželno bolnišnico. Novakova pa, ki je manj opečena, leži doma. Ij KonM brez gospodarja. Danes ponoči je mitniški paznik na Tržaški cesti prijel tri konje, ki so prišli tja brez gospodarja. Dejal jih je v hlev pri »Tončku«, lastnik naj se pa oglasi pri policiji. Ij Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 80 Slovencev in 40 Hrvatov. Ij Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni sejm prignanih 875 konj in volov, 245 krav in telet, skupaj 1120 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, ker so prišli ponjo Moravci in Nemci, pri konjih pa srednja. Ij V župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani je bilo v pretečenem letu rojenih 542, od teh na Viču 200, v Spodnji Šiški 205. Umrlih 298, poročenih 208, od teh vsled pooblastila 76. Ij Ulom v stolnem župnišču. Ukradenih je bilo včeraj popoludne g. stolnemu vikarju dr. Jos. Jeršetu okoli 700 kron. Tat se je od 2. do 3. ure popoludne priplazil s ponarejenim ključem v sobo ter je pospraznil vse predalčke, v katerih je bil zvečine cerkveni denar. Policija tatu marljivo zasleduje. Nekega sumljivega človeka so zaprli. Ij Pri sv. Petru v Ljubljani je bilo leta 1906 rojenih 469; umrlo iih je 374; poročenih jc bilo 151. Ij Preprečena pot. Včeraj jo je hotel popihati v Ameriko 22letni Marko Rožek iz K rašnjega vrha pri Cernomlju. > se odda takoji pod jako ugodnimi pogoji ; če treba tudi za več let. Na razpo-. lago lep vrt ter lepi gostilniški prostori z vso opravo, prav blizu Ljubljane. Naslov se bve 36 v Ljubljani, Metelko«« ulice 19. I križev pot 150 cm wisok, pogiraj 250 gld., se proda sedaj 200 gld. pri 2907 FRANU TOfiflABttU i*-* podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valva-zorjev trg št. 1. Od preč. cerkvenega predstojništva pregledan in odobren. 11 hiši Gradišče št. 4 se odda » V V Več se poizve pri hišniku. (3015 3 -3) m. ahtevajte zastonj In fronko inoj veliki, beguto ilustrovaa glavni cenik ? nad 10C0 slikami vsefc vrst nikelrtANtih, »rebrnih iu r.iatih u* t znamko Boskopf* !Ubn> Ornega 8cb«fftiaiiRefi, ttlfisbuttf kakor tudi v»eb vrat solidnih r.Utnlo In srttbrBŽK pr. foTirnt* tOTafbiUlb rouaJb. Nikel. remont, ura......X 3 — »ist. Roskopf patent ura . . . . „ 4'— , , Črna |ekl. rem urn p 4'— švic. izvit, kobkopi pol ure . „ 5'-Goldln rent. ura ,l.nna* kolesi« n 7 50 flr«br. , „ -Oloriti* , » dvojni plašč , 11*50 , oklep verižica z rinčico na pero iu karab., 15 gt. težka „ 2 50 rH«kB TuJanlkel. ura b nldro z „Luna# kolesjem . . , 9"5C ura « kukavico K 3*50, budilka K 2 00, kuhinjska um M 3'— ivarcvaidbka ura K 2 80 'lit* vsako uro Kletno pismeno Jiuutliol rtalho? Zamena dovoijen*, s.M »ifoiir anzn^ E Prva tovarna za ure Manm« Končali v Mosta 1789 (Briirc) št. 654, Češko. !00 40 fss4 i i j^SH&i i J lz proste roke pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječa iz 3 sob, klei«, kuhinje, sušilnice za meso, veliko šupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani. 2761 7 Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Milana 1906 (avstr. razsodišče). Proti zaprtju in da se želodec okrepi in pospešuje prebava, priporočam slovitega profesorja in doktorja zdravilstva 274S I a želodčno tinkturo Piccoli v l steklenica 20 vin. 12 stekienic z zavij. 24 » » 1C0 „ „ „ (poštni zavoj). Zunanja naročila izvrši tekar P I C C O L I v Ljubljani Dunajska cesta, najtočneje. Poskusite /J in priporočite H = izdelhe Tydrone torarnc hran v Pragi VIII. točnih zastonj. =JMEšSSBffl i i* Lv- ,vi Odvetniški jcandidaf w večletno prakso želi premeniti službo. Ponudbe naj se izvolijo doposlati na upravništvo tega lista pod šifro: 35 3-2 »Odvetniški kandidat 35.« Slutbe iščem v kakem župr.išču ker sem izurjen v kuhinji, kakor v vseh domač h delih, bodisi tudi za pomoč v cerkvenih delih. Grem ludi h kakemu g zdravniku na deželo, v lekarno, ali v kako drugo tako mirno hišo. 48 3_2 Naslov pove upravništvo Slovenca". Leopold Tratnik Ljubljana, Si. Petra cesta 27 j?w p priporoča 0 ttijK' visokočastiU du- jf f r¥ du hovščini in cer k v enim predstoj-r.ištvcm svojo naj-Marttvidko za izdelavo cerkvenih posod in orodja, volih« »»lega. frečastiti gospod! . Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj poS-Ijem vttorcc. Stare reči popravim, poalaiim itd. Velika zalogu elektr. avetl Id kiparskih del. Največji vspeh nove dobe! je sloviti 10/I i nl~\ Prodaja na debelo iu drobno. iM^hfš i r ii r-' le iz kranfskega Imnenega olja 9 1619 100—4fi prodaja v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih liarv firnežnv, iakov in »Jeklarskega ki«. jse. Največja zalo«« &tan*65<6line|a in gipsss« Vpisana varstvena znamka. Da snežno iielo ita popolno isrez duha perilo in izredno varuje ptatenino. Brez mila, sode aii drug h pridutk. v si? rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno zramko ^218 10 — 1 250 gramov-zavoj po IS vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg „ „ 5G „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se po-kva i perilo. Dobiva se v vseh rirogerijah, trgovinah s kolonija!-nim blagom, lekcroah in trgovinah z milom. Ha debelo uri L. Minlosu na Dunaju. I 3. ...............................imuni................................. - a v oy P \ V ^ 0'\f. | Lci¥ci! Turisti! Vojaki! Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje 2947 32-5 O V O 3. s: Prospekte pošilja Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg ul. 4. Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vašim Heveaxom sem jako zadovoljim, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K. a m i 1 o Morgan, lovski pisatelj i častni predsed. strelcev" na Dunaju.) .kluba i mniMRi] jrarKHTOMMcaaMi!.- Podružnice: Praga 2 menjalnicami: Oraben 35, Mala »Iran, Most. ulica 17, Žllkow. Brno, Badnn, CeJka Lipa, CeSka Kamnlc«. Morarik! Zambort;, «3(11!ng, Sovi Jlfln, Plien, SrltaTa In Liberce. Menjalnice n« Dunaju I. Woll«ll« 10, II. Taboratraase i, III Ungarganaf 6Q (vogal Rcnnwe(?a), >"■ L5-wcngasae 27, IV Wl«luer Hanptalrasi« 12, V Sch6nbrunn«r«lrnMe 88 o, VII Marlahiferstrasse 76, VIII Lerchentelderalrsase 132, IX. Als«Titra»«e M. X. Favorltenalramt 59, XVIII. WSinlntfJritraMt 82, XIX. DBbllngcr tlouplstr. 33, XXI. Haunlitraiit 22. »lonjalnična dslniška družba n j f VuTiftj. L, Wollzeile 10, 45 16U—2 V^^tRl K 16.000 000. —I—W —— Rusior sfcklad 51 7 000.000 l^ajKuiantnejši nakup šil prodaja vseh vrst rent, državnih papirjov, akcij, prioritet, r.astavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava sss cNkoinptiraiije mm iržrobanib »astavnic in obligacij, srečk in kuponov. P^ružnica v Spljetu. IMlj^^ MMm kllliil f LjllMjillli, ^ružnica v Celovcu. Delniška glavnica K 2.000.000 ^ ^ _ ^^^^ I Rezervni fond K 200.000. •C* prodaja h žrebanju dne 15. januarja 1907 promesse m $ m Samlslcih srečk po K15. Glavni dobitek K 84,000- ****** Vlog® n® knjižice in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4■/,. 53 2