Poštnina plačan» v gofovtnL
Leto XVI., št. 212
Ljubljana, petek 13. septembra 1935
Cena 2 Din
cpiiivLLLäivo; ujuDijana, Knafljeva uüca ä. — reiefon št. 8122, 8123, 3124, 3125, 312Ö. Lose raun -»düeieit: Ljubljana, Selen« Durgova iL. i, - Tet 3492, 2492. t'oüruZmca Marlbor: Uoepoaka uüca
et. 11. — leietOD St. 2455 fouruZnlca Jeije. Kocenova ulica it,
I — TelefOD St 19U riačuni pn pošt бек. га vodili: LJubljana St 11.842. Praga Cisto 78.180,
Par pripomb
V zadnjem času čitamo v raznih ra-dikalskih glasilih in zlasti tudi v >Slo-vencu« zelo decidirane izjave glede stalnosti režima. Sver jih čita z nekakim začudenjem, ker nikjer še ni bilo napisano, da vlada ni trdna, in ker vsi vemo, da se v Narodni skupščini naslanja na ogromno večino svojega kluba, ki je štel že takoj ob svoji ustanovitvi 223 poslancev ter se bo lahko^ še povečal, saj šteje skupščina 368 članov Odločne izjave v tem oziru dajejo tudi na novo imenovami ministri, nedavno g. Miškulin, sedaj g. dr. Miha Krek, ki je pri Sv. Trojici nad Moravčami z vsem povdarkom opozoril ju-goslovensko politično javnost, da se bridko varajo in da bodo razočarani tisti, ki se zanašajo na to, da ta vlada ni trdna in ne_ iDvolj od Ločna.
Pokojni dr. Janez Krek je imel gotovo tudi to prednost pred ministrom dr. Miho Krekom, da je bil v svojih političnih formulacijah jasen in precizen. On je natančno formuliral pojem narodnega edinstva in njegov klasični izrek o semenu enega izkrvavelega naroda ne dopušča nikakega dvoma, kako je on mislil o edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi g. dr. Natlačen v Komendi ie bil jas^n. Pri Sv. Trojici, kjer se je rodil eden najpreciznejših duhov naše kulturne zgodovine. Vega, s svojimi logaritmi, pa smo dobili »ljudstva Jugoslavije«. Bilo bi interesantno razložiti množin-ski izraz >Ijudstva« z graraatikal-nega in slovenskega jezikovnega stališča sploh. In razpravljati o vprašanju, ali imamo poleg plebs, tudi še plebes Vsekakor ie pa originalno, ju-goslovenski narod v njegovem svoj-etvu kot nosilca državne moči označevati kot vsa ljudstva Jugoslavije, _
Gospod minister dr. Krek, ki is eden glavnih funkcionarjev nove ra-dikalske stranke, odkar je odložil predsedništvo Katoliške akcije, nam žal ni dal podrobne razlage o načelnem in delovnem programu JRZ. Slovenska javnost pa si to že davno žali. Zagrebško glasilo Radikalske za-jedniee nostopa v tem oziru mnogo ei-stematičneje in tudi podučneie ter zato tudi lahko konstatira, da so hrvatske narodne mase z vedno večjim navdušenjem pridružujejo novi stranki.
Bodi nam dovoljeno, da pri tej priliki sprego\ orimo tudi besedo o dolžnostih slovenskega radikalskega glasila. Mi ne pripadamo Radikalski zajed-nici in j<? razumljivo, da se trudimo razložiti slovenski javnosti pred vsem program jugoslovenskih nacionalistov. Isto nalogo pa si je očividno nadel tudi »Slovenec«, ki ga pohorska akcija mnogo bolj zanima, kakor zadeve radikalskega izvršnega odbora. To ni prav in utegne važnost obeh akcij prikazati v neenaki luči. Zato bo dobro, ako prvaki JRZ v bodoče obširneje in temeljiteje popravijo, kar dan za dnem zagreši slovensko glasilo nove stranke. Tudi bi v taktičnem oziru imeli nasvet. Kakor je znano, se JRZ snuje od spodaj navzgor in zato ni priporočljivo. če se vsa propaganda za njo vrši s pozivom na g. notranj. ministra, kakor se to godi po našem podeželju..
To eo nekatere naše dobrohotne kritična pripombe, ki smo jih napisali z najboljšim namenom, ker se nam zdi, da se gospodje ustanovitelji JRZ vendarle na vsak način hočejo izogniti po-greškam, ki jih očitajo JNS in zaradi katerih, kakor oni pravijo, JNS ne samo ni le že mrtva, temveč je že zdavnaj tudi pokopana in so torej lažnjivi preroki vsi tisti, ki sd jim zdi, da spet vstaja.
Tudi o slovenskem vprašanju smo pri Sv. Trojici slišali prav nejasne izraze. G. dr. Krek konstatira, da se njemu in njegovim očita, da so zatajili slovenski program. On nato odkrito izjavlja, da je za široko samoupravo. izgleda nam, da ta izjava ne bo v polni meri zadovoljila tistih, ki take očitke iznašajo. Za samouprava so končno tudi jugoslovenski nacionalisti, ki so celo že tudi konkretno povedali, kakšne samouprave smatrajo za potrebne in ki so svoj čas, ko so bili, če ne na vladi, pa vsaj pri vladi, že tudi izdelali v vseh podrobnostih predlog o uvedbi banovinskih samouprav. G. minister naj si ta predlog, ki se sigurno nahaja še v vladnih arhivih, dobro ogleda in če ga bo mogel v eni ali drugi stvari še izpopolniti ter mu kai koristnega dodati, mu bodo tudi jugoslovenski nacionalisti hvaležni. Vsekakor bo pa v njem našel mnogo več, nego samo frazo, naj samouprave ustrezajo zahtevam in potrebam našega ljudstva. Našel bo namreč povedano. kako naj ustrezajo.
Proti c'fii stvari pa moramo kar odločno protestirati. V svetotrojišk^m govoru čitamo čudno »ugotovitev«, da so separatisti ubili ljubezen in smisel za državo in za državno-pravne posle v našem narodu. Toda v našem ljudstvu
_ in tu je ta beseda na svoiem meetu
_ je globoko zasidran instinkt samo-
APETOST V ŽENEVI NA VIŠKU
Italija odklanja še nadalje vse kompromisne predloge - Danes
šefi Društva narodov govoril francoski ministrski predsednik La val
Ženeva, 12. septembra, d. Po govorih angleškega zunanjega ministra Hoareja in abesinskega delegata tiavariata na včerajšnji seji skupščine Društva narodov je govoril avstralski delegat BruCe, ki se je oa-vil s povojnimi razmerami ter izjavil, da bo najbližja bodočnost pokazala, ali se bodo mogle vzdržati dosedanje smernice civiliziranega sveta. Povojni razvoj pomeni odpo ved vojni ter skupno reševanje vseh problemov Njegova mejnika sta locarniški in pariški pakt.
Norveški zunanji minister Koht je opozarjal na resnost trenutka ter izjavil, da bi neuspeh odbora petih v prizadevanju za likvidacijo spora med Ahesinijo in Italijo pomenil poraz Društva narodov, po katerem bi se le težko moglo opomoči. Zato se mora poizkusiti vse, da s« najde rešite-, ki bo pravična za obe stranki
Madžarski delegat general Tanczos je opozarjal na aktualnost razoroži tvenega vprašanja in Zahteval enakopravnost za Madžarsko, češ, da je najboljše jamstvo za
mir enakost vojaških sil. Madžarska pristaja na vsako poravnavo s sosedi na podlagi enakopravnosti. Nadaljnje vprašanje, s katerim bi se moralo pečati Društvo narodov, je manjšinsko, ki ni zadovoljivo rešeno. Madžarska, ki ima tri in pol milijona svojih rojakov v inozemstvu (pri tem je zopet navajal nepravilne številke), ima pravico opozoriti na nevzdržnost sedanjih manjšinskih pogodb t«r zahtevati, da bi bile sosedne države proti madžarskim manjšin.i m tolerantne in da bi se vprašanje manjšinske zaščite reševalo neposredno v svetu in v skupščini Društva narodov, kar bi pospešilo odpravo pritožb.
Zadnji je govoril avstrijski zunanji minister dr. Berger __ Waldenegg. ki je poudarjal pripadnost Avstrije k načelom Društva narodov, kakor tudi. da mora Avstrija prav zaradi tega zahtevati popolno enakopravnost na vseh področjih, tudi erlede pravice oboroževanja. Ta enakopravnost je po njegovem mnenju pogoj za ohranitev miru.
Zatem je bila seja zaključena..
rv
ЂвтЏшЏ seja plašnima Umi
Danes je bila splošna situacija v Ženevi zelo napeta. Vse se zaveda, da ima te dni definitivno pasti odločitev o vojni v vzhodni Afriki in miru v Evropa. Hoare je imel snoči in danes ponovno sestanke z La valom-in-dobro poučeni politični krogi jih tolmačijo kot priprave za popolno zbližaaje Francije in Anglije. Laval se že odločno nagiba na angleško stran in k temu ni v mali meri prispevala okoliščina, da od včeraj do danes opoldne ni mogel dobiti telefonske zveze z Mussolinijem. Potemtakem naj bi propadel še njegov poslednji poizkus osebne intervencije pri italijanskem ministrskem predsedniku.
Na današnji dopoldanski seji skupščine Društva narodov so govorili zastopniki Argentine, Nizozemske, Švedske in Belgije, ki so v splošnem poudarjali potrebo ohranitve Društva narodov in odločnih ukrepov za zagotovitev miru.
Argentinski delegat je sporočil, daje sedaj vendarle konec vojnega stanja med Bolivijo in Paragvajem.
Nizozemski govornik je hvalil Društvo narodov, ki je na gospodarskem in socialnem polju doseglo že mnogo
uspehov, obžaloval pa je, da enake sreče ni imelo glede na razorožitev in ohranitev miru.
Švedski delegat in zunanji minister Sandler je obžaloval, ker se svetu Društva narodov ni posrečilo ustaviti vojaških priprav, ki se v zadnjem času vedno bolj povečujejo in povzročajo vedno večjo napetost v mednarodnem političnem položaju. Pakt Društva^ narodov mora biti obvezen za vse države, velike in male. Zato ne sme nobena članica Društva narodov lahkomiselno preiti preko sporov, ki so se pojavili v zadnjem času in ki bi lahko izzvali novo veliko svetovno vojno. Na drugi strani mora Društvo narodov poskrbeti, da se napravi konec suženjstvu v Abesiniji, ki se navaja kot razlog za vojaške pohode.
Predsednik belgijske vlade Van Zee-land je izjavil, da pomeni včerajšnji govor britanskega zunanjega ministra Hoareja dejansko jamstvo miru za male države.
Popoldne skupščina Društva narodov ni zasedala. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Zanjo vlada veliko zanimanje, ker bo na njej govoril francoski ministrski predsednik Pierre Laval. Zato pa je popoldne zasedalo vseh šest odborov.
liflCJšt
odločitve
ora
Mirna likvidacija abesinskega problema v okviru Društva narodov nemogoča
Svojo sejo je imel tudi odbor petih in je na njej Laval referiral o položaju in predložil nove predloge za kompromisno ureditev italijansko-abesinskega spora. Kot osnovo za svoje nove predloge je vzel koncesije, ki sta jih na pariški konferenci ponujali Italiji Francija in Anglija. V uspeh posredovalne akciie tega odbora pa veruje le malokdo. Italija odklanja vsako koncesijo in v ?enevi so v tem smislu sprejeli tudi na znanje izjavo, ki je izšla iz krogov v neposredni bližini italijanskega zunanje^ ministrstva, da Mussolini trdovratno vztraja pri svojih sklepih in da zaradi tesa tudi Društvo narodov ne bo mo<rlo več vplivati na likvidacijo spora na ta način, da bi se obranila abesinska neodvisnost. Rešitev spora v okviru Društva narodov je sedaj že popolnoma izključena. Dokler bo Abesinija še članica ženevske ustanove, se Italija sploh ne bo spuščala v nadaljnja podajan ?a. AToiisi je svojo nalogo v Ženevi že opravil, ko" je svetu Društva narodov predložil znano italijansko soomenico proti Abesiniji in je zavzel sedaj le še stališče opazovalca.
' če potemtakem odbor petih ne bo dosegel nikakega uspeha, mu ne bo preostalo nič drugega, kakor da svetu
obrane in v vseh težkočah in nevoljah časa tudi najpreprostejši človek razume. da Jugoslavija ni samo prazen ројдт neke nacionalne ali državno-pravne teorije, temveč resnična sila, edino sposobna očuvati tudi slovenskemu človeku obstoj, svobodo in človeško do=tojan?tvo.
Nezabelež<?!no nočemo pustiti orizna-nje g. ministra, da ie današnja vlada sad večletnega tihega, nevidnega prizadevanja. kar je dober slovenski opis tuje fraze, ki se navadno za take metod? uporablja, in pa ugotovitev, da ie ».TRZ formacija treh«, kar v ostalem pove že njeno ime, sni si jp i/bmla namesto besede »stranka« besedo >za-jednica«.
Društva narodov predlaga izvajanje postopka v smislu ČL 16 pakta Društva narodov, И določa gospodarske in finančne sankcije proti napadalcu.
Takšno je mnenje ženevskih političnih krogov. Vprašanje je, kako se bodo stvari v resnici razvile. Vsekakor je sedaj Laval v središču vse posredovalne akciie. O njegovem jutrišnjem govoru menijo, da bo podal gotovo enake izjave kakor angleški zunanji minister Hoare. Sicer je še vprašan je, ali je tudi Francija pripravljena podpirat! Anglijo glede sankcij, ki naj se izvajajo proti napadalcu, vendar pa zatrjujejo člani francoske delegacije, da bo Laval tndi v tem pogledu zavsel angleško stališče, če se bo I ta tira definitivno odločila izstopiti iz Društva narodov zaradi svojega spora z Abpeinifo. Splošno pa sodiio, da bo za to koncesijo Francija zahtevala od An«rliie nien pristanek na Izvajanje sankcij tndi та primer zapletijaiev na evropskem kontinentu. Kar se riče sankcij, zatrjujejo v ostalem angleški krogi v Ženevi, da je že mnogo držav sklenilo v tem pogledu slediti Ar glin in sodelovati pri ;zvaja~tiu predvidenih sankcij za ohranitev miru na svetu.
Lavalovi razgovori
s Hoarejem
Ženeva, 12. septembra. w. AngleSci zunanji minister Hoare je svoje za danes določeno potovanje v London odgodšl na jutri. Danes je zajutrkoval skupno s frameo sko delegacijo. Francuski zunanji minister Laval, ki je hotel prvotno že danes govoriti na plenarni seji, je po svojem razgovoru s Hoarejem sklenil, da bo govoril šele jutri dopoldne. O razgovoru Lavala z obema angleškimi ministroma izjavljajo v francoski delegaciji, da niso razpraviia.li samo o itailijansko-abesinskem sporu, temveč o vseh vprašanjih, o katerih je bilo govora v francosko-angleškem komunikeju meseca februarju po obisku Lavala v Londonu, kakor tudi o vprašanjih, ki so v zvezi s konferenco v Stresi. Zdi «e torej, da so ministri govorili o razorožitvenem vpraša-
nju, o problemu kolektivne varnosti ▼ Evropi, o letalskem paktu in o odnošajih do Nemčije.
Stališče Anglije do DN neizpr einen j eno
London, 12. septembra. AA. V londonskih krogih izjavljajo, da se stališče Velike Britanije do pakta DN ne bo izpremenib, dokler bo ostal cel glavni most, ki veže Veliko Britanijo s celino. Bilo bi prenagljeno, če bi si kdo Hoarejeve besede tol-
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafijeva uüca 6, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11 reiefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
j mačM tako, da misli VeHka Britanija »to-' piti iz DN, če bi se pokazalo, da Društvo narodov nikakor ne more učinkovito rešiti sedanjih sporov. Hoarejeve besede je treba razlagati v tem smislu, da lahko Anglija prav tako kakor druge države revidira svoje stališče kot članica Društva narodov, če ее DN ne bo pokazalo pri sedanjem sporu kot ustanova, zmožna uspešno-ga dola.
Permanenca sveta DN
ženeva 12. septembra, Od angleške
etrani se' öuje, da je angleška delegacija sklenila vztrajati na tem, da »e svet Društva narodov ne sme razi t i, preden ne bodo storjeni zadnji gklepi. Celo v primeru sprejetja proti »ItaJaji naiperjen^ga končnega poročila sveta Društva narodov bi zasedanje Sveta trajalo celo do me_ seca oktobra. Svet bi se proglasil v per-manemci, da počaka na morebitne ttaJA-jangke akcije v vzhod mi Afriki in da &kle_ ne nato primerne ukrepe.
a govora
Angleški zu&anfi minister je s svojim govorom Italijo razočaral in ogoreil, drugje pa je napravil najboljši vtis
Rim, 12. septembra, d. Pesimizem, ki sc je opažal v zadnjih časih v italijanskih političnih krogih glede na možnost sporazumne rešitve abesinske zadeve v Ženevi, se je pod vtisom včerajšnjega govora angleškega zunanjega ministra Hoareja v ple-numu Društva narodov še povečal.
Italijanski politični krogi dolže angleško vlado, da je s svojo nepopustlji-vostjo porušila sedaj vsako upanje v dosego kompromisa in da nastopa v zvezi z mednarodnim antifašizmom direktno proti Italiji pri čemer zasleduje povsem egoistične interese Društvo narodov je sedaj pokazalo svoj pravi obraz kot pokorni instrument v rokah angleškega imperializma. Ogorčenost italijanske kritike, demonstrativna napoved velike manifestacije 10 milijonov Italijanov, ki jim je odrejeno, da se morajo zbrati ob danem znaku na zbirališčih fašističnih organizacij kakor tudi razpoloženje najširših krogov italijanske javnosti ki računajo že z vso resnostjo z morebitnim izbruhom vojne med Italijo in Anglijo kaže da grozi izbruh zunanje politične krize, katere posledice se še ne morejo pregledati.
Velike važnosti pri tem bo vsekakor zadržanje Francije.
Anglijo odkrito dolže, da poizkuSa iz-podkopati Lavalovo stališče z izigravanjem notranjih političnih nesoglasij v Franciji, posebno ogorčenje pa je zbudila v Italiji prikrita grožnja, da bo Anglija odpovedala locarnsko pogodbo, če se ne bo Francija izjavila solidarno г njo.
Virginij Gayda poziva v »Giornale d'Ita-lia« k tesnejšemu italijaneko-framcoskemu prijateljstvu, ki je bilo omogočeno prav z Lavalovim delom in ki mora sedaj prestati svojo ognjeno preizkušnjo.
»Corriere della Sera« proglaša Hoarea za nemoralnega moralista, ki je s svojim govorom samo poslabšal italijansko-abe-simski spor, »Stampa« pa pravi, da pomeni Hoarejev govor spomenik klevete.
Manifestacija v prid izvajanja pakta DN
Pariz, 12. septembra. A A. Pariški Usti pozdravljajo govor ministra Hoareja kot
močno in odločno manifestacijo ▼ korist strogega izvajanja pakta Društva narodov, izražajo pa ob enem dvom,
da bi Velika Britanija pokazala podobno odločnost v obrambi pakta DN, če bi ga morala braniti v sami Evropi. »Matin« pozdravlja načela glede zaščite Društva narodov, nato pa pristavlja:
Niti ena angleška vlada ni doslej govorila tako, kakor sir Samuel Hoare. Zato tudi nihče ne more povedati, ali bo v bodoče angleška vlada v podobnih primerih govorila enako. To je, kar Francijo najbolj skrbi. »Echo de Paris« poudarja, da je Hoare govoril o Afriki tako, kakor je francoska vlada vedno govorila o Evropi, žal je tedaj Angleži niso hoteli poslušati. Verjetno je, da se bo sedaj amgleška vlada vrnila k svojemu dosedanjemu besednjaku, čim nastane podobno vprašanje v Evropi.
»Figaro« pravi, da je Hoare v svojem govoru branil v bistvu načela francoske politike. »Oeuvre« pa smatra, da bo ta govor poglobil franoosko-angleške stike.
Abesinski cesar
še ni obupal
Addis-Abeba, 12. septembra. AA. Govor britanskega zunanjega ministra sira Samuela Hoareja je napravil globok vtie ▼ političnih krogih.
Besedilo so s posebnimi letaki objavffl T domačem jeziku. Cesar Haile Selassi je *»-razil upanje, da se bo vojna vendarle dala preprečiti. Prevladuje vtis, da je govor britanskega zunanjega ministra cesarja Se bolf utrdil v prepričanju, da mu ni treba dovo* liti nikakih koncesij Italiji.
Angleški vojaški ukrepi
London, 12. septembra, n. Iz Anglije odhajajo vedno večji vojaški transporti ▼ Egipt, Sudan, na Malto in v Aden. Parnlki vozijo iz Anglije zlasti mnogo letal in drugega vojnega materi iala. V Aden je prispelo pet angleških rušilcev, posadka na Malti pa je bila povečana za tri bataljone pe-> hote.
Rickett v Budimpešti
Budimpešta, 12. eeptembm. AA. Dene* se je z letalom pripeljal iz Aten Rickett,
Krvavi
dogodki v mehiški zbornici
Ubita sta bila dva poslanca, mnogo pa jih je bilo ranjenih — Padlo je nad sto strelov
Mexico, 12. septembra, п. V pretekli noči so se v parlamentu odigrali krvavi dogodki, ki so izzvali pravo senzacijo celo v mehiški državi. Na dnevnem redu je bila debata o nekem zakonskem načrtu. Nastala je ostra polemika, ki se je nenadoma pretvorila v'krvavo bitko. Ko je počil prvi strel iz revolverja, je nastalo silno razburjenje im kmalu so se streljali vseprek. Padlo je najmanj 100 strelov. V boj je poseglo tudi občinstvo z galerije. Že v prvih petih sekundah je padlo do 10 poslancev. Narodni poslanec Martinez Vadalez je bil na mestu ubit. Neki njegov tovariš je izdihnil
uro pozneje. Med ranjenci je tudi brvät guverner Mandez.
Parlamentami kvestorji »o takoj alarmirali policijo, ki je obkolila zgradbo k» uvedla strogo preiskavo. Dokler preiskava ni bila zaključena, ni smel nihče zapustiti parlamenta. Pred poslansko zbornico so se med tem pričele zbirati velike množice ljudstva, ki so jih kordoni policije s težavo zadržavali, da niso vdrle v poslopje. Alarmirana je bila tudi vojska, ker so se pričele širi govorice, da se pripravljajo t»» di izven parlamenta hudi nemiri.
Tosev o političnem razvoju v Bolgariji
Sofija 12. septembra, t Na velikem po_ H*"čnem' zborovanju v Stari Zagori je poleg drugih govoril tudi ministrski predsednik Andrej Tošev 0 notranjem političnem razvoju v Bolgari«'. V svojem govoru je med drugim poudaril:
Prišel je čae, ko lahko že vsakdo razume, da se mora bolgarska država zgraditi na novih trdnih m zdiravih osnovah. Na stalnem stiku med upravitelji države in narodom se bo zgradilo novo vzajemno zaupanje, brez kateresa en ni mogoče zamisliti discipline, ki je neobhodno potreb-
na za obstoj tn razvoj naroda v današnjUi časih, že kompaktna in enodušna povezanost med krailjem in narodom je najlepši znak te discipline, ki ее mora zasaditi X zadnjo zadrugo, v poelednjo rod to no, šolo* vojašnico in cerkev.
Nočem govoriti, je dejal, o delih vlade in oblasti na političnem, gospodarskem »ln kulturnem polju, ker dela sama dovolj govore in je bolgarski narod dovolj zrel, da oceni pogoje, pod katerimi', mora delovati sedanja vlada, ki je prevzela fatalno dediščino Po svojih prednikih. S soglasjem vseh dobrih Bolgarov pa bo premagala vse težave in privedla domovino v normalno stanje. Največja naša skrb je, da uibliažhno gospodarsko krizo, ki danee, razjeda naše življenje.
Med cehi in Poljaki
izgredi na Tješinskem — S sovražnostjo pr&ti čehoslo-vakom služijo Poljaki tujini interesom — Načelno važna zadeva za narodne manjšine
skrbi, kakor napram svoji slovanski sosedi, od katere ji ne grozi nobena imperialistična opasnost. 'Argument poljskega tiska o zatiranju poljske manjšine ni dovolj prepričevalen in zato preostaja mučni vtis nemškega vpliva.
Agitacija, ki ima na vesti izgrede proti češkim šolam in uradnim poslopjem na Tješinskem, dela poljski manjšini prav slabo uslugo. Saj vendar se more pričakovati, da bo državna oblast mirno gledala sovražne iredente in pustila svoje državljane in javno imetje brez zaščite. Gotovo ni razveseljiv pojav, če zahteva vzpostavitev javnega reda in miru poostrenih ukrepov, ali če nastopi celo potreba ojačenja vojaških posadk, toda odgovornost pada v takem primeru na organizatorje in provo-katerje, pa tudi na zgrešeno politiko, ki vodi take nevšečne posledice.
Tješinski primer razkriva obenem bolečo rano sodobnega manjšinskega razmerja. Mednarodna konvencija v manjšinski zaščiti mora izgubiti vsako vrednost, če se manjšine izigravajo kot eksponenti zunanje politike. To spoznavajo tudi sami voditelji narodnih manjšin in letošnji »kongres evropskih narodnosti« v Ženevi je smatral za potrebno, da ponovno povzdigne svoj svarilni glas. Resolucija o naddr-žavni narodni skupnosti, sprejeta ne ženevskem kongresu, postavlja zahtevo, da te narodna skupnost ne sme služiti državni politiki sile in da ne sme biti ovira lojalnemu vršenju državljanskih dolžnosti. Zvestoba naTodu ne sme izključevati državljanske zvestobe.
Z vidika manjšinskega prava mora vsakdo želeti, da pride tudi v tješinskem obmejnem ozemlju do prave orientacije v sklodu z načeli manjšinskega kongresa. Likvidacija umetno obnovljenega konflikta in normalizacija sosedskih razmer med Češkoslovaško in Poljsko pa je neodložljiva potreba, če naj pride do pomirjen ja in konsolidacije v Srednji Evropi.
Neprijazno razpoloženje Poljakov proti 5eškoslovaški republiki rodi v zadnjem času obžalovanja vredne sadove. Šovinistična agitacija, ki je pred nekaj tedni, ob priliki petnajste obletnice razmejitve tješni-skega ozemlja, vodila do sovražnih demonstracij v Poljskem Tješinu. je segla sedaj preko državne meje in zanesla vzne-imrneje tudi ne češkoslovaška tla.
Poljska manjšina v Češkoslovaški republiki se doslej ni pregrešila proti lojalnosti napram državi, pod katere streho živi. Morda res v poljskih vrstah ni izginil čut neodrešenosti, toda na drugi strani so tješinski Poljaki vedno hvaležno priznavali, da jim bratski narod ne odreka nacionalne in kulturne svobode, pa tudi ne štedi s sredstvi, kadar gre za njihove narodne potrebe. Širokogrudnost češkoslovaške manjšinske politike je znana in priznana tudi v mednarodnih krogih, napram poljski manjšini pa je Praga vedno kazala posebno naklonjenost, ki jo je v letih dobrega sosedstva Varšava kvitirala 6 priznanjem. Pri tem sc češkoslovaška vlada ni dala motiti po pritožbah češke manjšine v poljski republiki, kateri se nikakor rui merilo z enoko mero.
Ta politika Prage je bila kronana z uspehom leta 1924, ko je bil tudi službeno likvidiran mejni konflikt iz prevratne dobe. Naslednja leta jc vlfldalo med sosedoma prijateljsko razmerje, ki je vzbujalo nado, da ее Poljska tudi formalno približa ožjemu sodelovanju z Malo antanto. To je trajalo vse dotlej, dokler ni Poljska preokrenila kurze svoje zunanje politike s tem, da se je oddaljila od francoskega bloka in sklenila prijateljsko zvezo z Nemčijo.
Skoro istočasno je zavladala med Prago in Varšavo napetost, ki je ni moglo ublažiti nobeno prizadevanje češke diplomacije, niti posredovanje prijateljskih držav. Zunanjemu opazovalcu je težko razumeti prave vzroke take spremembe v poljski politiki, ki rma vendar tehtnejše obmejne
itlerjevski kongres
V svojem govoru v Niirnbergu je Hitler le na splošno govoril o zunanji in notranji politiki
elaba in Igračka tuje objesti. Nemčija ima
Nürnberg, 12. septembra. AA. Včeraj Je bil v Niirnbergu otvorjen letni kongres narodne socialistične stranke. PokrajineKi vodja Wagner je ob tej pi'-Hki v Luitpol. dovi dvorani prečital proglas državnega kanclerja Hitlerja, ki pravi med drugim:
Ce smo L 1933 upravičeno imenovali svoj strankarski kongres kongres zmage, ker smo bili mnenja, da ее je tiste čase borba narodne socialistične stranke končala z zmago, smemo sedanj* kongres s ponosom in z upravičenim zadovoljstvom imenovati kongres svobode, čimdalje bolj čutimo, da postaja politr'.ka miru in na» rodine časti najvažnejši tvorec duševne ob. nove našega ljudstva. Vs-e drage pridobitve zadnjih let zaostajajo za to prvo in temeljno duševno osnovo. Razumljivo je, da čuti poeotnec najprej svoje ceebne ekrbi, a.vlmo v hudih časih, ki pogosto, krat ovirajo pogled tako, da. ne vidimo tistih velikih zakoaov, ki vodiijo razvoj narodne celote '-П s tem posredno tudi a sodo vsakega poedanca.
Zagovorniki po nujen ja med narodi v resnici hujekajo kar najodvratneje posamezne narode med eeboj. Zveze, ki ее sklepajo za ohranitev miru, se razvajajo v znamenju skrbnih priprav za bodoče voj_ ne. Z eno besedo, hladno mora postajati pni srcu, kdor mera golorok živeti v svetu, v katerem se vse države pripravljajo k orožju. Naš narod je 15 let izkušal ta položaj, Dovolj smo imel', prilike, da vidimo, kaj se vse pravi zanašati «e na pra_ vico, na tuje simpatije ali na razumevanje s strani drugih. Kje je Wilsonovih 14 točk, kam je prišel sedanji svet?!
Sedaj že lahko mirno m brez strahu motrimo te stvari ker naša država nI več
6edaj svojo varnost se ne opira več na pogodbe ali pakte in na sporazume o zaščiti skupnih interesov, marveč samo na odločno in moško vcüjo svojega vod_ etva in na stvarno э'-lo svojega naroda. Dovolj je, da ее Nemčija вата zaveda svoje varnosti.
Nadalje pravi Hitler, naj ее nihče ne čudi, če ponuja Moskva sedaj zavezništvo političnemu katolicizmu in nazadnjaškim meščanskim strankam. Narodnih socialistov to niti najmanj ne preseneča. V svoji borbi so 'meli pogosto proti eebi komuniste in nazadnjake, Ы so ве združili, da bi preprečili preporod nemškega naroda.
Temeljih kamen га hitlerjansk dom
Popoldne so položili temeljni kamen novi monumentaJni palači, ki bo kongresno poslopje narodne socialistične stranke. K svečanosti je prispel Hitler ob 17.. в svojim oomočnikom Hessom in ministrom KeLlom. Pozdravil ga je župan в kratkim govorom in ga naprosil, naj kot vodja države položi temeljni kamen.
Triurni sprevod »Delovne fronte«
Nürnberg, 12. septembra. AA. Sprevod
članov delovne frcrate je trajal cele tri ure. Navdušeno vzklikanje Hitlerju je odmevalo ves čas, ko je sprevod defiliral pred Hitlerjem. V sprevodu je ä&o 54.000 članov delovne fronte.
Sklicanje rajhstaga
Pariz, 12. septembra. AA. Havas poroča rt Berlina, da je Hitler sklital rajhstag za nedeljo. Kancelar bo imel pri tej priliki velik govor, največ o zunanji politiki.
VestSalski rojaki v Ljubljani
Ljubljana, 12. septembra
S 3 velikimi avtobusi se je nocoj pripeljalo v Ljubljano 80 slovenskih rojakov iz Vestfalije. Jutri se bodo razšli na obiske k svojcem, prihodnji teden pa se bodo spet zbrali in skupno obiskali grob Velikega kralja na Oplencu.
Uredba za zaščito domače lesne industrije
Beograd, 12. septembra, p. Na svoji današnji seji je gospodarsko-finančni komite ministrov sprejel novo uredbo, ki mu jo je predložil minister za šume m rude in ki ima svrho, zavarovati domačo lesno industrijo pred konkurenco tujega kapitala ter zagotoviti delavstvu na manjših žagah stalno delo in zaslužek.
Katastrofalen orkan
Kio de Janeiro. 12. septembra. AA. Včeraj je nad mestom in okolico divjal hud orkan. Porušil je dve tovarni in poškodoval mnogo hiš in drevja. Ranjenih je nad 50 ljudi. Stvarna škoda je zelo velika.
Odlikovanje treh požrtvovalnih zdravnikov
Pariz, 12. septembra. AA. Vlada je odlikovala z redom legije časti tri zdravnike radiologe, ki so žrtvovali svoje zdravje in izgubili prste in dele rok pri poizkusih z röntgenskimi in radijskimi žarki. Ti zdravniki so Francois Dourmel, CharJes Chirei in Louis Popelin.
Zdravstveno stanje dr. Voje MarinkoviČ£.
Beograd, 12. septembra, p. Zdravstveno
stanje dr. Vojislava Marinkoviča, bivšega ministrskega predsednika in zunanjega ministra, se je danes nekoliko zboljšalo. Zdravniki se nadejajo, da mu bodo rešili življenje, čeprav nevarnost še ni minila.
Pred politično amnestijo v Bolgariji
Sofija, 12. septembra, t. širijo se govorice, da bo 3. oktobra ob obletnic«', prevzema vladarske oblasti kralja Borisa proglašena velika amnestija. Večje število uglednih intelektualcev iz vseh krajpv je te dni pričelo s posebno akcijo, da se predloži kralju prošnja za pomilostitev vseh političnih kaznjencev.
Nove nemške podmornice
London, 12. septembra. AA. >Daily Express« prinaša nova poročila o gradnji novih nemških podmornic po 300, 500 in 750 ton, katerih radij bo znašal 8500 milj. Oborožene bodo z vnetljivimi torpedi.
Zopet velika poplava na Kitajskem
Šanghaj, 12. septembra. AA. V pokrajini Kingsu je nastala zopet katastrofalna po-vodenj, ki je napravila veliko škodo v več mestih. Mnogo hiš je porušenih, velikansko število prebivalcev pa je ostalo brez strehe.
V pokrajini Sečuenu je Rumena reka narasla za 10 m. Velikanski valovi so odnesli več mostov. Po dosedanjih vesteh je okoli 5.000 ljudi brez strehe.
Beležke
Pričetek odločnega izvajanja vladine politike
O imenovanju novih banov v Ljubljani in Novem Sadu je objavila srnoona »Pravda« kratek komentar, v katerem med drugim pravi:
»Imenovanje novih banov v Novem Sadu in v Ljubljani tolmačijo politični krogi kot pričetek odločnega izvajanja vladine politike. Posebej naglašajo, da sta se bar.a gg. Paunovič in dr. Natlačen odločno zavzela za to, naj bi se teko j pričel izvajati delovni program, kakor ga je orisala vlada v svoji deklaraciji v Narodni skupščini.«
Politična vzgoja
Mariborsko glasilo JRZ «Slovenski Gospodar» objavlja iz Prekmurja političen dopis, ki čitamo v njem tudi to-le:
«■Gospodje v naši krajini so postali veliki politiki. Jeenesarji se bojijo preveč samouprave, o kateri se nekaj šušlja v Beogradu, češ, to ne bo nič kaj prida, ker bomo tako kneli preveč blizu nadzorstvene organe, preveč nas bodo poznali iz Ljubljane in ne borno mogli uganjati tako prosto svojih nacionalističnih in nacio-prednjaških sleparij. Nositelji mačje ideje govorijo o tem, kako bi se samo z Mačkovo politiko rešili Srbov in postali — Slovenci seveda — Hrvati. Pa Se ene imamo, ki hočejo biti neodvisni in graditi mimo vseh strank in programov na osebah. Itd.
Sembilsko prerokovanje
Tedensko glasilo gg. Marušiča in Puclja, »Kmetski List«, razmišlja o politični situaciji v uvodniku z naslovom »Kaj bo v jeseni? Kmetje molčimo in čakamo«. Najprej popisuje skrbi km^ta v jeseni, ko ne more vnovčitd svojih pridelkov, da bi dobil denar vsaj za najbolj nujna plačila. Potem med drugim pravi:
»Z nestrpnostjo motrimo kmetje ▼ tokih razmerah javno življenje. Nemara je javno, politično življenje bolj srečno od našega m je politično delo obrodilo več uspešnih sadov nego naš trud? Oziramo se nazaj in čakamo in upamo. Kakšno je ЬЯо poletje, kakšna bo jesen? Bilo je nekaj grmenja. bilo je tudi nekaj blagodejne rose lepih obljub, vendar nas je strah. Bojimo se, da je suša tudi to roso vso poerebela in posušile in da эо obljube zvenele kakor ob suši mlade kali. Sanje o pomirjenju so se razpršile, razcepljenost, razdvojenost in mržnja rode sadove, o katerih niti nočemo govoriti. Žalostno je in grenko. Vse je kakor šembileko prerokovanje. Prišle so nesreče in nezgode, prišlo )e vse hudo na nas. Vemo pa, de n« svetu nobena reč ne traja večno m de nam po vs«h bridkostih in ixjalovi jetrih upih nekoč zašije tudi naš dan.«
Iz krogov vojvodinskih poslancev
Novosadski »Den« objavlja pismo nar rodnega poslance dr. Vojislava Došena, ▼ katerem odločno demantira vesti nekih beograjskih in zagrebških listov, da je vstopil v vrste izvneparle men tarne opozicije peč pa izjavlja, da se pe odločil z večjim številom prijateljev, narodnih poslancev iz Vojvodine, de bo zapustil večinski klub ter odklonil vstop ▼ JRZ. To pa zaradi tega, ker v JRZ ne vidijo možnosti, de se zaščitijo vojvodinski interesi Ke>j bodo napravili on in tovariši po izstopu iz večinskega kluba, pe še ne more povedati, ker se o tem бе niso definitivno odkxääi.
Pot skozi pol stoletja
Družba sv. Cirila in Metoda ob svoji drugi, tretji, četrti
in peti desetletnici
Razdelitev premaga za državne železnice
Beograd, 12. septembra, р. V prosto-rdfh biblioteke prometnega ministrstva se je vršila danes dopoldne pod vodstvom prometnega ministra dr. Spaha konferenca, ki so se je udeležili zastopniki vseh direkcij državnih železnic med njimi tu_ dd direktor Cugmus is Ljubljane, ter večje število železniških prometnih strokovnjakom. Prieostvorvala sta Ji Čudi ministra brez portfelja dr. Miha Krek in dr. &cf-kija Behmen.
Ne konferenci eo rasapravtyall 0 reviziji gvoječasnega sklepa ministrskega sveta glede nove razdelitve nabave premoga za državne železnice. Ta razdelitev je posebno hudo prizadela premogovnike ln rudarje v dravski in deloma v eaveki banovini, pa se je zato pojavila splošna zahteva, da se raadelilnd ključ zopet spremeni. Zahtevo во podprli tudi neka. teri člani vlade ln je tako prišlo do današnje ankete.
Kakor se zatrjuje, danee še ni prišlo do definitivnih sklepov, marveč je bila odločitev zopet odložena. Minister dr. Behmen je po konferenci izjavil novinarjem, da bo problem rešen v zadovolj, stvo vseh.
Ban dr. Natlačen bo danes prevzel posle
Beograd, 12. septembra, p. Novi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je danes dopoldne obiskoval člane kraljevske vlade. Nocoj bo odpotoval v Ljubljano.
Tudi dosedanji ban dr. Dinko Puc, ki se je mudil v Beogradu, se vrne danes v Ljub ljano in bo jutri izročil banske posle svojemu nasledniku dr. Natlačenu.
V	včerajšnjem članku smo prikazali nacionalno politične in strankarsko politične razmere ob ustanovitvi Ciril-Metodove družbe in v prvem desetletju njenega obstoja. Te razmere во bile vse prej ko ugodne in so močno tlačile prvotni polet mlade nacionalne organizacije. Tudi v naslednjem desetletju se ni obrnilo na bolje. V družbo in njeno vodstvo se je vselila neka fa-talistična pasivnost Vodstvo, samo v svoji gibljivosti omejeno, ni dajalo članstvu dovolj sveže pobude, kar je imelo za posledico mrtvilo v podružnicah, ki so puščale osrednjo blagajno na cedilu in dostikrat je bilo treba iskati osebnih kreditov, da se ni kolo sploh ustavilo.
Politične razmere so se dalje zaostrovale. Na Dunaju so divjali parlamentarni boji, nemško sovraštvo proti Slovanom je doseglo vrhunec strasti. Z Badenijevim padcem ie ginil vpliv slovanskih skupin, ▼ državi in deželah se je ljubosumno ščitilo »nemško posestno stanje.<
Leta 1905. ko je družba obhajala dvajsetletnico, se je politična kriza bližala koncu. Umiral je fevdalno liberalni dunajski parlament, na vidiku je bila splošna in enaka volilna pravica, reforma, od katere so slovanski narodi pričakovali rešitve.
V	slovenskem narodu pa so se začele vzbujati nove nacionalne si'le, kli-car k obnovi je bila slovenska mladina. Mladina je prinašala rešitev tudi družbi. Narodno radikalno gibanje je obudilo pozitivno nacionalno silo. Akademiki so, spoznavši važnost narodno-obrambnega dela, dali družbi na razpolago svoje sveže moči in zanesli vanjo nove ideje. Leta 1905 je stala družba na pragu nove dobe, vendar njena notranja kriza še ni bila premagana. Dve leti kasneje, 1. 1907., pa je prišel prerod.
Na zgodovinski skupščin* v Bohinjski Bistrici je bilo izvoljeno vodstvo, ki mu je bil duša mladi dr. Žerjav in ki je postavilo narodno obrambno delo na solidne temelje ter znalo k sodelovanju pritegniti najširše narodne Trste.
Od tega časa Je šla razvojna črta družbinega dela 6trmo navzgor, dokler
je ni iznenada pretrgala katastrofa
svetovne vojne. Družbina petindvaj-setletnica — leta 1910 — je značila prej nedosežen vrhunec. Tem globlji je bil padec ob tridesetletnici
Leto 1915 — čas najhujše vojne groze. Slovenski narod je ječal pod bremenom vojne, še bolj pa pod persekuci-jami militarizirane justice. Narodno delo je bilo pod silo razmer ukinjeno. Družba ie svoje zavode le в težavo vzdrževala iz poprej zbrane imovine. Značilen je nien lakonični proračun za leto 1916, ki izkazuje le eno postavko: >Stroški . . . 18 000 K«.
Desetletje, ki je sledilo, je najomen-ljivejše v slovenski zgodovini. Zrušila se je stara Avstriia. razpadli so okovi in narod je z vihrajočimi prapori vkorakal v svobodno domovino.
Vriskajočemu prazniku osvoboienia pa je sledih delavnik skrbi in razočaranj. Slovenska zemlia ie krvavela iz bolečih ran. izgubljeno je bilo Pri-morie. izgubljena Koroška. Nove razmere v domovini, vrenje novih idej, iskanie nove orientacije, vse to je zaposlilo duhove in odvrnilo zanimanje od starega, predvojnega narodnega dela. Ciril-Metndova družba je ostala osamljena, skoro zapuščena.
Tako je družba zaključila četrto desetletje okrnjena, s komaj petino predvojnega števila podružnic, z vsahnje-nimi viri. Le polagoma se je obujalo spoznanje, da ie potrebna kontinuiteta idej in dela. da ie treba navezati zopet tam. kjer je bila vez s preteklostjo pretrgana. Od leta do leta so postajale družbine skupščine bolj živahne. Oglašali so se stari delavci in vstopali novi. Zopet se je oprijela družbine zastave mladina. Niso še nadomeščene izgube, povzročene po vojni in njenfh posledicah, niso še izpopolnjene razredčene vrste cirilmetodovske vojske, toda vrnila se je voüa in energija. Ob zaključku petega, desetletja sme Ciril-Metodova družba z zaupanjem hi utemeljenim pogumom gledati v bodočnost. Dnigo polstoletie. v katero vstopa, jI stavlja druge naloge, večje in morda težavnejše od prvotnih. Če jTh naj s častjo izpolnjuje, jo mora podpirati vse, kar je v narodu dobreea fn zdravega.
Politični vrvež
v časopisnih stolpcih
Seriozne in neseriozne vesti beograjskih in zagrebških listov o političnih dogodkih in političnem i?o!oža|a —
Nervozni „Obzor"
Huda nesreča v kamnolomu
Mostar, 12. septembra, p. Snoči se je pripetila v kamnolomu Findiku huda nesreča. Zaradi neopreznosti in slabe organizacije dela, se je po eksploziji mine porušila velika plast kamenja na skupino delavcev in jo zasula. Eden izmed delavcev je bil takoj mrtev, dva sta bila smrtno nevarno poškodovana, več pa jih je bik) lažje ranjenih.
Beograjska >PoIitika< ye povedati, da se že nekoliko dni eem vodi v Beogradu akc1ja za grupiranje vseh on1 h frakcij v skupščini in senatu, ki so izšle iz vrst JNS. Po edine grupe eo že določile svoje zastopnike, ki naj stopijo v zvezo s predstavniki sorodnih skupin. Do teh sestankov pa še ni prišlo. »Politika pravi, da je ta akcija zelo širokega obsega in da bo zbrala tudi grupe izven parlamenta, в katerimi bi se napravila enotna jugosloven-eka fronta. V tem oziru da prihajata v poštev tudi stranka g. Hodžere in po-kret g. Ljotida.
Mnogo pozornosti je vzbudilo, da so se v sredo sestali v vili dr. Ninc'ca člani izvršnega odbora bivše radikalske stranke gg. Аса Stanojevič, dr. Ninčič, Miša Trifunovič, Krsta Miletič, Laza Markovič, Miloš Bobič in Ranko Tri-funovič. Namen konference je bil, da se izravnajo gotova nesoglasja, ki so ее pojavila med voditelji bivše radikalne stranke, z ozirom na organizacijo JRZ.
V beograjskih krogih se mnogo komentirajo nedavno objavljene vesti, da bivši n^nister Boža Maks1movic ne želi več sodelovati v JNS. Povodom teh vesti je bilo zabeleženo, da je g. Ma-ksimovič ves čas, dokler je bil v vodstvu JNS, pravzaprav zastopal radi-kalsko politiko in da mu zaradi tega povratek v radikalsko stranko ne more biti težak. Sedaj javlja »Politika«, da vodilni radikalski krogi že razpravljajo o sprejemu g. Maksimoviča v JRZ in da so pripravljeni sodelovati tudi z g. dr. Srškičem.
Kakor znano, je bil g. Maksi то v ič ena na|težjih obremenitev za JNS, v kateri je z njemu lastno trdovratnost-jo in brezobzirnostjo zastopal velesrb-sko tezo. Njegov vpliv je bil za pravo jugoslovensko politiko v državi v mnogem oziru fatalen. V iskreni ju-goslovenski fronti njegovo sodelovanje ni več možno in zato je le logično, da se vrača odkrito med svoje nekdanje prijatelje.
Beograjski listi poročajo, da so se notranja nesoglasja v združeni opoz1-ciji še poostrila. Profesor Dragoljub Jovanovič je za nedeljo sklical velik shod v Ub ter je na vabila dal med govornike tudi imena gg. Davidoviča in Joče Jovanoviča, ki pa oba izjavljata, da nimata s tem shodom ničesar opraviti.
Zagrebški »Obzor« objavlja uvodnik, v katerem na široko in na dolgo razlaga, da so vse težkoče, ki se pojavljajo v parlamentarni in politični situaciji v Beogradu, posledxca Jntrig
voditeljev pohorske akc^e. >Obzor< smatra, da Pohorci sicer nimajo niti materiala niti moralne moči, vsiliti državi svojo politiko, in da bi ее mogli, prikopati do oblasti samo s pomočjo intrig ali pa zaradi neodločnosti. Stoja-dinovičeve vlade. Vendar se Pohoroi nadam niso odrekli, oni so se le trenutno prihulili in čakajo na ugoden trenutek, da bi naskočili vlado. Mislijo, da bo ta trenutek prišel, kadar se eeetane Narodno predstavništvo, in da bodo takrat preprečili sprejetje predlogov o reviziji političnih zakonov. »Obzor* v ostalem ne veruje, da bi vlada mogla razpisati volitve na podlagi starega volilnega zakona, ker bi bil to le uspeh Pohorcev. Nove volitve nikakor ne bi bile v korist vlade in še manj v korist normaliziranja političnih prilik.
Na koncu beleži >Obzor< neke vesti iz beograjske >Pravde«, ki jo proglaša za glasilo Pohorcev, kar je tem bolj zanimivo, ker sta oba solastnika tega lista, narodna poslanca Sokiča, pred približno 14 dnevi oficielno pristopila k Radikalski zajednioi. Skoraj bi bilo bolj upravičeno, da zagrebški >Obzor< samega sebe proglasi za glasilo Pohorcev, o katerih priobčuje skoraj na vsaki strani polno splaeenih poročil in beležk. Poleg uvodnika razpravlja v včerajšnji številki o Pohorcih še v teh obširnih noticah in med drugim napoveduje, da se bo pohorski akciji pridružil tudi bivši voditelj radikalov v severni Dalmaciji senator Uroš Desnica. ki je eden najuglednejših dalmatinskih politikov.
Proglas JRZ
Beograd, 12. septembra, p. Kooference voditeljev JRZ »o se danee intenzivno nadaljevale. Največje zanimanje je vzbudil dolgi sestanek ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča s šefom zajednioe А со Stanojevičem. Kakor se zatrjuje, valjajo vse konference razpravam o pospešeni izvedbi strankine organizacije.
Kakor se zvečer izve, sta ne svojem današnjem 9estanku gg. dr. Stojadinovič in 'Асе Stenojevič sestavila proglas, ki bo v kratkem objavljen m s katerim bodo vo-lilci pozveiti, da ее organizirajo v JRZ.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ea danes:
Pretežno vedro, le mestoma nekoliko bolj oblačno, v ostalem čim dalje tolj toplo vreme.
Dunajska vremenska napoved ta petek: V južnih Alpah kratke motnje lepega vremena mogoče.
Naši kraji in ljudje
Zaključek mednarodnega letalskega
kongresa
Udeleženci so polni hvale o bivanju ob Jadranu
Dubrovnik, 12. septembra.
Jubilejni kongres mednarodne letalska zveze je zaključen. Njegovo zasedanje je bilo v veliko čast in priznanje naši avijaciji in seveda tudi naši državi. Udeleženci kongresa, med njimi prvaki zrakoplovstva, ki so se proslavili po vsem svetu, so se zelo pohvalno izražali o organizaciji kongresa, o sprejemu v naših krajih ter o lepoti Dubrovnika in drugih naših krajev, ki so jih obiskali Izrednopo-hvalno so se izražali o našem letalstvu, ko so v Zagrebu na rojstni dan Nj. Vel. kralja prisostvovali letalskim prireditvam. Med njimi je bila tudi znana nemška letalka Luisa Hofmano-va, ki je mlada, simpatična dama, a uživa že velik sloves ne samo med letalci v svoji domovini, temveč tudi daleč po svetu. V Zagrebu je sama dala priliko za občudovanje njenih spretnosti. Izvajala je smele akrobacije, ki eo zadivile vse gledalce. Naši preizkušeni letalci so jo ocenili z največjim priznanjem.
Med delegati kongresa je bilo več princev in drugih arietokratov. Predsednik federacije, rumunski princ Bi-bescu in njegova soproga sta že stara preizkušena pilota. Tudi predsednik avstrijskega aerokluba, knez Kinsky je spreten športni letalec, posebna nie-gova stra,st pa je fotografiranje. Na Cetinjn, kn so stari črnogorski bojevniki zaigrali svoje kolo. je bil ves v evoiem elementu in iziavil je, da je velikansko zbirko svojih fotografij obogatil z zanimivimi posnetki.
Posebno zanimanje pa je vzbujal japonski delegat, podpredsednik ja-
ponskega aerokluba, prof. vseučilišča in doktor filozofije Tanakadate. Dr. Tanakadate je star ljubezniv gospod, ki se zelo zanima ne samo za napredek tehnike, temveč tudi za gospodarsko življenje in narodne običaje. У svoji aktovki je prenašal kupe angleških, francoskih in nemških listov, posebno vneto pa je prebiral opis razvoja našega letalstva, ki ga je aero-klub izdal v posebni knjigi v franoo-ščini.
У torek se je vršila plenarna seja kongresa na parniku »Dubrovnikc. Predsedoval ji je princ Bibescu. Na tej seji so razpravljali tudi o sprejemu Sovjetske Rusije v članstvo federacije. O tem vprašanju so razpravljali že na lanskem kongresu federacije v Washigtonu, definitivna rešitev pa je bila odložena za dubrovniški kongres. Ker so bila mnenja različna, je bilo odrejeno naposled tajno glasovanje. Po pravilih federacije sta potrebni dve tretjini glaeov za sprejem novega člana. Ko je bilo glasovanje zaključeno, so ugotovili, da število listkov za sprejem ni zadostno, oddanih pa je bilo tudi precej praznih glasovnic. Nekaj delegatov pa je glasovalo proti sprejemu. Po daljši razpravi je bila Rusija sprejeta v članstvo federacije. V sredo je kongres rešil razna vprašanja mednarodnega letalstva, razpravljale pa so tudi ves dan posamezne komisije. Športna komisija je potrdila razne športne rekorde v zrakoplovstvu, komisija za brezmotor-no letalstvo pa je odobrila poročila ter razpravljala o smernicah te letalske panoge.
Zvesta v življenju — zvesta v smrti
Zadnja pot Dragotina Hribarja
Ljubljana, 12 septembra
Ob ogromni udeležbi vse naše javnosti to danes popoldne pri Sv. Križu položili truplo veleindustrijca Dragotina Hribarja v poslednje domovanje. Žalni sprevod, ki sei je ob 16. formiral izpred hiše žalosti na Zaloški cesti, je zgovorno izpričal, koliko prijateljev in spoštovateljev je imel pokojni n-ele v pridobitnih, temveč v vseh krogih občinstva. Ko so krsto prinesli na prag in je šentpetrski župnik z asistenco ostale duhovščine opravil prvi blagoslov, je pred množico izpregovoril najprej senator Ivan Hribar ter se v imenu najožih prijateljev v izbranih besedah poslovil od pokojnika. Nato je ravnatelj Krejči iz Ruš v imenu Zveze industrijcev v kratkih iskrenega tovarištva prežetih izvajanjih orisal življenjsko pot Dragotina Hribarja, ki je bil iz skromne meščanske hiše doma, a si je z marljivostjo in vztrajnostjo priboril v javnem življenju pomembno me9to ter veliko spoštovanje in ugled. Podrobno je govornik navajal zasluge, ki si jih je pokojnik pridobil za povzdigo industrijske delavnosti v Sloveniji, nato pa so združeni pevoi pod vodstvom ravnatelja Juvanca zapeli tri v STce segajoče žalost i nke.
Sprevod je otvoriia skupina šolskih otrok katerim je bil industrijalec Hribar zmerom vnet dobrotnik in podpornik. Za odredom gasilcev, ki so prav tako imeli v njem rado darnega pospeševatelja tega človekoljubnega pok г e ta, so konji vlekli dva voza, zvr-
hano polna cvetja in vencev, ki so jih na-nesii sorodniki, prijatelji in znanci ter razne gospodarske, kulturne in druge korpora cije od blizu in daleč. Za vozom s krsto, v katerega so bili vpreženi štirje vranci, so se zvrstili plakajoči sinovi in hčerke, ž njimi pa številni pokojnikovi zeti, snahe, vnuki in ostalo sorodstvo. Med pogrebci, ki so izpolnili sprevod, da je segel od hiše žalosti tja do bolnišnice, smo v vrsti najvidnejših odličnikov in predstavnikov opazili tudi ministra notranjih zadev dr. Korošca, pomočnika bana dr. Pirkmajerja z načelnikom banskih uradov, mestnega župana dr. Ravniharja in podžupana prof. Jarca z velikim številom mestnih svetnikov, narodne poslance dr. Fuxa, dr. Lov-renčiča in dr. Koceta predsednika zbornice za TOI Jelačina s tajnikom dr. Plessom, množico najodličnejših industrijcev, trgovcev in ostalih predstavnikov naše javne delavnosti, tako predsednika Zveze industrijcev Praprotnika s tajnikom inž. Suk-Ijetom, generalnega direktorja TPD Skub-ca z generalnim tajnikom Pogačnikom, rav natelja velesejma dr. Dularja, predsednika JNU glavnega urednika listov konzorcija »Jutra« Stanka Viranta in mnogo najugled nejših zastopnikov naše znanosti in umetnosti, med njimi predsednika Narodne galerije dr. Windischeria, vseučiliška profesorja dr. Skerlja in dr. Polca, ravnatelja Obeh gledališč Golio in Poliča ter akademskega slikarja Jara Hilberta iz Kaira in še celo vrsto uglednih mož.
Najnovejša odkritja dr. šmida na Vačah
V starih grobiščih je našel zanimive žare, okrasje in
okostja
Litija, 12. septembra
Kakor je «Slovenski Narod» v sredo obširneje poročal, je naš rojak univ. prof, dr. Valter šmid iz Gradca tudi letošnje počitnice pridno na delu pm .zkopavanju starih Vač. Letošnje delo je posvetil predvsem raziskovanju starih gomil, ki jih je še nekaj nepreiskanih n>a gričih nad Vačami. Doslej je izkopal 15 grobov. Najprej je kopal na Lestini, ki se dviga na severnem pobočju Vač proti cesti, ki drži v Zagorsko dolino. Tam je našel grob, ki je bil vsekan v živo skalo. Takega doslej na Vačah sploh še niso našli Verjetno je, da so položili vanj kakega odličnejšega veljaka, saj je imel njegov grob tudi kamenito ograjo.
Nedaleč od tega groba je zanimala učenega zgodovinarja velika orjaška gomila, ki je bila pravilne okrogle oblike. V premeru je znašala 28 in pol metra, visoka pa je bila 3 m. Raziskovalec je menil, da bo našel v tej orjaški gomili kopico grobov našel pa je le žensko okostje in okostje dojenčka Mlada mati je umrla očitno za porodom, lobanja otroka je bila tanka kakor papir. Vendar, kdo bi pojasnil vzroke tihe družinske tragedije pred tremi tisočletji!
Zdaj raziskuje grobišča na pobočju Slemška, ki ga krona idilična romarska cerkvica Na njivah, ki se imenujejo Apno menda zaradi apnenih kraških skal, ki gledajo sem in tja iz zemlje, so odkril že več grobov. Dt. šmid je imel prav tu izredno srečo. Včeraj dopoldne so odkrili grob, v katerem so našli zajetno žaro, v
Pride Hans Söhnker
v komediji
Poliubi me, Aneta
V Lescah je umrla ga. Ana Ažmano. va, vdova pa šolskem upravitelju. Zvesta, kakor mu je bila v življenju, mu je sledila tudi v večnost, šele 20. julija smo poročali o smrti u-glednega, po vsem Gorenjskem spoštovanega šolnika Josipa Ažmana. žena ni mogla preboleti žalosti. Po rodu je bila Peternelova, sestra pokojnega blejskega župana. Z Josipom Ažmanom je učakala mnogo srečnih dni, zlasti na Breznici pri Žirovnici, kjer sta prebivala 38 let, mu je pomagala negovati šolski vrt s krasno drevesnico, ki je slovela daleč po gorenjskih krajih. Letos sredi februarja .sta ugledna zakonca praznovala zlato poroko. Zal jima ni bilo usojeno, da bi srečno preživela še daljšo dobo jeseni življenja. Pogreb blage pokoj-nice bo jutri ob 16. na leško pokopališče. Naj ji bo lahek počitek ob moževi strani, žalujočim naše iskreno sožalje!
njej pa več dragocenih okraskov. Posebnega pomena je zapestnica na tri obroče, ki so lepo okrašeni Takisto je pomembna tudi velika fibula v obliki čolnička.
Včeraj popoldne je bilo na Apnu dokaj živo. Prišli so mnogi obiski. Neka skupine izletnikov je bila celo iz Zemuna. Vsi eo bili izredno presenečeni, saj so prav tedaj naleteli dr. Smidovi kopači na dve veliki prsteni tn črno barvani žari Eno so pred očmi gostov odprli, vendar ni bilo v njej ničesar drugega kakor oglje, ki so ga bili položili pogTebci mrliču v grob za spomin na domače ognjišče. Drugo žaro pa so dobro povezali im jo bodo oddali v ljubljanski muzej, kjer naj jo odpro vešči strokovnjaki. V njej je menda več skledSc in ponev. Kakor vse kaže, je bilo poslednje grobišče izbrano za kako staro in ugledno vaško družino. Tja so pokopali tudi služinčad poleg gospodarjev. Zdaj nadaljujejo z izkopavanjem te družinske grobnice. Na podlagi letošnjih kopanj je ugotovljeno, da so v času najstarejših prebivalcev mrliče zažigali njih pepel pa so obenem z nagrabljeno žerjavico polagali v gomile, v mlajši dobi pa so pokopavali mrliče.
Večina so prstene žare črno barvane. Stari Vačani so jih barvali tako, da so v peč nanoeili smrekovih in borovih vej in lončena posoda je počrnela Dve izmed včeraj najdenih žar imata tudi ročaje, ki jih doslej še niso naleteli pri nobeni drugi žari. Vsa dosedanja opazovanja in od kritja bo dr. šmid opisal v posebni knjigi ki bo spisana na pobudo naših prosvetnih oblastev. Knjigi bo priložen tudi načrt starih Vač, ki ga je izdelaj inž. černjač, in nekaj skic letošnjih grobov, ki jih je načrtal inž. Brus, zaposlen pri gradnji cestnih del v Kandršah pod Vačami. Dr. šmidu pomagajo pri kopanju domaČi fantje in možje; v teku let. kar so zaposleni pri njem, so si pridobili že mnogo izkušenj in spretnosti.
Smrt vzornega škofjeloškega gospodarja
Skofja Loka 12. septembra.
S smrtjo Antona Hafnerja se je preselil v večnost Skofjeločan. ki mu bomo očuva-li trajen hvaležen spomin. Zibelka mu je tekla v Škofji Loki in vse življenje je рте-živel doma. Po očetu je prevzel mesarijo in jo vodil dolga desetletja, vse do tedaj, ko je preuredil zet g Avgust Potočnik obrtniške lokale za trgovino železnine. Pokojnikova prva skrb je bila posvečena pro-cvitu doma, družine, hčerki Veri in dvema sinoma. Žena Marija mu je umrla že pred vojno.
OTVORITEV NOVEGA KINA SLOGE
(PREJŠNJEGA KINA DVOR) S premiero FRANC LEHARJEVE melodijozne operete
F R A S К I T A
PRELOŽENA NA SOBOTO 14. t m. ob 20. uri
Kljub zaskrbi jenoe ti za napTedek obrti, ki jo je dvignil do zgledne višine, je našel dovolj priložnosti, da se je posvetil javnemu delu. Okrajni hranilnici in posojil-niici je bil zvest, neumoren član načelstva in nadzorstva, svetovalec, ki se ni dal premamiti po špekulacijah. Vodovodnemu društvu je bil ustanovni član. Sokolu od 1. 1907 zvest član in prijatelj, bivši Narodni čitalnici pa pevec, kakor od Boga poslan. Razpolagal je z izvrstnim prvim tenorjem. Sicer pa je bil njegov svet na vseh področjih komunalnega gospodarstva vedno ljub in drag. Kot politik je Ы1 gospod Hafner neomajno somišljenik napredne stranke, ki ni na stranpo-ta krenil nikoli, tudi ne v časih najhujših pritiskov.
Zaključeno je življenje moža, polno uspehov pa tudi preskušenj, zemske ostanke je sprejela domači zemlja v vars-tvo mi pa bomo ohranili plemenitemu človekoljubu, gosnodarju in narodnjaku gospodu Antonu Hafnerju častno priznanje. Bodi mu v rodni grudi lehak odpočitek. Uglednim svojcem in sorodstvu izrekamo globoko sožalje.
Strahovit karambol motornega kolesa z vozom
Skofja Loka, 12. septembra.
V sredo po kosilu sta se odpeljala na kratko vožnjo z motorjem v Selško dolino slaščičar Šink Franc in v prikolici gostilničar Porenta 'Anton oba iz Bčnklja. Navzgor, v dolino sta srečno vozile, zato pa je bila pot nazaj toliko bolj tragična. Ko je pridrvelo motorno kolo na prostor, kjer se od glavne ceste odcepi stranska pot proti Trnju, se je pred motornima vozačema znašel voz, namenjen na Trnje po otavo. Na loj trškem vozu sta se peljala posestna-
РШ ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
• CffOWG grenčlce
prirodne
Registrirano od ministrstva za вое. politiko in nar. zdravje S. br. 15.486 od 25. V. 1935.
Dobrote in sladkosti se ponujajo
• • •
Ljubljana, 12. septembra.
Morda bi lahko kdo dejal, da prirejanje kulinaričnih razstav ni v pravem soglasju z duhom časa, ki tone v krizi in pomanjkanju suhega kruha. Ne more biti dvoma, da bi bila» razstava, ki bi skušala pokazati, kako se dobro kuha in peče brez moke in brez masti, deležna v najširših krogih javnosti mnogo bolj efektnega zanimanja, kakor pa razstava, ki kaže samo, kako naj dela dobra kuhinja, ki ima na razpolago polno shrambo blaga. A če pustimo to bridko šalo na stran, je treba le priznati, da ima kuharska umetnost vsaj toliko pravice, da se kdaj pa kdaj pokaže s svojim najboljšim pred javnostjo kakor vsaka druga panoga človeške podjetnosti, ki se bori za svoj pro-speh. In razstava, ki jo je pripravila zveza natakarjev, kuharjev in ostalih nameščencev hotelske industrije in ki so jo dopoldne brez oficielnega pompa otvorili v lepo okrašeni dvorani Kazine, je nov zgovoren dokaz, da vodi delo naših kuhinj mnogo kulture, znanja in okusa. Razstava, ki bo odprta do ponedeljka, bo prav gotovo v polni meri dosegla svoj namen: da namreč poživi zanimanje za našo praktično kuharsko umetnost ter nevernim Tomažem, če jih je še kaj med našimi snedeži in sladokusci, pokaže, da naše domače kuharsko delo nekaj velja.
Središče razstave, na kateri so se na»im kuharjem in natakarjem pridružili z izbranimi vzorci svojega blaga tudi nekateri dobavitelji kuhinjskih potrebščin in dobrot, zavzema velika miza, ki jo je obložil znani
mojster Babinek z vrsto izbranih menujev, pripravljenih z najbolj rafiniranim okusom in pravo umetniško fineso. Jedro obedov tvorita dve obloženi ribi, šil ln smuč, ter srnin hrbet, okrog njih pa je nanizana še pisana množica dobrot, prikuh, salat in mo-čnalih jedi, kombiniranih s tako iskanimi začimbami in priboljški. da človek, ki ni vajen takšnega dela, skoraj ne more razbrati njih čudotvornih sestavin. Nekaj posel) nega je na tej mizi perutninski kotlet, ki nosi ime po francoskem ministrskem predsedniku Lavalu. Okrog osrednje je razvrščena še kopa manjših miz, ki vsaka zase predstavlja najvzornejši način, kako naj se servira čaj, kosilo, večerja, dunajski zajtrk, poročni obed in kako naj se opremi lovska miza. Ostali del dvorane so izpolnile razne tvrdke z majhnimi propagandnimi izložbami posodja, steklenine, porcelana pa še raznih dobrih'reči, ki si brez njih ne moremo misliti ne kuhe ne peke. Med testeninami, sadjem, raznimi pridatki za juhe se tu predstavlja pole? staroslavnega Kneippa kajpak tudi Zika, pa med Čebelarske zadruge uslužbencev drž železnic, avtomatični buffet Rio pa je v posebni vitrini nazorno pokazal, kako različni in okusni se dajo pripraviti mrzli prigrizki. Državni zavod za že&3ko domačo obrt je improviziral tudi majhno razstavico umetno izdelanih prtičev in ostalega perila, ki je potrebno za pogrinjanje miz. V celoti je razstava prav lepo uspela, treba je samo, da bodo tudi prireditelji zadovoljni z obiskom.
V nedeljo, 15. t. m. prvikrat naš novi roman, široko zasnovana, dramatično razpletena, sijajno pripovedovana zgodba s prizornice brezobzirnih bojev mednarodnih gospodarskih skupin« Pravo branje v dobi skrivnostnih Mr. Rickettov in drugih...
Mr.Thori ten hoče boj!
POZOR NA ZAČETEK, s V nedeljo 15. t. m. BERITE „JUTRO"!	NAROČITE „JUTRO44 !
kov sin Svojšak Jože m delavec Vinko, vodil pa je voznik Ojsterc Janez. Slednji je kar odrevenel, ko je opazil, da žene motorno kolo naravnost v konja, toda ni mogel nesreče več preprečiti.
Kakor blisk se je zaletelo motorno kolo s prikolico vred v ojnice, jih zlomilo, naslednji udarec pa je bil že namenjen konju ki ga je treščilo ob tla in mu zlomilo zadnjo levo nogo. V istih hipih sta zdrsnila Sink in Porenta s svojih sedežev. Vrglo ju je po nerazumljivem naključju preko konja in voza na drugo stran v travo tako srečno, da nista priletela v kanalske cevi in ograjo, kjer bi se bila naravnost ubila. Motorno kolo, ki je bilo še v polnem pogonu je zdrsnilo ob vozu naprej, se od njega odbilo, zdrdralo preko ceste i>a nasprotni travnik, in se pognalo v kozolec, kjer je obtičalo. Posledice karambola so bile hude. Konja so morali na mestu pobiti, motorno kolo pa je tako stolklo. da ima lastnik samo pri njem dobrih 500 Din škode. Najmanj prizadeti so ostali oni na vozu, ki so pretrpeli zgolj mnogo strahu, predvsem Ojsterc, ki po k ar am bol u dolgo ni mogel k sebi
V celjski cinkarni stavka 260 delavcev
Celje, 12. septembra Davi ob 4. je stopilo delavstvo celjske Cinkarne d. d. v stavko. Delavci »o ostali v tovarni. Delavstvo zahteva 25, odstotno zvišanje mezd, novo kolektivno pogodbo in ureditev delovnega razmerja po obrtnem in rudarskem zakonu. V stavko so stopili vsi delavci, okrog 260 po številu. V sredo so se vršila pogajanja, ki so se jih udeležili: vodstvo cinkarne, obratni zaupniki in zastopnik rudarskega glavarstva. Pogajanja pa niso uspela in se bodo najbrž jutri nar daljevala.
Iz prakse velesejm-skih žepar jev
LJubljana, 12. septembra Pretežna del prometa, ki ga je imel te dni kriminalni oddelek na policiji so izpolnili sejimski žeparji, ki se jih je vkraA-kem nabralo za celo dobršno kolono, njim pa se je pridružilo še lepo število druge vrste sleparjev in tatov, ki so delali predvsem po trgovinah in stanovanjih. Najzanimivejši med tesni je pač mladi Vo-dopivec, ki je igral nekaj časa po Gorenjskem vlogo ekonoma nadškofa dr. šari-ča, nekaj časa pa se je izdajal tudi za osebnega tajnika zagrebškega nadškofa dr. Banerja. Ko se je takrat vozil s taksijem od št Vida do Bleda, je bfl še siromašen kot cerkvena miš, a ko so ga pred dnevi v Ljubljani aretirali je bil nenavadno dobro založen z vsem, kar je čto-veku treba na potovanju, rfasti če naj napravi vtis kakršnegakoli imenitnega funkcionarja- V lepem usnjatem kovčegu so našli pri njem celo goro izbrane garderobe in galanterije, obleke, perila tn vsaike vrste luksuznih potrebščin, ki se jih je nabral očitno po ljubljanskih trgovinah.. Največ zanimanja pa je policija posvetila žeparjem, ki so navalili na vele-sejem po prav strategičnem natörtu, a so imeli smolo, da so jih agenti potovih, še preden so prav začeli svoj posel.
Kakor je pokazala preiskava, je poleg raznih drugih nevabljenih gostov obiskalo naše mesto tudi 18 izredno dobro kvalificiranih. žepnih tatov iz Zagreba, ki so se lotili dela kot ena sama dobro organizirana družina. Trojke, ki so priljubljena oblika organizacije za razne nelegalne udarne akcije, so se izkazale kot najpri-pravnejše delovne enote tudi za podvige žepnih tatov. Po navadi so nastopali skupaj po dva moška in ena ženska. 2ep®r-ski posli se najbolje opravljajo v gneči, ki jo je treba pogostokrat umetno uprizoriti Dva člana trojke sta se ustavüa pred izložbo ali pred kakšnim ciceronsko egovornim prodajalcem kakšnih izredno odrešitaih. predmetov, И jih je vsako leto več na velesejmu, in ker je že takšna narava ljudi se je okrog njiju, ki sta na ta način postavila takazvani «zid», kmalu nabrala gruča nedolžnih, v zanimanje potopljenih gledalcev. Od zadaj je nato pristopil tretji njim pajdaš in pričel kot kakšen neu gnan- radovednež tiščati naprej, dokler se niso telesa v gruči tcfliko nagnetla, da je lahko neopaženo pričel svoje delo. Največ so žeparji nakradh listnic, ki jih ljudje nosijo v zadnjih hlačnih žepih. Zagrebški tatovi delajo tako, da listnico najprej od spodaj narahlo s prstom potisnejo navzgor, a ko rob pogleda iz žepa, jo tiho izvlečejo. V dolgotrajnem delu izurjeni žepni tatovi pa znajo z enakim uspehom prazniti tudi vse ostale žepe in neopaženo snemati tudi ure z verižicami vred Za najboljšega delavca je v teh zagrebških trojkah veljal neki 14-leten deček, ki je pobegnil iz nekega zavetišča v zagrebški okolici in se pridružil tatovom. Fanta, ki je telesno precej zaostal da napravlja videz še mnogo mlajšega otroka, so trojke najrajši jemale s seboj in dobršen delež vseh ' žepnih tatvin, ki so bile izvršene na velesejmu, pripada njemu.
Zdaj je skoraj тза zagTebäka druščina za varnimi zapahi Policija je aretirala vseh 12 moških članov družbe, medtem ko je ženskam uspelo uiti. Pri enem izmed njih so našli tudi listnico, v nji pa tisočak, 7 stotakov, petdesatak in nekaj računov, ki jo je v nedeljo okrog 18. ukradel v enem izmed paviljonov. Policija vabi neznanega okradenca, da ее javi
Domače vesti
♦	Obisk poljskih zadružnikov. Split bo obiskala te dni večja skupina poljskih zadružnikov, ki prirejajo ekskurzijo po naši državi. Poljski gostje bodo ostali v Splitu nekaj duri ter 6topili v etike z voditelju zadružnega pokreta v Dalmaciji. Tudi ta .Izlet bo organiziralo poljsko turistično društvo »Frankopolc.
♦	Jubilej zaslužnega zagrebškega zdrav, nika. У deželni porodnišnici v Zagrebu je bila te dni skromna,. zato pa tembclj Iskrena proslava. Slavili so 60. rojstni dan in 30 letnico požrtvovalnega dela v porodnišnici njenega današnjega šefa, vseučiliškega profesorja dr. Frana Duirsta Dr. Franjo Durst je zagrebški rojak, odličen diagnostik in operater ter častni član češkoslovaškega ginekološkega društva in zagrebške zdravniške organizacije. Njegov slovee je razširjen tudii po tujem svetu, ker je predaval na mnogih zdravniških konferencah in ker prenašajo njegove temeljite razprave najrazličnejše strokovne revije. Slavljenec je še vedno <*1 in poln moči za svoje človekoljubno iin znanstveno delovanje.
♦	Naša prva Weekend zračna proga. Pri Dubrovniku so, kakor znano, uredili pro" "»zorično letališče, ki je popolnoma prikladno za dviganje in pristajanje letal. .Med juibilejnim kongresom mednarodne letališke zveze je bil promet na tem letališču zelo živahen tln dokazalo se jc, da lahko letališče sluäi svoji svrhi tudj takšno kakršno je. Z zcmunskega letališča so V teh dineh letela letala v Dubrovnik in nazaj brez najmanjših težav. Let od Zemuna ln Dubrovnika traja 3 ure ln 5 minut, od Zagreba do Dubrovnika pa bi trajal let največ 2 uri <n 15 minut. Zračna proga Z&mun-Dubrovnik se je v teh dneh tako udomačila, da jo je kot Weekend progo vzel »Putnjk« v svojo režijo. Avlon starta, če se javi najmanj 5 potnikov.
♦	Železniška proga Varaždin.Koprivnica bo začela obratovali v začetku leta 1937. Ta, nova proga bo prvovrstna in bodo po njej vozili osebni in brzi vlaki razen eks-prega. Tračiice bodo težke 36 kg po metru in bodo tako lahko vozili brzi vlaki po 60 km na uro- Graditev proge bo staila, kakor znano, okrog 40 milil jonov, h temu pa pride še vsota od 2 in pol mr lijona za odkup zemljišč. Ker bo en kilometer te proge stal mi i» jon dinarjev, bo nova proga. ena od najcenejših, kar jih je oilo doslej zgrajenih v naši državi. Po Pogodbah, ki so bile sklenjene s podjetniki, mo ra biti spodnji del proge gotov do konca avgusta 1936, potem pa bo takoj država v lastni režiji začela graditi zgornji del pro ge.
♦	Odprte planinske koče osrednjega društva SPD. Jesenski čas vabi izletnike v planine. Izletniški vlak in novi wee-kfcnd-listkl omogočujejo planincem cenen pcset planin. Odprte so naslednje postojanke osrednjega društva SPD: do 22-tjn. Krekova koča na Ratitovcu — izlet preko Baselskega sedla na Malnarjevo ko čo in škrbine na Orožnovo kočo na Cr_ ni Prsti'., sestop v Bohinjsko Bistrico. Obe koči na örnl Prsti sta oskrbovani do 22. t.m. V Triglavskem pogorju vabi iStaničeva koča — najprimernejši dostop iz vrat ob Tomlnškovi poti, Aleksandrov <iom, odtod na Velo polje v Vodnikovo kočo ter preko Hribarice ali Planine v Lazu k koči pri Triglavskih jezerih, sestop preko Planine na Kraju ter mimo novogradnje planinskega doma na Komni. V Kamniških planinah: češka koča pod Grintavcem, prehod preko Mlinarskega sedla na Pode do Cojzove koče na Kokr-škem sedlu, za prehod v Logarsko dolino je najprimernejše prenočišče v koči na Kamniškem sedlu. Do 29. t. m.: Spodnja koča na Golici — krasen razgled na Triglavsko pogorje, e četrt ure oddalje. nega sedla prostrani pogledi na Koroško. Za posetnike očaka Triglava bo oskrbovan Triglavski dom na Kredarici do 2Э. t.m. Erjavčeva koča na Vrtrču bo stalno odprta do 29. t.m., nadalje pa ob dnevih pred nedeljo in prazniki ter ob nedeljah ип praznikih. Do 6. oktobra bo stalno oskrbovan Aljažev dom v Vratih, kamor je edinstven izlet iz Mojstrane mimo Pe-ričnika pod severno Triglavsko steno. Stalno bodo odiprti še nadalje do zimske dobe dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki Planini — primeren izlet v eobo_ to do koče, kjer se prenoči in v nedeljo nadaljuje pot preko Dola v Kamniško Bistrico ter vrne po псч pešpoti v Kam. nik; tudi dom na Krvavcu je stalno odprt, lahko dostopen iz Cerkelj. Ob Bohlnj-in lahko dostopen iz Cerkelj. Ob Bolinj. gkem jezeru nudita vse udobnost* postojanki »Zlatorog« in »Sv. Janez«. Planinci, ki niso smučarji, naj porabijo jesenske dneve
* Sadni ogled v Šmarju pri Jeliah.
Oflbilna sadna letina V šmarskem srezu je dala šmarskim sadjarjem pobudo, da priredijo 22. t.m. v Šmarju pri Jelšah sadni ogled, malo razstavo sadja 'љ vse ga sreza. Razstava bi naj nudila približno elifeo stanja sadjarstva v srezu ter pokazala sadjarjem, katere vrste bo treba izločiti! in nekatere v večjem obsegu naprej razmnoževati. Sadnemu trgovcu pa bi naj bila v informacijo, kaj ее v Šmarju lahko dobi. Izkoristite nedeljsko polovično vožnjo in oglejte si razstavo! Popoldne lahko napravite kratke izlete v bližnjo okolico Šmarja in Rogaške Slatine. Tucil grozdja ne bo manjkalo!
♦	Zveza bivših salezijanskih gojencev v Ljubljani na Rakovniku ima v nedeljo 15. t.m. ob 9. dopoldne svoj redni letni občni zbor. Odbor prosi vse bivše gojence salezijanskih zavodov, da se tega občnega zbora udeleže, tudi če pomotoma ne bi p rej eil tozadevnega pismenega Povabila.
♦	Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl v 70. letu starosti g. Anton Francki, železniški uradnik v pokoju K večnemu po čitku ga bodo spremili jutri ob 16. — V zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti je umrla v 78. letu ga. Jerica Acretto, roj. To-refii, vdova po stavbeniku. Pokopali jo bodo danes ob pol 18. — V Novem Sadu se je pri vožnji z avtom smrtno ponesrečil artilerijski poročnik Stanislav Ceh. Za njim žalujejo v Ljubljani mati, štiri sestre in brat. Mladega častnika, ki je še mnogo obetal, bodo pokopali danes v Novem Sadu.— V Beogradu je umrl v 39. letu g. Adolf Ur šič, bančni uradnik, doma iz Kobarida. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Geološko sestavo črnogorskih planin raziskuje že četrto leto profesor Zarija Bešič iz Velike Kikinde. Ta odlični geolog, ki je črnogorski rojak iz danilov-gradske okolice, je obhodil že vse planinske masive, sedaj pa proučuje durmi-toreki masiv. Svoje delo vrši po nalogu geografskega instituta v Beogradu.
« Prvi sneg. V najvišjih gorah Herceg-Bosna je snežilo že v ponedeljek, а ее je malo snega obdržalo le še na najvišji" vrhovih. Vsi hribi okrog Sj©n/Ioe v Sand-žaku pa so pobeljeni od srede zjutraj in je prebivalstvo v gorskih naselbinah v velikih skrbeh zaradii preranega mraza un snega. V Črni gori v Kolaš>nu in okolici je vsredo snežilo in je sneg napravil precej škode. Tako zgodnjega enega ne pomnijo al* najstarejši prebivalci. Pod snežno odejo je tudi večji del vrhov Kcipaonika. V sredo jc tudi v Raškl snežilo, a je sneg naglo »kopnel.
♦	Kaj potrebuješ za življenjski uspeh v prvi vrsti? Odgovor najdeš okrog sebe v obilici. Ali ne vidiš, da uspevajo največ tisti'., ki jim pravimo, da so >zgovor-ni«, da »lepo pišejo«, da se »točno izražajo« i.t.d. To je miselna in jezikovna točnost in gibčnost, ki jo dobiš samo z globokim poznanjem domačih in tujih književnih del. Preko besede se ti razširja notranje obzorje in se ti sproščajo sile, kL bi se sicer nikoli ne ganile. Ne zanemarjajte zato tega začetka vsakega javnega 'ln stanovskega Uspeha in pišite še danes Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Miklošičeva cesta 16 /I., ki vam bo dala na izuiro svoje bogate zbirke proti izdatnim popustom in ugodnim plačilnim olajšavam.
♦	roditelji! Poskrbite že sedaj, da bodo vaši otroci dolge »'mske večere pre-brli pri lepi knjigi, če morate pri tem šte_ diti z vsakim dinarjem, tedaj posnemajte roditelje zapadnili narodov, ki za svoj prijateljski ali rodbingki krog kupujejo Kolektivno mladinske in druge knjige da si jih med sabo dele in menjavajo. Obrnite zato na Tiskovno zadrugo v Lj'ub-ljani, Miklošičeva cesta 16Я., ki vam da vsa potrebna pojasnila glede posebnih olajšav in popustov pri odvzemu njenih mladinskih "n drugih zbirk. Na tej kolektivni podlagi si ustvarite družinsko knjižnico za svoj eorodnlški r*n prijateljski krog in omogočite s tem svojim otrokom najsigurnejšo pripravo na življenje in kasnejše pridobitno delo.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7. in 914. uri,
'ELITNI KINO MATICA
TeL 21—24
г
I	GR1STA GARBO
Л	v filmu
I Mata Hari
H Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din
I
Danes ob 4., 7И. in 9}4. uri.
premiera velefilma francoske
revolucije.	њ
Rdeči cvetg
(Jakobinci) v režiji:Aleksandra Kord*. Predprodaja od 11.—И13. ure. Dopolnilo: Lucerna. Smrt belgijske кга1јхсе Astrid.
ш i
♦	Cene nemških knjig. Organizacija knjigarnarjev za dravsko banovino obvešča občinstvo, da so knjigarne dravske banovine znižale cene knjigam, ki so izšle v Nemčiji (knjige iz drugih držav so izvzete) za 25%. Izrecno pa Se poudarja, da to znižanje cen ne more biti razširjeno na do današnjega dneva že dobavljene knjige. O eventuelnih spremembah bo organizaj ja obveščala občinstvo od primera do primera.
■Д- Kodni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2 II-, se vrši od
15. do 25, septembra 1935. Predvpis se vrši ves mesec avgust V DTš se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma, potom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd dalje vse trgovske predmete kakor: Knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Državni trgovski šoli. — Cene so znatno znižane. Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra.
♦	Motorno vozilo v plamenu. Znana umetnika, slikar Stane Cuderman in kipar Peter Loboda sta se v sredo popoldne peljala iz Kamnika v Solčavo z mo-tocikloim, ki je last slikarja Cudermaua. Blizu Solčave &e jc po naključju vnel bencin in vozilo je začelo goreti. Naenkrat je bilo v plamenih in sta 6e oba komaj še pravočasno rešila. Ogenj je vozilo popolnoma uničil.
» Strašna nesreča siromašne črnogorske rodbine. Iz samotnega naselja šapanca pri Podgorici je pred tedni odšla vsa družina kmeta Krete Damjanoviča z živino na planinske pašnike. Krsto pa je ostal sam v samotnem domu. Ko se je družina eedaj vrnila s planin, je našla pogcr.šče domačije,na njem pa zoglenele kosti očeta. Po nesrečnem naključju je neke noči v samotni hiši izbruhnil o^enj ter uničil do. mačijo in starega kmeta.
♦	Naročeni vlomilci. Zagrebški policiji je delala velike preglavice serija vlomov, ki je trajala letos od začetka junija do konca avgusta. Na delu je bila spretna vlomilska tolpa, ki je oropala več trgovin in stanovanj ter nakradla blaga za preko 200.000 Din. Te dni pa so vendarle zajeli tri vlomilce, ki so bili že večkrat kaznovani zaradi vlomov in tatvin. Za njimi pridejo na varno tudi mnogi poinagači pri vlomih in razpe-čevalci ukradenega blf.ga Ed^n od njih se je ujel na nenavaden način To je bil sta-rinar Ivan Poljak, ki je prišel na policijo in javil, da je bil v njegovem lokalu izvršen vlom in da so mu vlomilci napravili za 15.000 Din škode. Bas tedaj ]e policijski uradnik zasliševal enega od zajetih vlomilcev ter ga vprašal: Kje pa so koleki, ki si jih ukradel iz Neumanove trafike? — Te-mule sem jih prodal, se ie odrezal arestant ter pokazal na Poljake. Kako, se je čudil uradnik, temu gospodu si jih prodal? — Seveda, to je starinar Poljak, ki je že večkrat kupoval od mene ukradene stvari, mojega tovariša pa je plačal, da je izvršil vlom v njegovo trgovino.
» Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In škrobijeno perilo v najlepšo izdelavo.
♦	Uporabljajte za nego las Semo ?ilk, svilen Shampoon, za nego kože pa Semo Silk, svileno milo.
Iz Ljubljane
u— Drevi ob 20. bo na dvorišču magistrata бегепааш večer francoske klasične literature iz začetka 18. stol. Sode"u-jejo: operna pevka župevc Zvonimira (sopran), violinist Pfeifer Leon. prof. Je-raj in Dermelj (viola), Le&kovic Bogo (čeio), Lipovšek Marijan (klavir), Korošec Slavko (flavta). Kocjan Rihard (oboa in angleški rog). Začetek koncerta točno ob 20. Ker je 2/3 prostora popolnoma pokritega, se ni treba bati prevelikega hladu. Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice, od 348. ure dalje pa pod arkadami magistratnega poslopja.
u— JNAK Edinstvo. Seja poč. odbora <!n članski sestanek v soboto 14. t.m. ob 20. v klubovem lokalu.
Regulacija s polno paro
Pospešitev betonskih del v Ljubljanici — Mitniearsko barako bodo podrli - Nekaj delavcev je odpuščenih
Ljubljana, 11. septembra.
Druga polovica glavnih regulacijskih del, ki jih je prevzelo gradbeno podjetje Dukič in drug od Čevljarskega mosta do izliva Gradaščice, se približuje dovršitvi. Poleg že znanih vremenskih zaprek povzroča največ zamude nedostajanje voznikov, ki se po večini izgovarjajo, da so preobloženi z domačim delom Mnogo pa je krivo tudi dejstvo, da je Grudnovo nabrežje od šentjakobskega mosta zaprto že od zadnje nedslje za vsak tovorni promet zaradi razpok pri mogočnem kandela-tiru z neštetimi žicami. Tako morajo vozniki s praznimi vozovi namesto čez bližnje Grudnovo nabrežje pasirati Trubarjevo ulico in preiti Žabjak, da prispo čez konec Hrenove ulice spet na Grudnovo nabrežje k odru za nakla-danie in odvažanie blata in ilovice Podjetje se zda i pogaja z mestno občino za prepustitev še enega tovornega avtomobila. Na ta način upa. da se bo posrečilo hitreie odvažati izkopani material, ki ga ie treba v tem predelu struge izkopati in odstraniti še okrog 1.500 kubičnih metrov.
Betoniranje Ljubljaničinega dna se
vrši ta teden v pospešenem tempu v
prid tvrdke kakor tudi v očividno zadovoljstvo številnih meščanov, ki se
kaj živo zanimajo za težko pričakovano dovršitev regulacijskih del. V ta namen so delali v nadeljo ves dan. Na drugi strani ob Grudnovem nabrežju so nastavili še drugi mešalni stroj in so tako do včeraj zvečer mogli zaključiti že 56 m v 24 metrov široki strugi, da preostane še okrog 120 m do stare zatvornice Vsak -dan nasipliejo po 8. kak dan pa celo po 9 m širine betonskega materiala.
Drugi del delavcev se še vedno ukvarja z betoniranjem betonskega opornega zidu na levem bregu tik stare zaetvornice in je tipanje, da bo v pr-
vi polovici pribodniega tedna ves opor-
nik dodelan Precejšnje preglavice jim povzroča kaka 2 m širok kanal izpod Zalokarjeve tvornire. ki ga bndo te
dni vstavili in podaljšali skozi opornik.
Čim bo to delo opravlieno, pride na vrsto nasprotni desni breg prav ob
ustju Gradaščice. Staro oporno zidov-
je bodo morali podreti in s kompresorjem porušiti, da bo mogoče postaviti sličen zid, kakršen stoji na levi strani Gradaščici v dolžini 16 m in nad 8 m globočine. Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice je že v torek odločila, da se podre v najbližjem času nizka lesena mitničarska utica, ki na vsak način zelo ovira nadaljevanje tega dela. Kdaj izgine tudi sosednji transformator, ša ni odločeno.
Na prulski cesti od zadnjega deževja delo popolnoma počiva, pač pa vihte delavci krampe in lopate še na levi strani ob Trnovskem pristanu, kjer sopiha. velika lokomotiva z naloženimi vagončki na Mirje h Koleziii do športnega igrišča »Jadrana«, kjer ее prav vrlčno poznajo natančni obrisi bodoče široke ceste na Vič. Ker terenska sekcija še ni določila nadalinega terena za izkop in odvažanje materiala, bo delo najbrž tudi na tej strani obrežja za nekaj časa počivalo in bo zaradi tega več delavcev odpuščenih.
Vseh delavcev, ki so zaposleni pri regulacijskih delih, je dosleh 220 in od njih nad 90 odstotkov domačih Vsi so prav marljivi, nekai pa jih je tudi naravnost vzornih. Vodstvo je povsem korektno in vlada zaradi tega najlepša sloga. Regulacijska dela pri novem jo'zu na »$pioi« zaradi ovirajoče visoke vode tudi mirujejo, a se utegnejo nadalievati v najkrajšem času.
i а— člane Fr^noo^kega Instituta т1ЈшЈ-
I no vabimo, da pose ti jo nocojšnji koncert j Gllasbene Matice na dvorišču magistratnega floölopja. i&ptored koacerta tvonljo
. .Izključno le dela francoske literature, u— Pianist Anton Tro^t nam bo zaigral v ponedeljek 16. tm. ob 2-0. v Hubadovi pevski dvorani Shubertovo sonato v b— duru za klavir, s sodelovanjem čel ista Lesko v: ca pa Brahmsovo sonato v e-molu in Rahmaninovo sonato za čelo in klavir. Koncert spada v skupino intimnih koncertov Glasbene Matice, začetek točno ob 20., sedeži po 10, stojišča po б Din v knjigarni Glasbene Matice.
u_ Enoletni trgovski tečaj na Ko«;, "s-
nem trgu 2 II (Trgovski1, učni zavod) vpL guje še samo do sobote 14. t.m. — Vsa pojasnila in prospekti brezplačno.
Iz Celja
с_ Glasbena Matica. Vpisovanje vseh novih in lanskih gojencev traja dalje. V ponedeljek ob 14. pridejo vsi v Glasbeno Matico k razdelitvi učnih ur. Zavlačevanje vpisa naj ne bi oviralo rednega pouka. Na zavodu se poučujejo vsi instrumenti in so-lopelje po prvovrstnih močeh. Gojenci, ki stanujejo izven Celja in ki so izven šolske obveznosti, imajo olajšavo, po kateri Lahko obiskujejo pouk samo na Glasbeni Matici.
e— Koncert v mestnem parku, ki je bil določen za sinoči, je bil zaradi večernega mraza preložen na nedeljo od 11. do 12.
e— Smrtni padec s kozolca. V sredo zjutraj je padel 68 letni delavec Älartin Lesjak iz Arje vasi pri Petrovčah s kozolca več metrov globoko. Dobil je hud pretres možganov in več zunanjih poškodb. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer pa je že ob 12.45 izdihnil.
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 297 brezposelnih (234 moških in 38 žensk) nasproti 313 (2G4 in 49) dne 31. avgusta.
e— Ne zamudite si nabaviti srečk za novo kolo državne razredne loterije. Dobite jih v podružnici »Jutra«.
e— Kino Union. Danes ob 16.3o in 20.30 veseloigra > Poza bi na svoje skrbi« in tri zvočne predigre.
Iz Maribora
a— Poslovilni večer so priredili v sredo zvečer mariborski sodniki novo imenovanemu apeladjskemu sodniku dr. FT. Kovči, ki odhaja na svojo novo službeno mesto v Ljubljano. Po prisrčnih poslovilnih besedah, Ki sta jih slavljeneu in priljubljenemu tovarišu izrekla predsednik okrožnega sodišča dr. ziher in šef državnega tožilstva dr. Zorjan, se je apelacij-ski sodnik dr. Kovča iskreno in prisrčno zahvalil obema govornikoma ter navzoč-nim sodnikom in državnim tožilcem. Dejal je, da ne bo nikdar pozabil svojih mariborskih tovarišev in lepega Maribora.
a— Arheologi so prišli včeraj v četrtek zvečer z avtomobili v Maribor. Nastanili so se v raznih mariborskih hoteüh, zvečer pa эо imeli v Grajski kleti skupno ve-čtrjo, kjer jih je pozdravil župan dr. Lipoid. Danes dopoldne si ogledajo Pošte-lo na Pohorju in mitrej v Hočah, popoldne pa mariborski muzej, kjer jih pozdravi prelat dr. Kovačič. V soboto zjutraj se podajo v št. Бј, s čimer se znanstvena ekskurzija po naši državi zaključi. Ob prihodu v Maribor kličemo gostom naj-prisrčnejšo dobrodošlico.
a— Deset s°k"lskih društev nastopi v nedeljo 15. t. m. popoldne ob 15. na okrožnem zletu pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Mariborčani poiiitimo med naše vrle Sokole, avtobusi bodo vozili tja ln nazaj.
a— Sam°stojna ženska realna gimnazija v Mariboru se bo nastanila v svojih prostorih na Zrinjskega trgu nalkasneje do meseca decembra. Vseh gojenk na realni gimnaziji je letos 540, kar je najboljši dokaz za nujno potrebo novega zavoda. Svoje posebno vodstvo dobi zavod šele s pričetkom novega proračunskega leta 1936-37.
a— Umetniški paviljon In obdravska pr°menada. V članku «K študiju za regulacijo mariborskega Glavnega trga», ki ga je napisal inž. černigoj v pravkar izišli novi številki «Kronika slovenskih mest», načenja pisec vprašanje zgradbe umetniškega paviljona na reguliranem novem delu Glavnega trga, obenem pa tudi vprašanje ureditne promenade ob nabrežju Drave od železniškega mosta do Mariborskega otoka Obe -Ideji sta našli v Mariboru simpatičen odmev.
a- K preureditvi prometa v Tomšičevem drev°redu. Po izdelanem načrtu se bo 30 m široko cestišče razdelilo na dvoje po 5 in 6 m širokih cestišč. Na vsaki strani drevoreda se bodo uredile pešpoti, vmes pa pridejo cvetne grede. Prehodi posameznih cest se bodo označili s posebnimi granitnimi robniki. Tudi pridejo v drevored nove klopi. Pred ureditvijo drevoreda se bo še izvršila potrebna kanalizacija. Po izvršeni regulaciji bo Tomšičev drevored dobil mično velikomestno sliko.
a— Dvodnevni tečaj za konservlranje sadja in zelenjave bo dne 20. in 21. septembra na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo je javiti z dopisnico ravnateljstvu šole.
a— Slovensko trgovsko društvo v Mariboru javlja svojim članom, da se občnega zbora Zveze trgovskih združenj dne 14. in 15. t. m. v Ljutomeru udeleži tudi društveni pevski odsek.
a— Dekliški zavod «VESNA» v Mariboru. Vpisovanje v gospodinjsko in žensko obrtno šolo se vrši v p et эк 13. t. m. od 9 do 12 in od 15 do 18 ите.
a— Mariborski kolesarski p od sa vez. raz-puščen. Včeraj dopoldne je prispel odiok o razpustu omenjenega podsaveza Kot vzrok razpusta se navajajo nesoglasja v vodstvu. Za komisarja je imenovan dosedanji predsednik Slavko Markovič.
a— Velika prireditev v dvorani Union. I. godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v soboto 14. t.m svojo ustanovno veselico v vseh prostorih dvorane UNION, začetek ob 20 uri.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
11 Rogaška Slatina v jesenski sezoni
Rogaška Slatina, 12. septembra.
Konec poletne sezone in začetek jesenske sezone je nekoliko pokvarilo slabo vreme, ki ie preplašilo marsikoga, da je odšel prej, kakor je bil nameraval,^ in ki tudi zadržuje mnogo že najavljenih gostov, da še niso prišli, ker čakajo, da se vreme zboljša in ustali. Pa saj se nam po vremenskih prerokbah oteta še lepa in topla jesen — in tedaj bo Rogaška Slatina mogla zaznamovati tudi še prav dobro posezono.
Sej ta čas je posebno vabljiv za ljudi, ki ne marajo tistega vrveža in drenja po vele-sezonah, ampak si želijo bolj miru, blagodejnega živcem. Zdaj prihajajo semkaj najrajši tisti, ki jim je znano, keko prijetno je bivanje pod milim podnebjem Rogaške Slatine v teh zgodnje jesenskih dneh, ko na lepe okoliške gorice že vabi sladko grozdje. Zdaj pozdravlja naše zdravilišče spet ljube, zveste goste, ki ga obiskujejo leto za letom, dvajset" let, trideset let..., pravcati jubilanti so med njimi. Da, slatinski vrelci podaljšujejo življenje'
In tako je tudi jesenska sezona tu še živahna in bo gotovo ostala do konca — če bo lepo vreme.
Rojstni dan našega mladega kralja je Я*-gaška Slaiina kar najlepše proslavila. Vse ▼ zasiavah, na predvečer sijajna razsvetljava zdravilišča, baklada gasilske čete z zdraviliško godbo na čelu; zjutraj slovesne službe božje v nadžupni cerkvi pri Sv. Križu ob reprezentanci vseh uradov, zavodov in korporacij. ter v zdraviliški kapeli sv. Ane in pravoslavni kapeli Petra in Pavla; nato v dvorani zdraviliškega doma manifestacij-ski zbor Sokola s slavnostnim govorom prvega zveznega podstarešine br. Engelberta Gangla; zvečer pa je v zdraviliškem domu priredila gasilska četa slavnostno akademijo ob veliki udeležbi in z lepim uspehom.
Za prihodnjo nedeljo, praznik Žalostne matere Božje, se pripravlja uprizoritev dramatskega triptiha »Misterij Dolorose«, ki ga je zložil pesnik Silvin Sardenko. Sodelovale bodo gojenke iz zavoda šolskih sester v Celju in zdraviliška godba. Pokroviteljstvo je prevzela soproga zdraviliškega ravnatelja gospa Cilka Gračnarjeva.
Tatvine čebsl
se nadaljujejo
Krško. 12. septembra.
Že pred nekaj dnevi je »Jutro« ротосаЈо o drzni tatvini čebel, ko so neznani tatovi odnesli iz sklada pri Drnovem dva panja čebel z vso vsebino. Kljub marljivemu zasledovanju s strani orožnikov ter čebelarjev samih za enkrat ni bilo mogoče najti panjev niti zaslediti tatov, ki s svojim tatinskim delom še niso prenehali in so se prav v poslednjem tednu ponovno okoristili z ukrade nimi panji oziroma satjem. Vsi znaki kažejo, da morajo biti na delu osebe, ki so povzročile in izvedle že prvo krajo v pričetkn paše, ko so panji imeli še prazna medišča. S krajo panjev so namreč poizkusili Se enkrat in to v vasi Gorici, kjer ima na pa-eišču svoje čebele p. Kami Tudi iz njegovega sklada so vzeli kompleten Žnidarši-čev panj in ga neznano kam odnesli. S tem pa kraja še ni ponehala! Menda so prve tatvine tatove prcp-ričale, da so panji le 5e preveč prazni in so zato tudi izpremenili način dela. Kot rečeno so res v soboto obiskali sklad panjev g. Bizjaka na Pristavi in posegli kar v devet panjev. Z žveplom so umičili lepo čebelno družino in pokradüi še iz osmih panjev po štiri sate iz mecfišč. V zažvepljanem panju je čebelar našel v plod i ščti in medibču za dobre tri klobuke mrtvih čebel.
Te ponavljajoče se tavine čebel m satov so upravičeno razburile vse čebelarje, v nič manjši meri pa tudi mirno prebivalstvo, ki naravnost želi. da bi tatove izsledili In jih javno izpostavili,
Si PtBja
Sortirni in pakovalni tečaj eadja
priredi razstavni odbor Kmeti je ko-obrt-ne razstave v Ptuju ßadijarja morajo do_ Peljati sadje za razstavo 23. in 24. t_m. v s-kladišče pri Društvenem domu. 25. ln 26. geptemibra od 8. do 18. bo sortiml in pakovalni tečaj. 28. septembra ob 10. 8e pa o tvori razstava. Кет naši sadjarji premalo cenijo sortiranje sadja in niso vešči pravilnega vlaganja ln pakovanja sadja v s<yde, hedandske in ameriške zaboje, kakor to zahteva sodobna sadna trgovina, je nujno potrebno, da se tak poučni tečaj priredi. Sprejme se 20 fantov in deklet vsaj 16 let starosti. Prijave je nasloviti na sreskega kmet referenta g. Zorčiča v Ptiuju, ki todii daje potrebna Pojasnila.
Preureditev Cvetkovega trga. Zaradi gospodarsko-obrtne razstave, ki bo v Ptuju od 38. t. m. do 6. oktobra, je razstavni odbor s pomočjo mestne občine zelo lično preuredil Cvetkov trg pred 'Društvenim domom. Obširen trg je spremenjen v ličen park, ki je okras Ptuja.
DRAMA
Nedelja 15. septembra. Ob 15. uri Kralj Edip na letnem gledališču v Tivoliju. Cene od 20 Din navzdol.
★
»Kralj Edip« na letnem gledališču v Tivoliju se vprizori poslednjič pod milim nebom v tem letu v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri. Opozarjamo na izredno efektno, izvrstno vprizoritev velepomembnega klasičnega dela. Glavno vlogo igra g. Levar. Cene od 20 Din navzdol. Predprodaja vse te dni pri dnevni blagajni v operi. V nedeljo od 14. ure dalje pa pred gradom Tivoli.
OPERA Sobota 14. septembra. Ob 20. uri Boccaccio. Izven. Znižane cene. Nedelja 15. septembra Ob 20. uri Hoffmanno ve pripovedke. Izven. Znižane oene. *
»Boccaccioc je ena najbolj Apelih operet minulih sezon Izredno zabavno dejanje, prelepe melodije in izvrstna zasedba nam je porok, da bo predstava v vsakem pogledu ustrezala. Cene znižane od 30 Din navzdol.
GoipodaritTo
Oboroževalna konjunktura
Za razvoj svetovnega gospodarstva v letošnih poletnih mesecih je značilno, da je konjuktura v oboroževalni industriji in v vseb gospodarskih panogah, ki so z njo v zvezi, dosegla višek. Nič bolj ne karak-tsrizira sedanjega stanja, kakor najnovejše številke o svetovni porabi bakra in svinca, ki je bila v zadnjih mesecih celo večja nego med svetovno vojno. Poraba bakra je v avgustu prekoračila 120.000 ton, svetovna poraba svinca pa je dosegla že višino, kakor še nikoli v svetovni zgodovini Prav tako se je znatno dvignila produkcija jekla, ki je bila meseca julija v Nemčiji za 45% večja nego lani, v Italiji za 30%, v Rusiji za 27%, v švedski z«. 24 cg in v češkoslovaški za 18%. Tudi sosedauja Avstrija beleži konjunkturo v železarski stroki, ki je najugodnejša od Isrta 1930 in se je produkcija železa nasproti lanskemu letu povečala za 30%, produkcija jekla pa za 15 .
V zadnjih mesecih se je bojazen pred morebitno vojno v zvezi z abesinskim konfliktom še povečala in vse države mi-elijo, da se marajo v znamenju miru obo-roževati. Naraščajoče oboroževanje pa se ne kaže samo v velikih naročilih bakra, jekla, železa in svinca, temveč ravno tako v rastoči produkciji avtomobilov, letal, v predmetih za vojaško opremo, (t.j. v uni-iormah, čevljih m sedlarskih izdelkih). Gradnja cest je zavzela izreden obseg. Motorizacija armad prihaja do izraza v rastoči produkciji avtomobilov, ki je letos za 28% večja nego je bila lani. V svojem mesečnem poročilu ugotovlja ameriški koncern General Motors, da so bile prodaje tega koncema v avgustu večje nego v vseh letih od konjunkturncga leta 1929 naprej. Značilna je tudi statistika Zveze češkoslova^ &kih kovinskih delavcev, ki je bila te dni
1% izredm prispe vele nasasešččsžeev
Pravilnik k davčnim določbam zakona o proračunskih dvanajst mah vsebuje tudi določbe glede izrednega 1% prispevka k uslužbenskemu davku. Ta izredni prispevek je bil uveden s finančnim zakonom za leto 1934-35 in je sedaj podaljšan s proračunskimi dvanajstinami. Temu prispevku so podvrženi vsi prejemki, ki se mora zanje plačati tudi uslužbenski davek — iz-vzemši tiste prejemke iz službenega razmerja, ki ne temelje na mesečni plači z odpovednim rokom. Tako niso podvrženi temu prispevku tisti prejemki, ki sc ne izplačujejo mesečno, temveč v krajših rokih, n. pr. vsak dan, tedensko, polmeseč-no, prav tako pa tudi ne tisti prejemki ki se izplačujejo mesečno, pa službeno razmerje ni urejeno z odpovednim rokom.
Za plačilo izredne doklade ni važno, ali j« službeno razmerje urejeno s pogodbo ali kakšno drugo pismeno iz avo; odločilno je le dejstvo, da se izplačilo prejemkov vrši mesečno z odpovednim rokom. Prejemki, ki se izplačujejo od primera do primera, so takisto podvrženi plačilu l°/o izrednega prispevka v vsakem primeru, kadflT se izplačujejo kakšni prejemki (nagrade, dnevnice itd.)
Ta prispevek pa se vobče ne pobira od nelužbenskih prejemov tehle oseb: slug, orožnikov, graničarjev. podčastnikov m upokojencev, ki jim je pokojnina urejena po določbah zakonov, ki so veljali pred uveijavljenjem uradniškega zakona od 31. julija 123, zakona o državnem prometnem osebju od 28. oktobra 1923 in zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od 9. avgusta 1923.
Pob:ranje l%nega izrednega prispevka se vrši ločeno, vendar po isti osnovi, istočasno in na isti način kakor uslužbenski davek. Če se uslužbenski davek plačuje v gotovini, na podlagi seznama, se bo izredna doklada tako pobirala; če se pa uslužbenski davek plačuje z davčnimi znamkami, je treba tudi izredno doklado plačati ne tak način.
Stanje Narodne banke
V poslednjem izkazu od S. t. m. zazna-^nuje Narodna banka dotok zlata in deviz v višini 7.2 milijona E>Ln. Zlata in devizna podlaga se je povečala za 2.3 na 1376.1 milijona Din, devize, ki se ne vštejejo v podlago, pa so narasle za 4.9 na 226.7 milijona Din. Menična in lombardna posojila zaznamujejo občutnejše skrčenje, in sicer za 14.5 milijona Din. Posojila na menice so nazadovala za 14.1 na 1509.0 milijona Din, lombardna pa za 0.4 na 294.0 milijona Din. Obtok bankovcev se je poveJal za 7.7 na 466S.5 milijona Din in je pri tem za 427 milijonov večji nego lani ob istem času. Obveznosti na pokaz pa so se v prvi četrtini septembra zmanjšale za 19.5 na 1195.5 milijona Din. Končno so obveznosti z rokam (blagajniški boni) narasle za 7.7 na 226 milijonov.
Vrednost zlate im devizne podlage skupaj s premijo znaša 1768.3 milijona Din in kritje v zlatu in devizah 30.15^ (prejšnji teden 30.04); vrednost samega zlatega zaklada v tresorih Narodne banke pa zr.aša skupaj э premijo 16284 milijona Din in kritje v samem zlatu (27.71).
objavljena. Iz te statistike sledi, da se je število zaposlenih delavcev v tvornicah orožja letos povečalo od 5400 na 10.000. škodove tvornice so na novo sprejele v svojih 8 obratih preko 4000 delavcev in v tvornicah letal se je zaposlenost povečala za 60%. češkoslovaška železarska industrija je z naročili preskrbljena do konca letošnjega leta Nekatere velike tvornice so morale Zaradi preobremenitve z naročili odkloniti naročila za vagone iz Poljske in Italije.
Glede oboroževanja v zraku niso znani točnejši podatki. V tej zvezi pa so značilne številke, ki jih objavlja angleški direk-tarij za civilno letalstvo in po katerih se je število registriranih civilnih letal v Evropi v drugem letošnjem četrtletju povečalo za 459 na 6314. Znatna zaposlitev delovnih moči v oboroževalni industriji in v vseh ostalih gospodarskih panogah, ki so s to industrijo v zvezi, ima za posledico, da se je zadnje mesece precej zmanjšala brezposelnost v velikih industrijskih državah. V Nemčiji in Angliji je brezposelnost po dolgi vrsti let prvikrat padla pod 2 milijona, v Italiji pa je letos manjša za 25%. V splošnem se sodi, da je danes po vsem svetu v zvezi z oboroževalno konjunkturo brezposelnost za okrog 5 milijonov delavcev manjša nego lani v tem času. Povečana poraba sirovin od strani oboroževalne industrije pa je seveda povzročila, da so se nekatere cene precej dvignile. Cena svincu se je dvignila od najnižjega stanja v marcu za 50%, cena bakru pa za 20 do 25%. Tudi na svetovnem trgu mineralnega olja se vidijo posledice te konjunkture in je na pr. v žedi-njenih državah cena sirovemu olju od začetka leta narasla za 15%.
dr. inž. Črtomir Nagode obsežno razpravo o naših izhodih na Jadran in o komunika cijah, ki jih je treba šele zgraditi. Načelnik dr. Rudolf Marn razpravlja o tujskem prometu na Jadranu v zvezi s Slovenijo, inž. Šuklje pa o cesti Ljubljana—Sušak. Omeniti je še članek Fr. Seuniga o pomenu morja za naš izvoz v prekomorske države, razpravo inž. Znidaršiča o vodni preskrbi Krasa, članek dr. Edvarda Pajniča o neplodovitosti naše obale, dr. Vladimira
Murka o našem morju m Jadranaki StnaK
ter inž. Zupančiča o 'vprašanju nadih telefonskih pristojbin.
Češkoslovaško-jugoslovenska gospodarska zbornica v Pragi je izdala svoje letno poročilo za leto 1934. v obliki obsežne knjige z bogatim statističnim gradivom o trgovinskem prometu med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Uvodna 30 strani obsegajoča razprava se nanaša na gospodarsko stanje Jugoslavije v preteklem letu. Ta raz prava nam podaje v zgoščeni obliki pregledno sliko razvoja vseh panog našega gospodarstva, našega denarništva, kmetijstva, pomorstva ter javnih financ. Nadaljnja 20 strani obsegajoča razprava je posvečena zunanji trgovini Jugoslavije v lanskem letu, nakar sledi obsežen prikaz razvoja jugoslovensko-češkoslovaške trgovine v lanskem letu, in poročilo o delovanju ' zbornice v tem letu. Zanimivo in obsežno letno poročilo je sestavil tajnik Češkoslo-.vaške-jugoslovenske gospodarske zbornice v Pragi inž. V Paleček.
Hmelj
+ Žalec, 12. septembra. Danes je bil promet v Žalcu nekoliko mirnejši. Trgovci deloma hmelj sprejemajo,, deloma kupujejo , pri hmeljarjih v vaseh, ker je oblast nakup na vzorce v Žalcu omejila. Cene pri slabših in srednjih kvalitetah so neizpre-menjene, gladkozelenega hmelja, ki ga je že bolj malo, posamezniki ne prodajo niti za 27 Din. Kontrolo nedovoljene kupčije in prekupčevanja so poostrili. Hmeljski tržni nadzornik.
+ žatec, 12. septembra. Zateško združenje hmeljarjev poroča, da je bil zadnje dni zabeležen znaten promet, pri čemer so kot kupci nastopili predvsem zastopniki inozemskih pivovarn in izvozniki, le deloma pa domačini. Pri zelo čvrsti tendenci se gibljejo cene med 1500—1750 Kč za 50 kg.
Borze
12. septembra
Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremnjeni, V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.45—8.55, grški boni 33.15—35.85 in španske pezete 5.65—5.75. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.52, v angleških funtih po 233.36, v grških bonih po 36 in v španskih pezetah po 5.63. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda najprej trgovala po 36S.50, pozneje je bil promet po 371, ob sklepu borznega sestanka pa se je nudil denar po 371.50 (v Beogradu po 372.50),
Ill.ll»!
Ћ velesejnea m piranske razstave
Še hujši naval bo... Vsi obiskovalci vela- i je dr. Milan Dular, podpredsednika dr. Je-
sejma si žele ogledati ribarsko razstavo. Toda mnogi ne morejo priti takoj na vrsto. Zato jih je še mnogo, ki še niso videli morskih rib in drugih" morskih živali, ki &o v velikem številu razstavljene. Vsem je akvarij zelo všeč in mnogi prihajajo na razstavo tudi po večkrat. Zdaj, ko je akvarij izpopolnjen z mnogimi lepimi ribami, je obisk še večji. Ker si še mnogi niso ogledali te zanimive razstave, se obeta zlasti zadnje dni velesejma hud naval. Ljubljančanom priporočamo, da si ogledajo razstavo dopoldne, ko je manj ljudi. Popoldne je tudi vedno mnogo deželanov in tujcev na velesejmu. zato pač n$ morejo priti vsi na vrsto. Tisti, ki so že videli razstavo, naj bi se tudi ne gnetli na nji, ko je najhujši naval. Doslej .je bil vzoren red na razstavi, čeprav je bila huda gneča. Ljudje so disciplinirani in se pomikajo v dolgi sklenjeni vrsti mirno skozi hodnik. Reditelja niti ni treba.
Slavna bokeljska mornarica tudi sodeluje na jadranski razstavi Ustanovitev organizacije bokeljskih mornarjev sega celo v 9. stoletje. V srednjem veku in tudi pozneje do Napoleonovih časov so bili bokeljski mornarji pravi gospodarji Boke Kotorske; Proslavili so se v neštetih pomorskih bitkah. Podpirali so tudi Benečane na morju, ščitili so trgovsko mornarico pred gusarji ter branili kotorske vode in primorje pred vsemi sovražniki. Na razstavi vidimo starinsko, krasno izdelano orožje, ki so ga Bokelji po večini odvzeli premaganim sovražnikom. Posebno lepa je zbirka orožja, ki so ga bokeljski junaki odvzeli Napoleonovim vojakom. Krasne so sablje častnikov bokeljske mornarice. Posebnost med orožjem so puške, tako zvane čeferdije in velikanska pu ška lumbarda. Takšnih predmetov ne najdete niti v mnogih muzejih. Razstava zasluži, da si jo ogledate že zaradi krasnih uniform bokeljske mornarice. Na razstavi sta dva domačina iz Kotora, prave junaka na pogled, oblečena v bokeljsko uniformo.
Našo javnosti, ki je z visoko kakovostjo jadranske razstave izredno zadovoljna, bo gotovo zanimalo, kdo je pri razstavi sodeloval m jo urejeval. Predsednik razstave
glič Željko in Kos Anton, tajnik Marjano-vič Hubert, arhitekt pa Mesar Jože. Posamezne oddelke razstave so vodili in uredili: »Jadranska straža« dr. Murko Vladimir, priv. docent: oddelek vojne mornarice Hubmajer Danilo, poročnik bojnega broda L klase; zgodovinskemu oddelku je načeloval Hörmann Franjo, pooblaščenec Zadružne gospodarske banke; umetnostno-zgodovinskemu dr. Stele Franc, konserva-tor; načelnik geografskega oddelka je bil dr. Val ter Bohinec, profesor; folkloristdč-ni oddelek je uredil ravnatelj Račič Božo; razstavo morskih rib je priredil Malenšek Bogomir: za oddelek faune je skrbel univ. profesor dr. Hadži Jovan; oddelek flore pa dr. Pajnič Edvard sodnik apel. sodišča v р.; načelnik oddelka za oceanografiijo je bil univ. profesor dr. Hadži Jovan; načelnik jamarskega oddelka inšpektor Michler Ivan; ribiškemu oddelku je načeloval dr. Dular Milan, velesejemeki direktor; priv. docent dr. inž. Nagode Črtomir pa je načeloval tujsko-prometnemu oddelku. Načeloval in uredil je tudi gospodarski oddelek dr. Dular Milan; načel9tvo umetnostne razstave pa je bilo poverjeno prof.' San ti ju Saši.
Poleg umetnikov čopiča imamo ne ja-dransk razstav tudi fotoumetnika g. Velj-ka Vidov i oa iz Splita. Vidovičeve barvne fotografije so umetnine in jc način njegovega fotografiranja pri nos malo znan. Slike dihajo toliko umetniškega okuea, kakor da bi jih delala umetniška roka. Pri natančnejšem ogledu opazimo, da jc vsaka slika prevlečena z naravnimi barvami, ki so v harmoničnem skladu z okolino in ozadjem. Motivi so čisto primorski. Razstavljal je Vidovič prvič take slike lani v Splitu in Zagrebu z velikim uspehom in je razsodišče ocemlo njegove slike kot edinstveino umetniško fotografsko delo. Po kakovosti zaslužajo Vidovičeve fotografije mesto v vsaki umetniški zbirki.
27 76 of
/U
Gospodarska literatura
»Tehnika in gospodarstvoOb prilik! kongresa Jadranske Straže in jadranske raz stave na velesejmu je revija »Tehnika in gospodarstvo«, ki jo ureja inž. Vladislav Pečenko, izšla kot dvojna številka, posvečena našemu Jadranu. Številka obsega mno go zelo zanimivih razprav, ki nam prikazujejo gospodarski pomen morja za našo državo. V uvodu nam podaja priv. docent
»Riviera« zobna pasta
daje ostani prijeten ln osvežujoč vonj, temeljita iarrflcira, odstrani hitro zobni kamen to ohrani zdrave ш bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih država*
zaključek pa je bil še za december po 372. Nadalje je bil promet v 7% Blairovem posojilu po 72, v 7% investicijskem posojilu pa 80 in v 6% begluških obv"7-:<—h po 64 (v Beogradu po 67).
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2957.44—2972.03, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 737.39 do 742.40, Curih 1424.22—1431.29, London
215.70—217.75, Newyork 4342.15—4378.47, Pariz 288.50—289.94, Praga 180.97—1S2.08, Trst 356.53—359.62.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.26. London 15.1825, Newyork 307.375, Bruselj 51.8250, Milan 25.08, Madrid 41.9750, Amsterdam 207.65, Berlin 123.60, Dunaj 57.40, Stockholm 78.30, Oslo 76.30, Kobenhavn 67.80, Praga 12.71, Varšava 57.9250.	2.90,
Bukarešta 250.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 37150—373, za sept.-nov. 371—373, za dec. 371—373, 7% invest. 80—81, 4% agrarne 45—46.75, 6% beglücke 64—64.50, 7% Blair 72—72.75, 8% Blair 81—82.50, Drž. hip. banka 76—77, delnice: PAB 230 den., Trboveljska 95—110.
Beograd. Vojna škoda 37250—373 (37250) 7% invest. 8150—82, 7% Blair 80.50 do 82.50, 7% Drž. hip. banka 76 den. (76), o% begluške 06.75—67 (67), 4% agrarne 46.50—47 (47.25), Narodna banka 5880 do 6000 (5925), PAB 230.50—23150 (230—231).
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Chicago, 12. sept. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 92.625, za dec. 93.625, za maj 94.75;koruza: za sept. 77.875, za dec. 57.25.
+ Noxrosndska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: sremska in slavonska, 78 kg, za september 118; banatska, 78-79 kg 125; baška, 78-79 kg 126: gornje baška in gornje banatska. 79 kg 128: ladja Tisa, 79 kg 134; ladja Begej. 79 kg 132 ladja Dunav, baška in baranjska, 78 kg 131; ladja Dimnv sremska, 77-78 kg 124.50. Rž: baška 112.50—115. Oves: baški, sTemski in skvonski 104—106. Ječmen: baški in, sremski 120—122.50. Koruza: baška in sremska 87—89 banatska 86—89. Moka: baška in banatska vOg« in »Ogg« 190—210, »2« 150 dc 170, »6« 130—150, »7« 110—120, »8« 97 50 do 10250. Otrobi: baški, sremski in banat-sk 85—8-750. Fižol: baški in sremski bili brez vreč 2% 275—285.
BOMBAŽ.
-f Liverpool (11. septembra). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za akt. 5.78 (prejšnji dan 5.74), za dec. 5.73 (5.68).
Iz gospodarstva
Istrskih občin
Za fašistične avanguardiste so darovali uprave istrskih občin Labinj, Koper, Mali Lušinj, Lanišče, Vodnjan, Poreč, Buzet, Vrtenigla, Marezige, Dekani, Pazin, Cres, Izola, Rovinj, Bal in še nekatere druge po večje zneske. Njih prispevke je sedaj odob ril pokrajinski upravni svet.
Občina Herpelje-Kozina je nameravala najeti novo posojilo v znesku čez 312.000 lir pri nekem večjem denarnem zavodu, da bi se zgradil občinski vodovod in v danem primeru tudi posebno javno kopališče. Tudi s to zadevo se je te dni bavil pokrajinski upravni odbor, ki pa je tozadevno prošnjo občinske uprave odlonil.
V Pazinu bodo prihodnje leto na občinske stroške zgradili novo športno igrišče. Potrebni načrti so že sestavljeni in v kratkem bo občinska uprava kupila potrebno zemljišče.
Pulska občina bo na privoljenje pokrajinskega upravnega sveta najela 1 milijon lir posojila za nadaljnja cestna dela. Za amortizacijo tega posojila bo jamčila z vsemi dohodki, ki jih daje občinska davčna doklada na zemljarino.
Občine Herpelje-Kozina, Pkxmin m Bar-ban so ustanovile poseben fond za pospeševanje porok.
Drobne novice
Pregled bikov na Tolminskem. Tudi letos bo koncem meseca oktobra ali pričet-kom novembra, pokrajinska veterinarska komisija pregledovala bike od 10. meseca starosti dalje, in sicer v občinah Grahovem, Tolminu, Breginju in Čezsooi. Za pregled živine jc treba vložiti prošnje, kol-kovane po 4 lire, in plačati posebno takso po 10 lir. Na pregled morajo vsi biki, ki niso bili pregledani spomladi ali pa eo bili takrat potrjeni le za 6 mesecev Kdor bikov nc bi dal pregledati, bo kaznovan z denarno kaznijo po 30 do 150 lir.
Vinogradnikom na Goriškem. Zaradi opetovanih prestopkov so oblasti objavile opozorilo vinogradnikom, da morajo vsako spremembo posestnega stanja vinogradov in vsako spremembo v obdelovanju gorice prijaviti pokrajinskem« konzorcija za vinogradništvo. Dosedanje spremembe se morajo prijaviti do 15. t. m.
Na Goriškem je bilo meseca avgusta rojenih 300 otrok, umrlo je 173 ljudi. Zanimivo je, da je v Gorici umrlo 10 ljudi več, kakor se jih je rodilo, med tem ko je znašal naravni prirastek prebivalstva ns deželi 127 duš.
Nekaj malih požarov. V Trstu je v torek dopoldne nastal neznaten požar na glav ni železniški postaji. V neki sobi je bila oprema popolnoma uničena. Ogcnje so še pravočasno opazili in ga pogasili. V prvih popoldanskih urah istega dne je gorelo pri posestniku Ivanu Sančeroviču pri Sv. Ani. Pogorel mu je svinjak, ki je imel v njem prašiča. Zaradi opeklin je tudi žival kmalu nato poginila. V bližini Prčedola pri Opči-nah pa je naslednjega dne zgorelo 90 ha gozda, ki je last sežanske in repenske občine.
Zopet zaradi granate. V bližini Ločnika pri Gorici je v torek neki Remigij Kos našel granato in jo. skušal razdreti. Granata pa je eksplodirala in nesrečnež je dobil hude poškodbe po rokah in prsih. Prepelji Ii so ga v goriško bolnico, kjer so mu morali odrezati nekaj prstov na desni roki.
Nevaren padec. V Pevmi je v sredo 7 letni Rudolf Komavli padel s strehe domačega senika in se nevarno poškodoval po glavi. V bolnici so zdravniki dognali, da so se mu pretresli možgani. Stanje nesrečnega otroka je zelo resno.
Huda kazen. Pred pulskim sodiščem se je vršil v torek proces proti 40-letnemu Josipu Lukšiču, 32-letnemu Mihaelu Kranjcu Antonu Jelušiču, nekemu Jurišiču ter nadaljnim 12 moškim z Malega Lušinja, ki so bili obtoženi tihotapstva tobaka, sladkorja in kave. Glavni trije obtoženci so bili obsojeni na zaporno kazen po 9 mesecev in denarno kazen v znesku preko 132.000 lir, Jurišič na 6.500 lir, nadaljnih pet na manjše denarne kazni, ostali pa so bili oproščeni.
H A. H
Prizor z Jadranske razstave. V ospredju prerezi čolnov, v ozadju velik у podrobnostih Izdelan model stare lesene vojne ladje.	1
Nadaljnja mobilizacija vojaštva in podoHcirjev
_ Uradni list je objavil dva dekreta o mo-bffincijj nadaljnih letnikov vojaštva po posameznih etxokah in podčastnikov vseh vrat orožja. Deloma so vojaki in podčastniki vpoklicani k orožnim vajam, deloma bodo odposlan v vzhodno Afriko.
Vpoklicani so: vojaki in podčasrtniki radiotelegrafske stroke letnika 1910, teh-oičnih čet vseh strok letnika 1912, sani-tetskih čet iz prve polovice letnika 1912, avtomobHske stroke letnika 1912, vsi vojaki letnika 1913, ki eo bili dolžni odslužiti le najkrajši (trimesečni) rok, čeprav so morda dejansko odslužili daljše roke, m končno vsi rezervni podčastniki letnikov 1900 in 1910, ki so prideljeni pešadiji, artiljeriji in tehničnim četam. Poslednji bodo morali v kadre za dobo 23 dni. Podrobna navodila doslej še niso biia izdana.
I
PETEK 13. septembra. Ljubljana 12: Glasbene slike na ploščah.
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, obvestila — 13.15: »Trinajsti dan, nesreče dan«. — 14: Vreme, borza. — 18: Narodne pesmi na ploščah. — 18.40: Po bolgarskih planinah (Majnik). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura — 20: Zvoki iz dobe solnčnega kralja (pren. z magistratnega dvorišča), sodelujejo gdč. Zvonimira Župevčeva in komorni oktet. — 21: Kako ure pojo, izvaja Radio orkester.
—	22: Čas, vreme, poročila* spored. - 22.15: Nekaj priljubljenih napevov — Radio orkester.
Beograd: 16: Jazz. — 20: Prenos iz Zagreba — 22.30: Plošče. Zagreb: 1210: Plošče.
—	20: Operni večer. — 21: Komorna glasba. Praga: 19.25: Glasbene slike iz starih časo».
—	20.15: Wolfove in R. Straussove Serenade. — 20.35: Zvočna igra. — 21.50: Klavirski koncert — 22.35: Plošče. Varšava: 20.10: Lahka glasba — 21.15: Simfoničen koncert.
—	2230: Ples. Dunaj: 12: Orkester. — 15.20: Klavirski koncert. 16.05: Pesmi. — 17.30: Štajerski skladatelji. — 19.30: Godba na pihala. — 20JO: Simfoničen koncert — 22.10 Barska muzika. — 23.05: Ples. Berlin: 20: Prenos iz Münchens. — 23: Iz Stuttgarta. — München: 19.05: Sramel kvartet. 20: Ženski kongres. — 22.30: Melodije z Rena. — 24: Iz Stuttgarta Stuttgart: 20: Iz Münch ena — 22.30: Orkester in solisti. — 24: Nočni koncert
Vremensko poročilo
11. septembra. LJahlJama 7 770.4 3.0 90 O 0 —. _; Ljubljana 1-i 768.0' 16.0 48 NE2 * 1 —.—; Maribor 7 769.2 6.0 80 NW2 б —. —; Zaerefb 1, 7^9.2 9.Ö 80 SW2 o' — _; B^cerad 7 766.6', 9.o' 80 N1, 7' —' —; Sarajevo i, 769.8 4.Ö 90 о' б' — —; Skoplje 7 765.0 10.0, 90 W4 10 ' dež! 5.0; Kuanbor 7, 763.4 18.Ö 50 NE6 б' de« 2 0; Split 7 764.0 '15.0 '50 ' NE6' 0 ——; Rab ' 7 766.4, 13.0, 40, E3, 0 _ —; RoS. Slatina 7, — 4 0. 99, wi, o', — _;
Temperature: LJubljana' 18.0, 2.0;'Maribor 16.0, 5.0; Zagreb 15.0 7.0; Beograd 20.0 8.0; Sarajevo 16.0, 3.0; Skoplje 27.0 9.0; Kuanbar 24.0 17.0; Spttt 22.0 14.fr;
tel ja.
Ameriški boksar Maks Baer trenira za skorajšnje srečanje s črncem Joejem Loui-юш. Podoba kaže boksarja v dobri formi. Baer upa, da bo zmagal
žena z magnetičnimi rokami
Eni so jo imeli za čudežno zdravnico, drugi za mazačko
Na Madžarskem je umrla v svojem 52. letu neka Wunderlichova, ki je slovela daleč naokrog zaradi svoje zdravilne moči. Pobrala jo je jetika.
Wunderlichova je baje izžarevala mag-netične sile, s katerimi je pred desetimi leti ozdravila nekega moškega, ki si je nakopaj hud revmatizem v svetovni vojni. Po tistem ozdravljenju so vrele k nji ljudske množice v ogromnih trumah Zaradi tega si je Wunderlichova uredila svojo «ordinacijo» na Margaretinem oto-
Prvi pozdrav na črni celini
ku pri Budimpešti Tudi tja so prihajali bolniki v takšnih množicah, da so jih morali odganjati. Veökrat se je celo primerilo, da so podrli ograjo okolu hiše, kjer je «žena z magnetičnimi rotkami» sprejemala bolnike.
Glas o ljudski zdranroid In njenih čudežnih uspehih se je naposled razširil tudi v inozemstvu In Wunderlichova je Sta večkrat na Dunaj, v Berlin, Haag in London, kjer je zdravila razne paciente. Med njimi se je zaupala njenim rokam vdova Conama Doyleja in njena hči. Zdravniki so večkrat nastopili proti Wun"dertiohovi zaradi mazaštva, vendar se je zmala ženska vselej spretno izviti In oblaaö je niso nikoli niti kaznorvaile z zaporom aH jo obsodile na globo.
Novi izumi
Pariški listi poročajo o zanimivih novih
izumih, ki jih razkazujejo na sedanji letni razstavi tehničnih novot. Med drugim vidiš tam četverooglato posodo, ki štedi s prostorom in kurjavo, vrt, ki spremeni vsako tekočino ▼ nekoliko minutah v led, avtomatični zapiralnik za vodovodne in plinske pipe, počitniško hišico, ki jo lahko spraviš v — kovčeg, leteča kolesa in »nebesne bolhe«, to je izredno majhna letala, ki veljajo okrog 12.000 frankov in tehtajo samo 34 kg. Ne 100 kilometrov porabijo samo 8 litrov bencina, letijo pa s brzino 250 km.
Mimo generala de Bona defillrajo Italijanske čete, ki m pravkar prispele Is Italije
Gejziri v Arktidi
Zavod za raziskovanje arktičnih ozemelj v Leningradu poroča, da so odkrili v deželi Cukčev na severovzhodu Sibirije tri gejzire, ki bruhajo vrelo vodo. Temperatura te vode znaša 85 stopinj. Geološka eksp edicijo. ki je odkrila vrelce, bo zdaj napravila kemično analizo vode. da dožene njene sestavine.
Nemški rdeči križ v Norim berku je osnoval posebno šolo za vež banje psov-bolni-čarjev. Ta slika prikazuje takšnega psa pred bolniškim šatorom. žival je opremljena z vsem, kar je ranjencu nujno potrebno: s steklenico okrepčila in z zdravili ter obvezami
Vojaško premikanje pri Adui
Londonski Ust «Times» poroča z abe-• stoeke meje, da se italijanske čete v zadnjem času gibljejo ▼ obliki pahljače okolu treh cest v bližini Asrmare ter okrog železniške proge Asmara-Massaua, odkoder se utegne izvršiti sunek proti abesin-ski provinci Tigre. Ena izmed cest vodi naravnost iz velikega italijanskega vojaškega taborišča proti Adui, druga gre proti kraju Haine in Agran. tretja pa proti Barak i tu. z vseh teh točk je ogrožana visoka planota pri Adui in oba bregova reke HalesaL
Reke jim hočejo ustaviti
Dopisnik nekega nemškega Ista poroča iz Addis Abebe, da imajo Abesincd sa naše razmere fantastičen vojni načrt pro. ti napadalcem. Izdelam je baje projekt za zajezitev rek v Abesiniji, в čimer bi bili Italijani po Vkarokamju v deželo odrezani od vode.
Ta načut je napravil neftd armenski tožen jer, ki se zaradi tega že mudi na severni aibesinski meji. Dela za ostvarftev načrta so baje že v polnem teku.
ANEKDOTA
Neki ameriški dü/plomat je obiskal med svetovno vojno angleškega ministrskega predsednika Asquitha. Dejal mu je: »O Vas so ml že marsikaj pripovedovali po-p-zident Wilson, polkovnik House in Vaša gospa soproga«. Asquith ©e je namrdnil im vprašal: »Ali bi mi utegnili povedati, kaj Vam je zaupala o meni moja žena?«
VSAK DAN ENA
»Kaj misliš dragec, ali ne bi kazalo, da j bi na mestu, kjer stojiš zdaj ti, vsadili še * eno drevo?«	(»Eve rybodys weekly<)
Zanimivosti od vsepovsod
Opazovali so. da število porok po veH-kih navamih katastrofah, n. pr. po potresih, zelo narase. Tako je bilo n.pr. tudi v Sam Franciscu po velikem potresu L 1906. Mnoge ženske so ostale po katastrof i bez streh in se niso pomišljaje dolgo poročiti se z možmi, ki so jim lahko nudili dom. Sicer je pa znano, da vsaka, skupna nevarnost in nesreča ljudi zbližuje.
V	Walla Walli v Zedinjenih državah, kjer imajo baje največ jasnih dni, so si omislili na glavni cesti veliko sončno uto. Kdor hoče zvedeti, koliko je ura, se postavi v sredino plošče in razbere čas po svoji senci. Pravijo. da prebivalci tega kraja sploh ne potrebujejo drugih ur, ker povprašajo lahko od sončnega vzhoda do zahoda svojo sončno uro za čia
V	raznih deželah se trudijo mženjerjl Izumiti praktičen avto, ki bi bil obenem letalo, ki bd se lahko s svojimi krili dvignil v zrak in brzel po njem a hitrostjo navadnega letala
Neki član newyarške kriminalne komisije je imel javmo predavanje, na katerem je govoril o možnostih, da se preprečijo zločini. Po predavanju so trije poslušalci ugototvffi, da so jim žeparji odnesli listnice.
Z ttalijanekimi četami odhajajo v Vzho dno Afriko veliki kontingenti konj ln dru_ gih živali. Pri tej priliki opazujejo znova, kako so kopitarji dostopni morski bolezni. To dejstvo je bolj maio znano_ čeprav je morska bolezen že pogostoona imela naravnost katastrofalne po-iediee za transporte konj in mezgov. Te živali imajo organ ki zapre požiralnik avtomatično pri vsakem pritisku iz želodca. Zato jim je nemogoče, da bj se jim žekidec izpraznil - bljuvajočega konja ni p&č &e nihče videl.-
Oe morska bolezen napade korfja ali mezga, ga je mogoče rešiti sama na ta način, če se žival neprestano giblje. Pri prevozu po morju pa je to zek> težka stvar kajti prostora je na ladjah že za ljudi malo, kaj šele za živali. Obolela leže za-
voljo čedalje večje šibkosti oa tla ne da
bi ее mogla valjati po hrbtu ali po strani, tn tako vpliva nanjo še povečani pritisk na želodec od spodaj, želode« s« ne more izprazniti in se dobesedno razpoči. Ад. gleži so v bureikd vojni na ta način izgubili 50 odstotkov konj. ki eo Jih prevažali po morju _ ostali pa so prispela na cilj v naravnost' nerabnem stanju. To si bo lahko predstavljal veakt ki ve. da dob: konj »debele noge« že po večdnevnem stanju v hievu vnetje kit in mišic ga napravi za tedne in mesece nesposobnega za veako delo. K teoiu je treba upo. števati še to, da potrebuje konj vsak dan najmanj 25 1 vode in sicer brezhibne, kolikor toliko hladne vo<ie, ker bi drugače niti v največji žeji ne pil. Konjeniški polk mora tedaj na prevoz po morju sa. mo za konje vzeti 2-50 hI vode na dam.
pogoltnil tri plavalke
Med njimi je bila tudi rtsmtmska prvakmfa Marija
Breda
Tri ugledne družine v ra mu ruski prestolnici je te dni zadela strahovita nesreča Utonile so jim hčere, ki so sc. družno kopale v reki Buzei, kjer so se mladenke vežbale v prostem plavanju.
Vse tri so se pripravljale za plavalno tekmo v Bukarešti. Med njimi je oiia tudi 18-letna Marija Brada, ona najboljših rumunskih plavalk. Tovarišice so plava-
le v krogu, med plavanjem pa во zabredle v močno strujo vode. Potegnila jih je v vrtinec, kateremu se niso mogle iztrgati iz objema. Ko je prva plavalka videla, da se ne more rešiti z lastno močjo, se je oprijela tovarišice. Ta je zavpita na pomoč. Prihitela je še tretja, ki je takisto onemogla preden je utegnila zavleči obe prijateljici na breg. Vse tri je potegnil vrtinec na dno vode, kjer so utonile.
Rdeča svetloba privlačuje človeške in živalske organizme, modra barva jih odbija — Vpliv svetlobe in barve na temperament, razpoloženje in zdravje
Konji na morju
Kopitarji so zelo podvrženi morski bolezni
Kadar gre ali se pelje mimo abesinskega vojaka njegov predstojnik, se mož
s puško na rami prikloni do tal
Vreme za tri leta
Na spopad se pripravlja
Napovedovanj
Tajnik Angleške znanstvene družbe Charles Abbott trdi, da je po 6v0ji metodi sposoben napovedati vreme za tri leta naprejf ne sicer za vsak dan pose. bej a vendar bistvene vremenske značil nosti za ta leta.
Kakor nešteto drugih vremenskih pre-rokov> ее tudi Abbott opira na pcjav sončnih peg, ki imajo, kakor znano, svo. jo določeno periodo 11 in pol leta. Na podlagi periode porasta in padanja števila sončnih peg je Abbott za lansko, letošnje in prihodnje leto sestavil napo. ved in sicer za vsako leto posebej v zaprti kuverti. Vee tri kuverte je izročil
s na daljši rok
Smithsoncvemu viemenoslovnemu zavodu z določilom, caj se ob koncu vsakega leta odpre kuverta za to leto in naj pogle. dajo. da-li je bila njegova nazoved pravilna. Te dni so odprli kuverto za laneko leto in bistveni vremenski znak tega le. ta namreč suša je bil točno opisan po prostorni raz&ežnostij intenziteti in trajanju. V začetku prihodnjega ieta otvori-jo kuverto za letošnje ieto. če napoved v njej soglaša z dejstvi, kakor soglaša napoved za preteklo leto, tedaj bo pač mogoče reči> da je Abbottova teorija pravilna.
V zavodu za eksperimentalno psihologijo v Amsterdamu delajo že nekaj časa zelo zanimive poskuse, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima svetloba in barva na temperament, razpoloženje in fizično stanje človeškega organizma. Poskusi so med drugim pokazali, da se otroci v rdeče pobarvanih šolskih prostorih prej utrudijo nego v modro pleskalnih učilnicah. Stvar ni nova, saj so v chica-ških bolnicah že prej prebarvali posamezne sobe z različnimi barvami. Paciente, ki trpe na nespečnosti, postavljajo n pr. v rdečkasto-oranžno barvane sobe, bolnike brez tega v rumene sobe, živčne bolnike v sobe z rumeno zelenimi stenami, ker •učinkuje f-a barva, каков* jti pokazala izkušnja, pomirjajoče.
Odnosi med svetlobo in organizmi so precej zamotani. Na neki dunajski kliniki so napravili naslednji eksperiment: pacientu so zavezali oči in so mu dejali, naj stegne roke vodoravno pred sabo. Nato so mu obraz in vrat od strani obsevali z rdečo lučjo, ne da bi to vedel, in roka ki je bila svatilu najbližja, se je nehote zganila proti njemu. Ko so ponovili isti poskus z modro svetlobo, pa se je roka
prav tako nehote začela oddaljevati od svetila. Ti eksperimenti dokazujejo, da organizem nehote privlačuje rdeča svetloba, modra pa ga odbija.
To so opazovali tudi drugače, švicarski raziskovalci so n. pr. postavili nad mravljišče modro šipo, da so morali sončni žarki skoznjo. Ni bilo treba drugega, da je med mravljami nasta'a prava panika in so začele v diru ostavljati svoje domovanje. Nasprotno pa jäh je svetloba skozi rdečo šipo naravnost privlačevala. Torej se morajo živalska bitja v rdeči svetlobi počutiti v splošnem bolje nego v modri. Iz tega razloga so si v novejšem času izmislili tudi modra Izložbena okna število nadležnih muh se pod takšnimi šipami kar vidno zmanjša.
Drugače je z rastlinami. Rdeča svetloba I njih rast naravnost zadržuje in mnoge med njimi poginejo, če jih dalj časa izpostavimo takšni luči. Modri luči pa iajejo prednost
Kje so vzroki za takšno obnašanje organizmov v raznobarvni luči, še ni natančno znano. Skoraj gotovo pa je to v zvezi s kakšnimi spremembami, ki se dogajajo v vitaminih m hormonih pod vplivom raznih barv. Znam je primer vitamina D, ki mu ultravioletna luč pospešuje nastajanje v živih organizmih. Nasprotno pa postane ta vitamin pod vplivom rdečih žarkov neučinkovit Seksualni hormoni pa se aktivirajo baš pc»d vplivom rdečih žarkov, dočim jih modri razkrajajo.
Äbesinec — ponižen sluga
Lov na škorpijone
Kakor je CarigTad nekoč slor/ei po ogromen številu lačnih psov arez gospodarja na svojih ulicah in Ankara po svojih mačkah, ki so jim dali ime angorke, se neko tretje turško mesto, Diabekir v vzhodni Anatoliji, lahko »ponaša« s svojimi škorpijoni. Glede teh žwaM ima gotovo pravico do svetovnega rekorda. Trideset let se bori prebivalstvo že s največjo žilavostjo proti temu nevarnemu mrčesu, a ga ne more iztrebiti. Pred dvema letoma so oblasti razpisale nagrad0 za vsakega ubitega škorpijona m to na-gTa'do so doslej izplačale v več nego sto tisoč primerih. Da pa mrčesa še vedno ni konec, najbolje kaže dejstvo, da во letos izplačali nagrado že v 40.000 primerih. Da bi ljudi podžgale v boju proti škorpijonom, so oblasti .sedaj naznanile, da se nagrada podvoji.
NEKAJ ZA VSE
Z vsakim stiskom odpravi srce 50 do 100 g krvi v telo.
Na Angleškem je med desetimi, po streli ubitimi osebami devet moških in ena ženska.
Ljudem z zvišani m krvnim pritiskom priporočajo začasno bivanje v višinah 400 do 600 m.	__
Podgane usmrtile bedna dvojčka
Strašno odkritje v baraki poleg Varšave
princesa Zahai je moderna mlada dama. Čeprav šteje samo šestnajst let, govori gladko francoski in angleški ter pomaga očetu in materi s tem, da prevaja njune propagandne govore po radiu v ta dva jezika
V Markovu blizu . Varšave je policija odkrila v stanovanju brezposelnega "delavca Szybovskega, ki je že več iet brez dela in zaslužka neverjetno reč. Szybov-skemu je rodila žena letos 15. avgusta dvojčke. Dva tedna po porodu je edem izmed dvojčkov umrl. Izprva niso mogli
Psi — bolničarji
dognati pravega vzroka smrti, pri natančnejši preiskavi pa je prišlo na dan, da sta oba dvojčka po vsem životu ogrizene od podgan. Zaradi ugrizov je zdaj umrlo še »drugo dete
Brezposelni delaivec je stanovat v netei baraki, kjer Je mrgolelo glodalcev ta mrčesa Otroška trupelca so zaradi obdukcije poslali v Varšavo. Tamošnje oblasti bodo zdaj proučile vprašanje, če sta so. kriva smrti dvojčkov tudi bedna rodl-
I Hči abesinskega cesarja

Kulturni pregled
objavlja gradivo n zgodovino Ifjrrodnffi
domov v Slovesni P; v prvem Stanku obravnava ljubljanski Narodni dom (1869—1896). Fr. C. Pivka je prispeval članek »Začetki aviacije v Mariboru.« O teritorialnem razvoju Maribora piše Jakob Orešnik. Lojze Pipp nadaljuje svoje zgodovinsko-statisti-čne študije; tokrat razglablja izsledke ljudskega štetja 1. 1869. Zaključuje se razprava ing. arh Gustava Ogrina »Ljubljana pred Robbi, Janko Jarc pa je prispeval članek >Ob petstoletnici Novega mesta L 1SG5.< O pomenu Mestne hranilnice ljubljanske za gospodarski procvit Ljubljane razpravlja dr. Vladimir Murko. Dr. Jože Rus piše pod naslovom »Dajmo stari Ljubljani njeno čast in slavo* o vprašanju naših uličnih imen in zagovarja njih zgodovinske nazive. Ing. arh Jaroslav Čemigoj se oglaša k študiji za regulacijo mariborskega Glavnega trga. Zanimivo razpravo o mariborskem ghettu je prispeval dr. Vladimir Travner. Rudolf Golouh piše o primorski emigraciji v Mariboru, J. Oražen o propadlih panogah celjskih obrti, Rafko Fabia-ni pa o orglah v ljubljanskih cerkvah. Vsi članki so obilno ilustrirani, vmes pa so priloge na posebnem papirju, med njimi reprodukcija nove slike Toneta Kralja »Pogreb zaslugarja.« Številko zaključujejo ilustrirane kronike Ljubljane in Maribora in začetek članka Vere Dostalove »Ljubljana v slovenski povesti.«
Francoska knjiga v krizi. Jose Germain je nedavno objavil v »Comoedii« značilni članek z naslovom >Zopet S.O.S. za knjigo« Tu ugotavlja, da danes proda jo v Franciji komaj" za polovico knjig, kakor so jih prodali pred vojno. A tudi ta konzum pada. Prejšnja leta je šlo naiveč knjig v denar med počitnicami, letos je bilo opaziti dokaj medel promet s knjigami. Vzrok je med drugim v tem. da je največji del prostega časa posvečen dnevnikom, poleg tega so se močno razširili kulturni tedni, ki. kakor so n. pr. »Candide«, »Gringoire« in »Marianne« Le-ti prinašajo izbrane romane in tako škodujejo knjižnim izdajam romanov. Zato Germain predlaga, naj bi ti iisti objavljali samo odlomke romanov. Tako bi vzbujali zanimanje za knjigo, ki za razliko od časnikov ostaja v hišah in »ob drugem, tretjem ali desetem čitanju spominja človeka, da se lepota ni rodila včeraj. Doba ponovnega čitanja knjig je bila doba modrosti. Čitatelj zlasti izve iz knjig, da ni nič novega pod solncem, resnica, ki jo domišljave demokracije tako često pozabljajo«, pravi Germain.
RT
Odlični avstrijski plavači v Ljubljani
Dne 15. t. m. se bo v Ljubljeni vršil medmestni plavalni dvoboj Celovec : Ljubljana.
V zelo skromnem programu letošnjih plavalnih tekmovanj v Ljubljani bo to srečanje že dolgo zaželjena prilika za našo športno javnost, da vidi prvorazredno mednarodno plavalno prireditev, za plaveče — tekmovalce pa, da ponovijo velike uspehe, ki so jih zunaj Ljubljane dosegli, doma, Pro-tivnik je — dasi v Ljubljani še nepoznan — zelo nevaren in močan. V letošnjem avstrijskem plavalnem prvenstvu so imeli glavno besedo provincijalni klubi, med katerimi
eo Celovčanf mvzemafl явЪ vidno
Avstrijska plavalna reprezentanca je bret
«njih nemogoča!
Ljubljana nastopi kompletna s tekmovalci, ki so sodelovali pri zmagi Jugoslavije nad Italijo v damskem dvomaUh«, ki so pregazili Zagreb, ki so osvoji državno prvenstvo v plavanju in sko^jpf^či eo na turneji po južnem delu Dalmacije v rekordnih rezultatih slavili zmago «a zmago. Na veliko bodo padali jugoslovenski rekordi.
Predvidoma se bo tekmovanje vršilo pred-poldne in popoldne. Program obsega poleg plavalnih točk in waterpola tudi skoke dam in skoke gospodov. Prvič bo letos dano Ljubljani. videti oba naša prvaka Kordeliča in Ziherla na deski.
Službene objave LNP
(Seja и.о. 11. septembra 1935)
Ugodi se prošnji ČSK iL 449 z dne 5. septembra ter se mu globa 26 Din črta, pozove se pa, da v bodoče tekme pravočasno javi o.o., v skrajnem primeru brzojavno.
Na prijavo o.o. Maribor se po^oveta Drava in Gradjanski, da v bodoče pravočasno prijavita tekme, sicer bosta kaznovana z običajno globo.
Odložijo se vse prvenstvene tekme Svoto-de — Maribor, doklere se njen položaj ne razčisti.
Svoboda - Tržič se poziva, da v postavah moštva navede v bodoče tudi imena igralcev poleg priimkov, sicer bo ob prvi priliki kaznovana z običajno globo. Hermes se kaznuje z globo 25 Din, ker je v juniorski prvenstveni tekmi z Reko dne 1. IX. nastopil б prestarimi igralci. Po prijavi ss. LukežiČa se uvede postopek proti članu p.o. Breskvarju.
Pozivajo se Gorenjec, Mengeš in Brod, da svoja igrišča spravijo v sklad в tozadevnimi predpisi, sicer se na njihovih igriščih ne bodo igrale prvenstvene tekme. Verificira se za vse tekme igrišče STK Moste, s tem da klub pravočasno nabavi še mreže. Poziva se Litija, da poravna Slogi-Zg. do 20. septembra t L znesek 120 Din; Sloga naj obvesti LNP, ali je do tega roka Litija obveznost poravnala. Podiva se Korotan-Lj., da do 20. septembra poravna Grafiki primanikljaj 83 Din od tekme 14. VII. 1935 Poziva se Ilirija, da pismeno sporoči do 17. L m., zakaj je nastopila v juniorski prv. tekmi s Slavijo 8. septembra z neverificirenim igralcem. Poziva se Radovljica, da do 20. septembra poravna Svobodi-Tržič znesek 186 Din, sicer bo na prvi prihodnji seji n.o. suspendirana. Svoboda naj sporoči, ali Je denar prejela.
V članstvo JNS so вргејеЧ klubi: Istra, Žalec, Brod. Sloga - Radna se zaradi rasida predloži JNS v črtanje.
Javornik se na prošnjo ж dne 1. «ep-tembra oprosti prvenstvenega tekmovanja.
Zaradi službene premestitve, po obvestilu Korotana-Lj. z dne 4. septembra ее razreši Skuhala funkcije odbornika p.o., na njegovo mesto se imenuje Sana k.o. Po-kovec, v k.o. pa se imenuje Matjašiž.
Odobri se dovoljenje predsedstva, в katerim je bil dovoljen predčasen nastop Sei-fertu in Golinarju za Železničarja 7. in 8. septembra t. 1.
Imenujejo se okrožni odbori: Celje: predsednik Jegrišnik Albin, Tofant, Mahkovec, Hrastnik, Igler, dr. I vi 6, Kocmur. Maribor:
S sabljaških tekem v Mariboru
\ су-
-4"
0)

t
j
л
Na desni naši, na levi avstrijski sabljači, in sicer od spredaj naprej: Winkler, Weber, Webern in Czichiovsky. Na desni: Marion (Bir.), dr. Pihler (MASK), Koršič (Dir.), brata Pengov (Dir.), Vičar (MASK) in Tretinjak (Concordia,
Zagreb)
I
predsednik dr. OhriSS. OBlek, Fischer, ВееЙ-
ea, Mozetič, Frank L Slovar. Trbovlje: predsednik Hvala, Kokalj, Krhlikar, Bostiž, Коз, Hudi, Guna. Odbori se konstituirajo v ponedeljek 16. septembra na sejah, ki se vršijo v doeedanjih lokalih. Odbori izvolijo okrožne kapetane v smislu pravilnika Ui
0.	o., trboveljski o. o. naj izvoli kapetana ir. vrst Rudarja. V kolikor bi bil predsednik zadržan, vodi sejo do konstituiranja najstarejši odbornik. -
Trboveljski Amater v Zagrebu. Zagrebčani, ki so ob gostovanju v Trbovljah spomladi. odnesli najlepše vtise iz revirjev, so se v nedeljo revanžirali s tem, da je SK Sparta povabila SK Amater na gostovanje v Zagreb. Trboveljski igralci, ki jih je spremljalo še lepo število prijateljev kluba, so bili v Zagrebu od svojih športnih tovarišev zelo ljubeznivo in gostoljubno sprejeti. Po nogometni tekmi, ki se je končala s 4:2 za Sparto, kar je za nase igralce vsekakor prav časten rezultat so Zagrebčani priredili svo jim gostom najprej majhno zakusko, nato pa so jim razkazali vse zanimivosti m lepote Zagreba. Zvečer so Trboveljčani prisostvovali banketu, ki ga je Sparta priredila na čast 4 svojim igralcem, ki igrajo že 12 let za svoj klub
Odbor za izvedbo l&hkoatletskih dvo-matcher т Ljubljani. Štajerski lahkoatlet-ski podsavcz v Gradcu je z nami ugovoril medmestni lahkoatletski dvoboj Gradec: Ljubljena v Ljubljani 12. in 13. oktobra t.
1.	Program: I. dan: 200 m, skok v višino. 800 m, met diska, skok v daljavo, met kopja, tek 5 km. štafeta 4x100 m; II. dan: tek 100 m, skok ob palici, tek 1.50Ö m. met krogle, tek 400 m, met kladiva, tek 10 km, troskok in štafeta 4x800 m. Pozivajo se vsi lahkoatleti, Sani vseh ljubljanskih klubov, da se z rednim treningom resno pripravijo za ta dvoboj; pred dvobojem in sicer najpozneje en teden se bo za določitev ljubljanskega moštva vršil izbirni miting.
Službeno b ротегЈепШга S.0Jj_KJ\ Trbovlje: Za nedeljo se delegirajo sodniki: V Trbovljah na igrišču SK Amater ob 9. Amater Retje: Svoboda (Zagorje) Božič, Krhlikar in v Hrastniku na igr. SK Hrastnik ob 15. Hrastnik: Rudar. Dask (Trbovlje) Puntar, rezerva Planine.
Kazpls IV- mladinskega gozdnega teka. S. S. K. Maraton priredi ▼ nedeljo 6. oktobra IV. mladinski gozdni tek za po-eddnce ln moštva. Start je na Pohorju ob 11.30 pri »Pohorskem dosnu«. Proga, dolga, ca 1500 m, gre deloma po gozdu, dedoma po poti do obratne točke pri »Mariborski koči« ter nazaj do cilja pri »Pohorskem domu«. Prireditev Je propagandnega značaja ter imajo pravico starta tudi neverifle. členi klubov, včlanjenih ▼ J. L. A. J. Z. S. S- ай člani S. K. J-, razen Čtani pod zahrano. Startati smejo mladeniči skupine B. in (X to so rojeni leta 1917, 1918, 1919 tn 1920. Moštva se sestavijo Iz prvih treh, na cilj p«riše»dših tekačev vsakega kluba- Vsak tekač prinese svojemu kluba Število točkj, odgovarjajoče zasedenemu mestu. Točke treh ее seštejejo ter zasede prvo mesto, k±ub čigar moštvo ima najmanj točk. Nagrade prejmemo: A- prvi naslov »Prvak mladinskega gozdnega ♦eka za leto 1935« in plaketo, drugi tn tretji diplome. R prva tri moštva diplome.. Nagrade dobijo prvi trije pod A in В te. ako starta 5 ali več tekačev oziroma moštev. Ako starte.jo 4, dobita le prva dva nagrade, ako manj samo prvi petd A oe B. Prijave brez prijavntoe je poslati potom khibcw na naetov Smer del Joe, Maribor, Gosposka uL 23. v prijavi je navesti letnico tekača. IMjave se sprejemajo do 29. septembra. Za prijavljenega tekača, ki p« ne starta, plača pozneje matični klub Din 5. Istatako plača klub Din 5 za tekača, katerega prijavi po 29. septembra. Na starta se morajo tekači izkazati s dokumentom, iz katerega Je razvidno, da spada т skupino mladcev В oi С. V ostalem se vrši tekmovanje po pravilih, oziroma po pravttmkfh J. L. A. S. Klubi se opozarjajo na izletniške znižane vožnje.
SK Ilirija (tafele tenis sekcija). V soboto ob Ю.Э0 važen sekcijski sestanek v garderobi na teniških igriščih. Udeležba Je хек» važna.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ot 20. seja sekcijskega odbora pri Kočarju. Igralci ее opozarjajo na objave v službeni knjigi pri hišnika ne igrišča.
SK Slavija: Danes ob 20 pri »lvann< na Aleksandrovi članski sest. I. in junior skega moštva Udeležba obvezna. Sprejemajo se tudi novi člani Orehek, Fajon, Pogačar, sigurno. Po sestanku od bo rova seja.
Sigrid Undset
В tretjo knjigo »Kristine, Lavranso-ve hčeri« (prevedel J. Prezeij, izdala Ju_ ©oslov. knj^aaiuij je zaključena obsežna epopeja, ki se dostojno uvršča mt*l največja paevoniba dela v slovenskem. slovstvu. Sigrid. Unuset je ime, ki poieg Kmiita 1 шш&ипа na j verne je predstavlja sodubno norveško 'LLeratu.no. Tej svetli dvoj'ici bi {prJ>iru'i»ii še J*>hana liojerja, yisiu-ueija lepega., tudi v паь jezik prevedenega romana »Izseljenci«. Undsetovo je uvwuei k nam Aibreentov prevod njenega prvega p-omumimej^ga spisa »Jenny«, že v tem deiu prUiaja do žgočega izraza pS^ateljvtl-io st~ast.no zanimanje za du£evnost sodobne žene. ki ima poslej v U.ujdsetovi eno l.voji-b. najizrazitejših лп umetniško najzrelejših pnpovednlc.
Obširno delo norveške peeaudjice se je nagrniakillio okrog <iveli temeljnih, silnih kvadrov ki po svojem obsegu in epi-čnii vrednosti solita med največja dejanja žene v literaturi: okrog romanov »Kristina L a. vran do v a hči« m »Olav Auduusoii«. Obema- Je skupno to. (la se Ugajata v srednjem veku, v megleni dobi norveške gotike; oba zajemata v svoje mogočne vizije življenjski utrip tega mračnega časa, gledanega skozi občutljivo dušo so^lubnega --loveka.
Zgodovinski romani Sigride Undsetove niso nastajali tako, kakor na pr. Flau-besrtjeva klasična epopeja o davni Kar. tagini »Salammbo*. Medtem ko Flaubert stremi po čiim objektivnejš*!, >kakor шаг-тог hladni« sliki preteklosti, ki jo trdovratno išče го vseh njenih sledovih ш ostankih, proučujoč grmade knjig, si Undsetova ne dela prevelikih skrbi s preteklostjo. Doba norveške zgodovine ki vanjo polaga svoje osebe, je preveč teimna da bi zigodovinska dejstva obte. zevala' svetle реши pisateljičine tvorne fantazije. Umlsetova 6i je izbrala to do-ker je v njeni zabrisani soeneriji, ki osiivlja samo v gorečem naporu duha, v njeni družbeni nerazčlenjenosti. v njenem visokem verskem vzgonu, v okolju, ki se po svojih čistih vzorih in požrtvo. valnih boji h tako lepo prilega preprostosti in čistosti se vetrnega sveta, najlaže razvila in najveličastnejše vpodobi. la svoja pretresljiva doživetja človeškosti, predvsem pa ženskosti Kajti za to ji gre predvsem, zategadelj je »Kristina Lavransova hčl^* po svojem duhu tako moderen roman, kakor je po kulturnozgodovinski barvitosti srednjeveški. Tip zgodovinskega romana to nikakor ni, že zaradi tega, кет pisateljico prvenstveno in do dna zanimajo samo večna vpraša, nja človekove usode, njegovi boji med nagoni m višjimi čustvi med krvjo in razumom, njegova metafizična potreba, njegov v Won, da se preko ideje o Bogu in vere v neumrjočnoet duše ohrani v večnosti
»Kristina. Lavransova hčd« je izhajala v letih 1920—19>22 in je bila 192S nagrajena z Nobelovo nagrado. Naslovi posameznih delov te epične trilogije ponazo. rujejo življenjsko pot slavne junakinje: »Venec«, »žena« »Križ«. Roman je epopeja žene kakor je ni mogel napisati noben pisatelj prejšnih vekov, ki mu je bi. la žena samo instrument prirode in dekorativna izpopolnitev prevladujočega moškega življa v človeštvu. O »Kristini, I>avransovl hčetri« lahko s polno pravico zaipjšemo, da je junakinja — ne le v literarnem smislu, kot oseba, na kateri sloni vse ogrodje romana: je junakinja v človeškem emislu. velika v strasteh in še večja v odrešitvi.
Roman s« dogaja nekako mied leti 1310 — 13'5-O im prikazuje usodo Kristine o-be. nem z vzori in boji tedanjega časa na Norveškem. Poleg Kristine je glavni steber romana ErLand, dokaj lahkomiseln človek, tip od življenja prekipevajočega moža v tej utesnjeni dobi. ki jo simbolizirajo zvoniki gotskih cerkva; nosilec moškega načela in moške sile, ki navsezadnje potegne v svojo trpkosladko oma_ ЈПо tudi lePo Kristino. V dirugem delu romana spoznamo Krlstinin zakon z Er-landom: zakon, ki je v svojem žgočem jedru prav tako problematičen in zamo-lam, kakor je dandanašnja. Neprestano približevanje, in oddaljevanje dveh člo. veških narav, moža ln žene poglabljanje prepada, ki ga čedalje mänj po-elete-vajo plameni strasti. Naposled nastopi notranje odtujen je, ki sega tudi v vsebi. no tretje knjige,' Erlandova smrt prinese rešitev na videz nerešljivega vprašanja, ki ga je vse zamotalo: narava,
»Prosim — izvolite podpisati — tn
spodaj, v desnem kotu--« je pritiskal Corsignac.
Lynne je počasi vzel peresnik v roko. a že v naslednjem шрц ga Je spe. odložil. Njegove oči so se porogljivo in zviška uprle v Francoza.
Ti eauleK je bil ргЧЪ1--
Težko se je oprl ob mizni rob in vstal iz naslanjača. Ustnice, ki jih je bil stisnil v trdo, neizprosno črto, so se
mu počasi razklenile--
Tisti mah so se vrata sobe sunkoma odprla.
Marion je obstala na pragu, zasopla od naglega teka.
Tesnobno plapolajoče oči so ji begale od enega k drugemu in nazadnje obvi-sele na mizi, kjer je ležalo zraven pogodbe nalivno pero.
»Pogodba! — Ali ste jo podpisali?« se ji je sigaje iztrgalo.
ehester Lvnne je bil osupel odsikočil — osupel ne samo nad Marioninim prihodom, ampak tudi nad tem, da se je bil za njo med odprtimi vrati pokazal obraz monsieur ja Anatola.
»Ne — nisem je podpisal —« je počasi odvrnil.
Krč na Marioninem obrazu je odnehal. »Bog bodi zahval ien —«
»Kaj naj to pomeni!« je zdaj vzrojil
družba, vera. Sedaj se Kristina počasi obrne v nov evet. Okoli nje umirajo ti. sta, ki so ž njo živeli in trpeli in Lavransova hči občuti po vseh življenjskih viharjih toplo milost odrešitve, ki jo napo. sled privede v samostan. Umrje po izvrševanju samarijanske službe v črnih dneh, ko vzdlvja kuga, in njena smrt je kakor žarek evetosti, " ki pade iz neznanega onostranstva in obsine človeške duše.
To so kajpak le najdebelejše, osnovne niti tega mon ume n talnega platna, na katerem je Undsetova z vsemi barvami svo_ je bogate tvorne fantazije slikovito prikazala veliki sen o srednjeveški Krsti-ni Lavransovi hčeri. Nedvomno je roman Ponekod obtežen z nedogrianimi ali za celoto nepomembnimi podrobnostmi ven. dar njegova celota iz ž aren a ves čar umetniške stvaritve. Čeprav бе roman dogaja v srednjem veku v zamotanih kulturnih in verskih razmerah Norveške, je njegovo jedro tako sodobno, kakor je sodobno vse, kar v človeškem dejanju in nehanju ne zavisi od toka časa in iz. preminjanja zgodovinskih kulis: vse, kar je in ostane večna drama ,ki jo na odru življenja igrata človek in usoda.
Prevajalec J. Prezelj je položil v slo-venitev te norveške epopeje mnogo truda ki bi ga mogel popolnoma oceniti samo poznavalec norveškega jezika. Gladek, čist prevod, ki čitatelju nudi vso &"b_ čnost pisateljičinega sloga, je velik rezultat vestnega in utrudljivega dela, kateremu ne bo mogel nihče odreči zasluženega priznanja.	— o-
»Kronika slovenskih mest.« Pravkar fri-
šli drugi zvezek te prikupne revije, ki je samo v čast izdajateljem, prinaša med obilno in vseskozi zanimivo vsebino nadaljevanje vojnih spominov doc dr. Ivana Robide (»Spomini na Suhi bajar 1. 1915-16«), Ivana Koštiala prispevek »Novo mesto z okolico v popotnih spominih Henrika Co-ste«, nadaljevanje razprave univ. prof. dr. M Dolenca »Ljubljanska rokopisna zbirka pravnih obrascev in predpisov izza tridesetletne vojne« in dr. St. Škerlja spisa »Italijanske predstave v Ljubljani po zgraditvi stanovskega gledališča.« Anton Podbevlek ■
Pogačarjev memoria*
Pred tremi leti so športni tovariši pokojnega Jožeta Pogačarja, soustanovitelja teniške sekcije in odličnega tekmovalca Ilirije, priredili v njegov spomin teniški turnir, ki se je po dveletnem presledku v nedeljo ponovno vršil. Krasno vreme je privabilo na teniška igrišča Ilirije skoro vse klubske igračice in igrače. Na programu so bile tri discipline, od katerih sta bila oba singla dokončana že v nedeljo, dočim se je double gospodov nadaljeval radi obilice prijav v ponedeljek in torek. Turnir je zelo uspel.
v.-.; -;чнк.у: (24 tekmovalcev). 1. Truden Aleksander, 2. Dacar Robert, 3. in 4. Banko Janez in Banjaj Josip. Zaradi odsotnosti prvaka Šivica je imel Truden razmeroma lahko delo, da si v drugič osvoji ta turnir. Zaigral je v svojem starem stilu in premagal v finalu Dacarja z rezultatom 6:1, 5:7, 6:1. Na turnirju je sodelovalo mnogo novih igračev, izmed katerih naj omenimo posebno Pintarja, ki se je tekom sezone lepo razvil ter obeta, ko bo dobil še potrebno turnirsko rutino, zelo mnogo. Med mlajšo gardo pa ima 1'iriia nekai prav dobrih talentov. Imena Jelašič, Geržinič, Grbec jamčijo za izvrsten podmladek Ilirije. Nekoliko rezultatov 3. in 4 kola: Truden : Nagy 6:0, 6:2; Banko : Zaje 6:2, 6:2; Banjei : dr. Bleiweis 4: 6, 6:4, 6:4; Dacar : Pintar 6:4, 7:5; Truden : Banko 6:4, 6:3; Dacar : Banjaj 6:1, 6:3.
Tolažilni turnir: (8 tekmovalcev) 1. Pavlin, 2. Skaberne, 3. in 4. Markovič in Dolenc. Pavlin : Skaberne 6:0, 6:2.
Single dam; (8 tekmovalk) 1. Tratnik Jelka, 2. Svoboda Putzi; 3. in 4. Dacar Marta, Pretnar Zora Lep uspeh bo našo priznano športnico Jelo Tratnikovo gotovo podkrepil v njenih nadaljnih težnjah. V finalu je Svo-bodova pri stanju 3:6, 6:3 odstopila. Rezultati: Tratnik : Dacar 2:6, 6:2, 6:0; Svoboda: Pretnar 6:0, 6:0.
Double gospodov; V tej disciplini je uspela kombinacija Banko Pintar pripravila presenečenja ter zmagala nad parom Truden— Dacar v treh setih. Tretje in četrto mesto si delita para Pavlin — Skaberne in Markovič — Kenda.
37
kdo si?
Paul de Corsignac. Njegov idas je bil nenaravno hripav. »Kako se naju pre-
drzneš motiti--!«
A že je stala Marion tik pred Che-strom Lynneom. Vsa njena prikazen je razodevala nezlomljivo odločnost. »Te pogodbe ne smete podpisati, Chester Lynne!« je zaklicala. »Ne smete, zakaj vse je bilo zgolj prevara —«
Corsignac je stisnil pest in planil proti njej. Enooonik mu je padel na tla in se razbil.
Toda Lynne je skočil med njiju in prestregel grozeče vzdignjeno roko. »Bodite pametni, človek!« je razburjen vzkliknil. »Ali ne vidite, da je vaša igra izgubljena?«
»Vse je samo prevara —« je kakor v vročici nadaljevala Marion. »Poročilo — ponarejeno! — Petrolejski vrelec — brez vrednosti! — In — jaz —«
»Vi niste žena tega moža!« je Chester Lynne mirno dokončal namesto nje. »Vedel sem, — vse sem vedel, preden
ste mi povedali--«
Nato je zdajci utihnil. Marion se je bila nenadoma odvrnila in skozi odprta vrata planila iz sobe. Monsieur Anatole, ki je stal na hodniku, se ie prestrašen umaknil.
Corsignac se je sirovo iztrgal. »Pri-mite jo! — Saj slišite, da ni moja žena!
—	Nisein plačnik njenih hotelskih dolgov —«
To je vrnilo monsieurju Anatolu prisotnost duha. »Kaj naj storim —?« je vprašal izza vrat.
»Piimite jo--predajte jo policiji
--storite z njo kar hočete--!«
Hotelski detektiv ni odlašal niti trenutka. Kakor vihra se je zapodil po stopnicah nizdol.
»Navaden lopov ste — — strahopetec —« je zaničljivo rekel Chester Lynne. »Če kdo zasluži, da ga primejo, tedaj ste to vi —«
Corsignac se je glasno zagrohotal.
»Meni nič ne morete, dragi--As
to žensko se bo vsekako ukvarjala policija --«
Lynne je molče vzel pogodbi z mize. Z enim samim gibom ju je raztrgal in ju vrgel Francozu pred noge. Nato se je obrnil in zapustil sobo, v kateri sta ostala samo Corsignac in njegov tajnik.
Glasno je zaloputnil vrata za seboj.
Ujel je dvigalo, tik preden je zdrčalo nizdol. Misli so mu švigale po možganih kakor žarki bliski.
»Marion--!« Rešiti ga je hotela
—	in zdaj je bila sama v nevarnosti!
Vse, vse bi storil, da jo reši--a
kaj je mogel storiti zanjo?
V naslednjem trenutku je planil skozi vežo. Vratar je stal med vhodom in gledal kakor zaboden vol.
»Kje je gospa de Corsignac —?«
»Ta mah se je odpeljala v avtomobilu svojega moža — — po cesti v Monte Carlo--«
»Brž dobodite tudi meni voz!«
»Marion--1 To je bilo vse, kar Je
mogel Chester Lynne še misliti v tem trenutku.
32. poglavje
Čeprav je bil Paul de Corsignac drugače malopridnež, ki se na njegovo obljubo nisi smel zanesti — v tem primeru je bil vendarle ostal mož beseda.
Ko je Marion püanala s hotelske terase na ploščad pred »Gigantic-Pala-ceom«, je res stal tamkaj Paulov rdeči dirkalni voz, in šofer je sedel za vodilom.
»Sama bom vozila!« je rekla v šoferjevo razumljivo začudenje, in ko ji je hotel braniti, je kratko odrezala: »Gospod de Corsignac je tako naročil!«
Med tem ko je šofer po eni strani zapustil voz, je ona po drugi strani sedla na njegovo mesto. Rahel pritisk na vzvod — — voz je potegnil in pustil šoferja v oblaku prahu sredi ceste.
Prav ta mah se je pokazal na prizor-nici monsieur Anatole. »Držite jo —!« je zatulil na vse grlo.
»Koga pa?« je radovedno vprašal s terase moški glas. Takoj nato je Jeremy Jerome razburjen pristopil k detektivu. »Koga naj držijo?«
»Vašo gospo de Corsignac — da bi jo zlodej!« je togotno odvrnil Anatole, nato pa mignil vratarju: »Hotelski voz — kakor hitro morete! — Da nam ne uide —!«
Minuto po teh besedah je obetal pred teraso lepi voz gospoda poslovodje.
Anatole je skočil za vodilo in ni bran® Jeremyju, ki je molče prisedel k njemu.
»Ujeti jo morava ! Gospod de Corsignac je sam naročil, naj jo primemo!« je razburjen pojasnil, ko je voz adrčal z mesta. Nato je mahoma dodal: »Ubrala je cesto, ki vodi ob morju ▼ Monte Carlo ! Jaz pa poznam izvrstno bližnjico! Čez četrt ure jo laJnko imava !«
»Upajva —« je тжШгш? Jeremy Jerome.
Avtomobil je zavil na obalno cesto.
Osemdeset kilometrov — eto kilometrov — sto dvajset — —
čuvstvo burne radosti je prešinjalo Mariono, ko se je kazalec na brzinome-tru pomikal naprej in naprej. Z vratolomno, nezmanjšano hitrostjo je rezala ostre ovinke avtomobilske ceste in strmela zmerom samo predse na pot, ne meneč se za slikovito okolico — za gozdnate gore na levici in za višnjevo neskončnost morja, nad katerim se je bleščalo zlato rivijersko soLnce.
Naprej — naprej-— — je mrzlično utripalo v njej.
Tako svobodno se je čutila — tako prosto po vsem, kar je bila preživela v teh nekaj minutah.
Najprej tista novica v časniku, in potem --potem je bila ubranila Che-
stru Lyraneu, da ni storil napake, ki Bi nra bila pokvarila vso prihodnost — preprečila je bila, da ni podpisaä pogodbe.
Chester Lynne--
W. £. Hintz:
Ü ЖбИЭ;
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—ь Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk!
Oglasnega oddelka >Jutra« odgovor, priložite
Le, če zahtevate od
v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoža se malih Oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
ШШ
tt«eja I Um Javek " Din. xa Mfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši rnesek 17 Din.
Frizerko
Te£6o omdulerko, tndi v
vodni ondula.ciji, sprejmem. Oferte ä sliko: Salon Kry-gtek, Varaždin, kraj Grand Hotela.
20&10-J.
Brivskega
pomočnika
dobrega. sprejme takoj Jork, ['etri6. Tržič. — Prednost ima nogometaš.
30516-1
>T odist.ko
grret.no. po?teno. čedne тп-nanjosti. sprejmem takoj. K iM'if "* v: eb poslovalni-
can Ji.fc».
аэкм.
Sobarico
hotelsko, z marpera _ nem-
Ičine, sprejmem takoj. Posredovalnica Ogrinc, Aleksandrova 7/П.
30&50-il
Primerno žensko
osebo
JSčem га bolno, starejšo damo, ki bi bila pripravna in soosobna za dnevno m nočno postrežbo. Nudim dobro hrano in plačo po dogovoru. Pismene ponudbe na ogl. '»vi. Jutra pod značko »Dobra postrežba St. 4<.
ЯШЭ-1
ЖШШЏсе
V«ak beseda 50 par: davek Oio za dajanje naslova 5 Din naimaniš! znesek 12 Din.
Brivski pomočnik
Pče mesto v boljši delavnici. Ponudbe [»»d »Frizer« na ogl. odd. Jutra.
2Г626-3
Frraerka
dobro izurjena v vseii v stroko pripadajočih delih, išče stolno mesto v Ljubljani. Xa=lov v vs*eh pobi ovalni cah Jutra.
30Ö35-2
Mipdenka
i 5 razredoma meščanske ?ole, vešča nekoliko nem-:ne in francoščine, išče mpst,') kot natakarica., bla-ра'П'багка, vzgojiteliiea ali kaj primemesra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30532-3
2 levi kretnici
prodam, tipe X jni. žel.,
kot 7°30' z 1в0 tek. m. tira in drobnim materija-lom. Pomudbe na ogl. odd. Jutra pod «Prilika«.
203-28-6
Vrata
z roleto, prodajn. Jenkova ! ulica 13/1.
20Ö3Ö-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din.
Hrastove frize
kupujemo in hrastov rezan materijal. Ponudbe z oinačbo cene in detajli-ranim izkazom zaloge poslati na ogl. odd. J-:tra pod številko >ä32«.
20+43-7
Tražimo parni kotao
: ili lokomobil 30—30 m» ogrevne površine te jedan dinamo 20 kw. 320/380 volta. Pismene ponude: Dr. Mirkovič, Zagreb, Branimi-rova 41.
20387-7
voziček
globok, kupim. Na.slov т vseh poslovalnicah Jutra.
20Ö18-7
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zne ek 17 Din-
Volčjak
psi ca, čistokrvna, 8 leti stara, izvrstna čuvarica, ugodno naprodaj. Ljubljana, Vodovodna ceeta 15.
30330-27
2 dijaka (in ji)
sprejmem v popolno oekr-bo. Poizve ее: Kongresni tre 8/1. Jelovšek. 6	30543-32
T)i jakinjo
sprejme boljša obitelj v bližini »Mladike«. Zmerna . cena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20512-32
Opremljeno sobo
čisto, mirno, в posebnim vhodom, oddam dvema stalnima gospodoma. Vi-dovdanska cesta 1, (ez dvorišče I. (tesno.
205M-23
Beseda 1 Din la<ek 3 Din. г? Šifro ali dajanje naslova 5 Oin. NajmanjSi znesek 17 Din.
Hranilne kn^žice
prodaet» aH Kupite najbolje potom rnujf :f«HTie. Solidne po»lov»njel Pnložite snamko!
Rudolf Zore,
LJubljana, Gledališka al. 12. Telefoo Э8-10.
2 8-1Л
Peč znamke Zephir
dobro ohranjeno, kupim ali kako drugo dobro ! znamko, event-uelno tudi lončeno. Oto Weixler, Celje, Breg 16.
30553-7
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na;nnnjši znesek 17 Din.
Nova gostilna
Tomšič
Bteiweisova IS, vogalno nasproti ba/novine (prej vi-notoč) nudi novodošla prvovrstna dalmatinska /vi-škal. štajerska in dolenjska vina. Izborna jedila abo-nentom.
20541-18
Ü
Ш
Poš+eno dek^e
meščanske kuhe ter i pospodiniskih del, želi me-ftto v Ljubljani. Ponudbe na oil. odd. Jutra pod »Ljubljana«.
20546-2
Icnba.rioji.
втгойпа samostojnega gospodinjstva. varčna, išče službe, najraiši izven Ljubljano. Naslov v vseh po-б! )vilnlc?h Jutra.
?054i5-2
Beseda 1 Din, davek 3 C za Šifro ali daianie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 ^in.
Pomo?T»i motor
za kolo, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za karkoli. Saraparl Albert, krojač, Mialinje.
30604-10
(Sftatenc* f Ge )
B»seita Din. 1a7ek 3 C . za Šifro ali daianje naslova 5 Din Naim«f!51 znesek 17 Oin.
Učenca
■ primerno šolsko iiobrai-bo. poštenih starcev, sprejmem v trgovino z mešanim blagom. V. Pilih, Ым.
305.11-44
Brivski vafcnec
i dveletno učno dobo. išče mesta radi nadaljevanja učenja, ker sta mu umrla oče. brivski moister in mati. Pogoji po dogovoru. Ponudbe na varuha Ivan Berger, Trbovlje.
30503-41
Zopet smo cenejši
1. športni suknjiči 96 Din, trench coath-i 430 Din. Speci jaioa .zbira ошпр. modne nlače, peril« itd. Presker, Sv. Petra e. 14
Sl-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za Šifro ali daianje naslova 5 Din. Natmanjši znesek 17 Din.
Nova snalnica
z novo kuhinjsko opravo, poceni naprodaj na obroke radi selitve. Moste, Prešernova 2.
30524-12
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro aH daianie naslova 5 Din. Na'n'i'niSi znesek 17 Din-
Tovarna perila
in ovratnikov, v polnem obratu, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. »7881«.
20441-Э0
Hranilno knjižico
Občinske hranilnice Krško Din 7.2Л0, prodamo za 65% gotovine. Štedovna zadruga, Zagreb, Varšavska 6.
20505-16
Knjižico
Kmeteke posojilnice Ljubljana, znesek ea Din 90.000 kupim. Najnižje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo«.
30651-16
Beseda 1 Din. davek " Din, za šifro ali dajanje iaslova 5 Din. Nnimaniši znesek 17 Din.
V Celin
prodam novo vilo 8 4 sobami, kuhinjo, pritiklinami in Ö00 m2 vrta. Informacije pri Seaica Anton. La va, Oelje.
20481-30
Hišo
г vpeljano trgovino, gospodarskim "poslopjem in nekaj zemlje. na dobri točki prodam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
20274-20
цдшшв
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
mirno, 8 pritiklinami, takoj oddam v Trnovem. Cesta na Loko 33.
20534-31
2 dijakoma (m jama)
oddam lepo, zračno sobo,
parket, elektrika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30033-32
BijaMnio
ali gospodično, ki bi hotela imeti poceni in sončno stanovanje, ter dobro domačo hrano, takoj siprejm^-m. Vprašati: Slomškova ul. 5 (pritličje levo).
SM94-2S Dijaka(inrol
sprejme boljša družina v vso oskrbo na Taboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20517-22
Dijaka
nižjega rarreda srednjih šol, sprejmem na stanovanj« z zaitrkom ali v celo oekrbo. strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30665-23
Dliaka
sprejme profesor na stanovanje z vso oskrbo. Pomoč
pri učenju, francoska in nemška konverzacija. vila z vrtom. Na Kodeljevo 13.
31660-22
Trisobno stanovanje
komfortno, v centrumu mresta, oddam e 1. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20540-31
Dva
srednješolca, spre'mem v dobro oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20662-22
Dva й1така(гаЮ
spreimem v v«) оектЬо. Skrbno nadzorstvo. Sever Pavla, Gradišče M/T.
30563-22
2—3 dijak«
spre jim em v vso oskrbo, v centru. Sv. Petra c. 3 71.
20564-22
Beseda 1 Din, davek 3 Di . za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Prazno dvorano
verando, sobo ali slično,
najraje v središču mesta, iščem za takoj. Pogoj dobra dnevna in eleJctrična razsvetljava ter separir.'ui vbod. Ponudbe pod šifro »iT« na ogl. odd. Jutra.
205'.4-23a
Akademik
išče strogo separirano sobo. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Mirje«.
20ö55-33a
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za ši?>-o ali daianie naslova 5 Din. Nairoanjši znesek 17 Din.
Aktovko
z razn;mi vzorci :n naročil-
nimi knjigami, sem izguhil 12./9. :z Kamnika proti Podgorju. Pošten najditelj, za katerega je vsebina aktovk- brez vsake vrednosti, naj isto vrne policiji v Kamniku a.li po pošti na naslov. Stroški it>. poštena nagrada takoj plačano. R л d o Pregrad. Podčetrtek.
20529-38
Dijaške sobe
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali daianje naslova 5 Din. Naimanjš) znesek 17 Din.
Dijaka
srednješolca, sprejmem v prijazno sobo in na zelo dobro domačo hrano. Pomoč pri učenju brezplačna. Naslov v vseh poslovalnicah JutTa.
30391 -22
Sostanovalca
sprejmem k tretješolcn realne gimnazije. Židovska s *ia 6 Я
20536-33
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro aH daianie naslova 5 Din. Na'manjši znes»k 17 Din.
Opremljeno sobo
sončno, e posebnim vhodom, takoj oddam gospodični. Smartinska cesta 10. j 20537-33
Sobo
oddam samo solidni gospodični g stalno službo, v centra mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20019-33
Opremljeno sobo
oddam gospodični, ki je v sliižbi. Gosposka ulica 6, dvorišče, Milavec. Ogled od 8—>lil.
20013-33
Prazno sobo
oddam za 1. oktober. Lasten vhod in pritikline. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20Ш-ЗЭ
Sobo
za 1 aJi 2 dijaka oddam v vili. Na Kodeljevo 13. Cena zmerna.
20661-33
Sobico
z moderno kopalnico, center, poceni takoj oddam. Naslov v vseh poslovalni-! cah Jutra.
20633-23
V oglasnem oddelku »Jutra« nai dvignejo:
Akademik, Brežic«. Begu njšč.ica, Dam gotovino. Dobra in skrbna. Dežela, Diskretnost, Dober in stalen zaslužek. Družabnik, Dota primerna. Delaven, Dobra vzgojiteljica. Gotovina, Gospodična. Hotel, Huč Franjo. Izvrstna gotovina. Iskrenost. Kuharica, Kavcije zmožna. Leica. Mirna in svetla, Marjeta. Mlada. Maria. Nova hiša gredi mesta. Nemško, Natakarica. Oženjen delavec. Prvovrsten premog. Prometna. Parcela. Poznanstvo 8 plesa, Prikup-ljiva. Parni stroj, Podjetna. Pridna, poštena in točna, Pek. Posestnica, Posojilo, Prilika. Profesorica, Rabim takoj. Resnost, Resno, Redno plačilo. Samostojna kuharica. Sijajno, Sigurno plačilo. Sončno 32, Stalen plačnik. Suho, Stroj. Snažno in iračno. Simpatično dekle. Sreča ali nesreča, Skromna. Stara firma, Tudi invalid. Takoj rabim. Udo-va, T'radnik. Večer 14, Vknjižba 202. V Ljubljani, Zanesljiva. Za takoj, Zelo ugodni pogoii. .¥>.000, 48, 45, 365.000, 30, 400.
Opr. St. 3815/2-1935-1.
RAZPIS«
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, bo oddal pri gradnji »Zdravstvenega doma viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja« v Kranju sledeča dela:
1)	težaška, zidarska in železo betonska dela;
2)	tesarska dela;
3)	kleparska in krovska dela.
Ponudbe se morajo vložiti za vsako skupino posebej ali pa skupno za vse tri skupine.
Ponudbe in vse priloge morajo biti spisane na predpisanih tiskovinah in morajo biti pravilno kolkovane.
Ponudbe v zapečatenih ovojih z napisom: »Ponudba za izvršitev
........ pri gradnji »Zdravstvenega doma viteškega kralja
Aleksandra I. Uedinitelja« v Kranju se morajo vložiti v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva 'c. 20.,'I. najpozneje
do Z b. septembra 1935* do 10. ure dopoldne
Brzojavne ali telefonsko najavljene odnosno naknadno vložene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Ponudna obravnava se vrši dne 26. septembra ob 10. uri dopoldne v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva c. 20, soba št. 212.
Vse za razpis potrebne razpisne pripomočke dobe reflektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 201, proti povrnitvi stroškov.
Vsa potrebna pojasnila se dobe pri nadzornem inženjerju g. Marjanu Mušiču, Ljubljana, Za Bežigradom št. 12, odnosno v pisarni urada, soba št. 201.
Ljubljana, dne 11. septembra 1935.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
silolltnl tlak
za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd je edino primeren, sodoben m poceni. Izvršuje ga
MATFRTAT" LJUBLJANA
А Д Б n 1 A Jb TyrSeva 36/a
		
	••V' • " ■ t--	
ZAHVALA

Suha drva.
premog, Karbopakete dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva al. št. 5
Med mestom m deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Beseda 1 Din. lavek 3 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. NaimanM znesek 17 Din.
Lučalni mlin
(5c h 1 pjid erm ö h 1 e) kupim j »Triumph« ali drug fabri-: ka.t za mlito, stiskalnice I za seno пл n?rni ali konj-i ski pogon, presevalne stroje in pekarske stroje. Joe. Kirbiš, Celje
20609-29
G. Th. Rotman:
SMfenje Jakea Такса
Cez četrt ure j« gospod pl. Motovil-ski vstal, se prisrčno poslovil in nadaljeval svoj izprehod. Ali jo j, kako so se povsod norčevali iz njega ! Mož z visoko privzdign jenimi škrici je bil pač res od sile smešna prikazen !
Urejuje Davorin RavJJen. — Izdaja es

Globoko užaloščeni obveščamo prijatelje in znance, da je danes v Beogradu nenadoma umrl v starosti 39 let v Kobaridu rojeni, gospod
ADOLF URSIČ
bančni uradnik v Beogradu. MARIBOR, 12. septembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Vsem, ki so osebno ali pismeno izrazili sočutje ob izgubi moje ljubljene soproge in matere
MARIJE LUŽAR
izrekamo prisrčno zahvalo. Zahvaljujemo se iskreno številnim darovalcem vencev in cvetja, za ginljivo petje, ter za mnogoštevilno spremstvo iz Ljubljane, okolice in drugih krajev.
Žalujoči soprog in otroci.
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
f
Brez posebnega obvestila

Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni ln skrbni soprog, oče, ded, stric, svak in tast, gospod
Anton Francki,
železniški uradnik v pokoju
dne 12. t. m., po kratki in mučni bolezni v 70. letu starosti, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti spremimo blagega in nepozabnega očeta v soboto, dne 14. septembra 1935. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Graz, Dunaj, Ormož, 12. septembra 1935. GLOBOKO ŽALUJOČI: Alojzija — soproga, Alojz — sin, I vi ca — sinaha, Lojzek, Bebica — vnuk in vnukinja ter vse ostalo sorodstvo.
Resnična zgodba
Po deset letih zakona se )e Zvonimir Kora-nič nenadoma spet zaljubil v svoio ženo. Ko se je poročil, je bila gospa Koranič divna in zapeljiva plavolaska z natsvetlejšo in najsvežjo poltjo, kakršno je sploh kda) videl. Leta, polna dela v hiši m pn negi otrok, pa so uničile njeno iepoto Niena koža je postala stara in razorana. Zena i« vedela da j« zaradi tega izgubila svojega moža ш v svojem obupu se je zaupala svoji materi, ki ji ie svetovala na se tnesec dni neguje » kremo Tokalon hraniiom za kožo, rožnate barve. Poslušala je svet in bila je najradostnejše presenečena ko ie opazovala. da ji vsak dan koža postaja svetlejša, bolj sveža in mladostnejša. V šestih tednih so popolnoma izginile vse gube m videt: ie bila tako mlada tn privlačliiva. kakor cb času svoje poroke. To ie značilen premer preizkušnje tisočerih žena Krema Tokalon, hranilo za kožo. rožnate barve, vsebuje bio-cel, k; ie prirodna sestavina vsake kože in ki kožo ohrani mlado. Če izgubi koža svoj prirodni biocel. se napravijo na njej gube. 5e pa se biocel obnovi, potem pa gube izginejo. To ie odkril dunajski vseučilišni profesor dr. Karel Stejskal. kateremu se ie posrečilo pridobiti to dragoceno sestavino iz kože mladih živali- Č e se krema Tokalon. hranilo za kožo. rožnate barve uporablja vsak večer, ootem se lahko vsaka žena kmalu reši gub stara in uvela koža se more pomladiti in žena ie videt' za 10 do 20 let mlaiša
VELIK HOTEL
edini v večjem mestu v Sloveniji dam pod ugodnimi pogoji takoj trajno v zakup. Ponudbe z navedbo kavcijske zmožnosti do 20. t. m., pod šifro »HOTEL« na oglasni oddelek »Jutra«.
r А ми m i»Iii 4*1 i —t i i mi hit
. ДУ rgUESgySff трв
ZA ŠOLO
imamo veliko izbiro šolskih torbic, n»» hrbtnikov, aktovk, map, peresnic in drugih šolskih potrebščin. Dalje čevlje, hišne čevlje
in obleke po izredno nizkih cenah. AN T. KBISPEB — LJUBLJANA
MODNI SALON ROZMAN
Ljubljana, Dvorni trg 3, izdeluje DAMSKE KROJE po meri iz najnovejših žurnalov.
Istotam tudi KROJNA ŠOLA.
Naznanjamo žalostno vest, da je preminula danes, dne 12. 9. 1935. ob 8. uri sestra, teta in vdova gospa
Ana Ažman
roj. Peterael
Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 14. 9. 1935, ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
V Lescah, dne 12. septembra 1935.
Žalujoči rodbini: NOC, ČERNE.
Občina Ljubljana Meauii pogrebni ta v od
f
Brez posebnega obvestila
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mama, babica, prababica, teta itd. gospa
Jerica Accetto roj. Torelli
vdova po stavbeniku
dne 12. t. m., po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v petek, dne 13. septembra 1935., ob pol 6. uri popoldne, izpred mrtvašnice Vidovdanska 9, Zavetišče Sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. septembra 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pre-tužno vest, da se je smrtno ponesrečil ob priliki autovožnje v Novem Sadu dne 11. septembra 1935 naš preljubljeni sin, brat, svak, stric, gospod
STANISLAV T. ČEH,
art. poručnik Pogreb se vrši v petek 13. t. m. v Novem Sadu. Ljubljana, 12. septembra 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČI: Franja Ceh — mati, Vinko, Zofija, Pavlina, Marija in Helena — brat in sestre, ter ostalo sorodstvo.
konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. teot üskarnarja Franc Jezeriek, - Za uweratnl del Je odgovoren Alojz Novak. - Vsi у «ubijani