35(j UM, t* 4"/"^ f. štev. V Kranju, 43, prosinca 1900. 0 (j C < «i r) ti 1 J I. leto, Političen in gospodarsk list. Izhaja TFaVo Fohoto popolndne, oe je t;i dan praznik, pa din poprej. — Velja po pošti prejemali za rolo leto 4 krono, za pol lota 2 kroni, za p.» treba JT ijudi same na to opozoriti; zakaj kam pridemo, če ne pridejo novi dohodki v deželo o pravem času, tedaj je po nas vsehl Posamezne številke veljajc © vinarjev. Seveda bode nas* lisi. drage voljo šel tudi drugim stanovom na roko, Če bodo njih težnje opravičene. Društvom, ki prirejajo veselice na Gorenjskem, bodemo vsikdar z veseljem odpirali listova prodala. S kratka rečeno, naš list naj polagoma postane pravi tolmač vsega gorenjskega prebivalstva, in nobene hiše naj tod ne manjka, kjer bi se ne nahajal ta časnik. Zato se tem potem uljudno obračamo do vseli prijateljev in metih zagovornikov lista, da nam pomagajo bodisi s peresom, bodisi z obilnim naročevanjem vodili in izvršiti težko nalogo. Tedaj pogumno naprej! Uredništvo »Gorenjca". Zakladi na Gorenjskem. vI)oj)is.) I. Prav moto je deželic, katerim je stvarnik dal lepo prirodno lego, in na;;i Gorenjska se zamore ponašati s taisto ter se nikakor ne sme prištevati k redkimi. Tu dobiš prav veliko stvarij, katerih bi drugod zaman iskal. Marsikaj najdeš tu v izobilju, kar drugod sploh nimajo. In tod je usoda odločila domovino slovenskemu narodu, ki se Se dandanes Čvrsto oklepa hribov in dolin njegovih starodavnih pradedov. Znano hode. da je kranjska dežela -— razume se samo ob sebi, da Indi gorenjska stran — v prvi vrsti kun Ujska dežela. Danes hočem nekoliko govorili samo o kmetijstvu, in se naj mi oprosti, ako se s to stroko peč a ti splošno v celi deželi. Gorenjska zavzema glede PODLISTEK. Nekaj o afriških Burili. Na jir/.novzbodnem koncu Afrike razprostira se mala državica TransvaJ, kjer prebiva kmeiski narod Burov. Transval slove kot jedna najbogatejših dežela, ker ondi se dobi vsako leto jako mnogo zlata. Seveda ne manjka lake imežev, ki poželjiv^ gledajo po zlatu, tudi v tej pokrajini. Naselilo se je vsled tega ondi precejšnje število! Nemcev, Holandcev in zlasti veliko Angležev. Večina ondotnih prebivalcev pa je Burov, ki še }>ečajo zlasti" s* poh/delstvom. Pravijo', 'da jih je okrog poldrugi mifijoVi. Pb4 Vftfc s tako velika, kakor kranjska zemlja, nasproti je pa po velikosti nekoliko obsežnejša. Ako imata i zadnjeimeno-vani deželi ugodnejše podnebje, zato se zamorete pobahati z rodovitnimi travniki. V naravnih ozirih sploh je velika razlika med zgoraj omenjenimi deželami v primeri a Kranjsko, vendar smelo trdimo, da je naše kmetijstvo in živina z ono v teh deželah razmeroma na enaki stopinji. Oglejmo si najprej živino, ki je poslala temelj dandanašnjemu blagostanju v premnogih avstrijskih deželah. Goveje živine je na Kranjskem okrog 250.000 r.lpov, Koroška je v tem oziru bogatejša, namreč za okroglih 80.000 repov, dasi ima le 110.000 hektarjev travnikov v primeri s Kranjsko za 50.000 hektarjev manj. Mnogo več živine je v Bukovi ni, okrog 250.006 repov, akoravno imajo i ondi manj travnikov, ko pa pri nas, na.nree 130.000 hektarjev. (Slede govedoreje zavzemajo Korošci med štirimi deželami prvo mesto, zakaj manj jih je po številu, manj travnikov imajo, in vendar rede več goved, mogoče hitro si pridobiti premoženja in je potem drugod uživati. Vmešavali so se vedno bolj v notranje zadeve Transvala. Kar so sklenili in potrdili Buri ter hoteli potem izpeljati, ovrgli so jim v Londonu in boljši del zahtevali za Angleže, slabeji pa za domačine. To seveda miroljubni Buri niso mogli' prenašati. Lakomnost in nenasitnost Angležev je torej izzvala končno vojno v Južni Afriki, kjer se je prvikrat vnel krvav boj med belokožci. Buri, katerih njih pradedje so bili baje iz Holandskega, so sicer skromen in miren narodič, dokler jih nihče ne draži, a grozen sovražnik so, kadar jim gre za svobtfdo zlata in diamantov najbogatejše ddžele.^ V* neštetih bojih z divjimi afričariskrmi rodovi so *si pridobili tolikd1 ižvežhariošl v bojevanju, da jih smatra veš svetla najizvrsmejše strelce in imenitne jezdece. 'H^mftrkoli pomeri Bur svojo 'puško',* tam- gotove-'zadenČ. Pd^ahmf ' in taafcri so kattoHSvi,' saj^se^im^je bdliti za*sYe$o žldlto doifMVilio in pravice4 svojih* pri(dedov:: tofMžejd^an^a tftievom v inncfgobfojnih bitXa"a, kjer padajd an^ki1 Vojaki kakfermime. Tudf bursJ^d ženskiT^sbjak^t>&&ttnirtfc'in"se nekatere — pravijo1 okfog 50(>'^J^de1ežujejo»;b^j» ! An|1ez?_ imajo ondi' jak'6 težavno stališ^'/*Tcajti vsa Ju.^jJJ; ATruta' je' njim sovražna. Poleg tega'.jim jjfe dzennje neznano, in vojna taktika Burov1 llija. K temu pAde še in sicer lepšega plemena. Tadi Sle/.ij( i 80 pred nami. j Polovico riiir.j zetliljc imajo, travnikov le pet Ink o od n;*šlh, pašnikov le četi tir.ko, pa vendar premorejo slano toliko goveje živilie, namreč okrog 200.000 repov. Dalje sledi. V Kranju \'\, gališki, gofenjc- in dolenje-avstrijski, solr.ogiaški, kranjski, koroški, štajerski, nioravski in slezijski so bili sklicani na dan 211. grudna 1899. leta. O kranjskem deželnem zboru bodemo na kratko poročali prihodnjič. Nas prestolonaslednik Fran Ferdinand d' Este se je pred prazniki zaročil z grofico Zotijo Chotekovo, tako se zatrjuje. Vojni minister avstrijski Kriegnammer potrebuje zopet vojakov. Pravijo, da jih hoče skoro podvojiti, namreč za 51.550 mož, kar bo veljalo 400 milijonov kron. ©bčeznana nesposobnost angleških vojakov, ki so razvajeni in mehkužni ter za boj nesposobni, ako niso siti. Nasproti temu pa so Buri pravi pravcati moderni Spartanci. Vojna se je začela s tem, da so Buri prekoračili mejo Natala, zasedli vrhove Ingogo ter prerezali železniško zvezo. Vrhovni poveljnik angleške vojske, ki je štela spočetka 10.000 mož in 12 topov, je bil general Bullcr, zapovednik Burov pa je general Joubert. Angleži imajo vsega vkup 150.000 Burov za nasprotnike in vkljub svoji mogočnosti ,ne spravijo v vseh delih sveta primernega števila vojakov skupaj. Občno mnenje je, da se začne kmalu drobiti angleška svetovna oblast, in prva skala, ob katero so naleteli, je Južna Afrika. Angleži sami pripoznavajo, da bode po njeni izgubi njih slave konec. Dne 20. vinotoka je poslala angleška vlada zopet 36.000 svojih vojakov v Transval. Prva huda bitka se je vnela dne 29. vinotoka pri Ladismitu, mestecem z 12.000 prebivalci. Buri so ondi vjeii 2250 angleških vojakov. Začetkom meseca listopada je štela Bullerjcvd armada 60.000 mož. Dne 19. listopada imeli so Buri že toliko ujetnikov, da se je odpeljalo v Ladismit ponje dvajset vagonov. Okrog 25. listopada uprli so se nekateri bližnji sosedje, po imenu *afrikanderji», ki tudi močno vzdihujejo . pod angleškim jarmom- Slava Burov se nagiblje od zmage tio zmage. Pri Strombergu so Buri vjeli in pobili okrog Vojna v Južni Afriki. O tej zadevi govorimo na drugem mestu, na kar Opozarjamo ((njene Ci t atelje. Najnovejše vesli so za Bare jako ugodne. Angleži so zelo potrti, ker ne dosežejo nobenega večjega uspeha. Dopisi. Iz kamniškega okraja. Pri nas okrog se že dalje časa govori, da bode izšel v Kranju nov slovenski časnik, ki bo služil zlasti Gorenjcem. Prosil bi Vas, gospod urednik, da bi se list kolikor mogoče potezal za koristi Ubogega kmeta, saj vsakdo ve, da so potrebščine istega dandanes gotovo tri- do petkrat tako velike, kakor so bile včadh. K ogromnim davkom, pod katerimi komaj vzdihujemo, k shtblmi letinami, se ponavadi pridružuje še veliko slo-venskib časnikov, ki ali nalašč nočejo pisati v pravi luči o žalostnem položaju našega kmetovalca, češ, da se nam kmetom itak dobro goditi ne sme, ali pa sploh nimajo pravega smisla in srca za nas. Nasi travniki in nase polje, katero nas ima preskrbeti z vsem, se ne dado povečati. Zatorej mora dandanašnji vsak umen gospodar gledali na to, da mu zemlja več rodi, kakor je njegovemu očetu, gledati mora, da svoje polje, svoje travnike kolikor mogoče izboljša. V nekaterih krajih ni to ravno težavno. Koliko močvirnatih travnikov se da s prav malim trudom Osušiti, samo par jarkov je treba, in travnik je izboljšan za tretjino vrednosti. Tudi marsikatero polje se d d z napeljavanjem vode v kratkem času za polovico izboljšati, in zanikern je gospodar, ki tega po svojih močeh ne stori. Toda povsodi ni t;iko. Velikokrat posameznik sam zd.se ne more uspešno delati. Tu je treba združene pomoči. Kmetijska družba kranjska je v to svrho že dovolj storila. Ona razpošilja namreč kmetom jako koristne in poučne knjižice, kako treba v takih in enakih slučajih ravnati. V s vesti smo si laliko, da bi naša vzorna kmetijska družba, ki za- 20(K) mož. Razume se samo ob sebi, da tudi Angleži neumorno delujejo na to, da bi ostali zmagovalci. Njih i uspehi so bili dosedaj uprav malenkostni, saj morajo od daleč dobivati prepotrebna živila v Južno Afriko. Sedem častnikov in 500 mož dela neprestano, da odpošiljajo živila za štiri mesece. Kako ogromne troško imajo Angleži z živili, naj kažejo sledeče številke: Na bojišču imajo vsega vkup 110.000 mož in 51.000 konj, oziroma mul. Ta množica potrebuje za štiri mesece: 12 milijonov funtov mesa v puškah, 400.000 funtov kave, 200.000 funtov čaja, 2,200.000 funtov sladkorja, 800.000 funtov sočivja, 400.000 funtov soli, 360.000 pušic zgoščenega mleka in okoli poldrugi milijon funtov skuhanega sadja. Nadalje treba 80.000 galon ruma, 12.000 steklenic žganja,. 32.000 steklenic vina ter 40.000 funtov tobaka. Poleg tega potrebujejo še velikanske množice čokolade, pre-pečencev, popra i. t. d. Za živino rabijo 25.000 ton mrve, 31.000 ton ovsa in 3000 tpn otrobov. Koliko vse .to stane in k temu še prevoz-preko morja, kise računi na tri tedne, si laliko vsakdo primeroma izračuni. Danes, ko pišemo te vrstice, je sreča povprečno na strani Burov, s katerimi sočuvstvuje ves izobraženi svet. ,'Na tisoče denarja se je iz Evrope že odposlalo v Transval za svobodo se borečim Burom. Odslej hočemo podrobneje poročati o stanju vojske v Južni Afriki. rze na odlično mesto med vrstnicami v Avstriji, gotovo Se veliko reč storila, ko l»i jo kmetje izdatneje podpirali s pristopom. Zatorej, kmetje, vaš a dolžnost vam narekuje, da vsak, komur dopuščajo sredstva, oglaii isti svoj pristop. Sčasoma bode seveda potrebi misliti tu li na drugo pomoč. Država v prvi vrsti pa tuli dežela bo morala globoko poi "i v žep, da se rosi glavni steber države, t. j. kmet. IVip >!•<»■ m bi se najtopleje ravno sedaj gospodom deželnim p03lancem, ko imajo opraviti v deželni zbornici, da ni trna ne pozabijo. Vlado bo treba vnovič opozarjati, v kako težavnem položaju se nahaja niš kmet. Tikati in drezali je treba, potem se nam morajo enkrat odpreti vrata pomoči. K. IzCerkelj se nam poroča, daje sedanji župan gospod Fran Kepic odložil županstvo. Vzrok odstopu je provzročil gospod J S svojim spletkarjenjem, vsled česar je tukajšnje prebivalstvo močno ogorčeno. Svetovali bi gospodu J., naj se rajši briga za svoj pojel in pasti občane v miru s svojim spletkarjenjem. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju je uročilo županske posle namestniku gospodu J. Zamenu, ki ima nalog, razpisati novo župansko volitev. Upati je, da bode naš župan zopet izvoljen. Novičar. N a Gorenjske m. Cenjenim našim čitateljem! Danes smo v prijetnem položaju, da razveselimo drage Gorenjce s prvo številko • Gorenjca*. Naj se nam blagovoli oprostiti, ako si uso-jaino — akoravno že tako pozno — vsem prijateljem in sodelovalcem našega lista izraziti najprisrčnejša voščila ob letošnjem novem letu 1900. List bi moral iziti že 6, dan t. m., a nepričakovane in obilne priprave v novo-urejeni tiskarni so povzročile, da do tega časa lista nismo mogli izdati. Potruditi se hočemo zanaprej ustreči cenjenim naročnikom njih vsakovrstnim željam in prošnjam. Nova tiskarna v Kranju. Da smo sploh mogli izdati današnjo številko «Gorenjca«, bode se mogoče čudno zdelo marsikomur. V Kranju smo dobili namreč od novega leta sem novo, z modernimi črkami in stroji urejeno tiskarno, kar je seveda velik napredek za naše mesto in sploh za celo Gorenjsko. Nov veliki stroj, ki je v stanu tiskati vsako tiskovino, je postavil doaiači ključavničar iz Kranja, gospod Josip Štirn, akoravno tiskarskega stroja poprej še nikoli videl ni, s tako natančnostjo, da je za-mogel taisti takoj tiskati. — Dosedanji lastnik tiskarne v Kranju, gospod Ignacij Resch, je odstopil svojo tiskarsko obrt dvema gospodoma in bo še nadalje vodil samo s»'ojo knjigoveznico. — Kdor ve, koliko dela povzroča ureditev nove tiskarne, tedaj bode gotovo izpregledal, da se pri ogromnem delu v tiskarni še niso mogli razposlati reklamni listki, kar se bode seveda zgodilo v kratkem. Zatorej opozarjamo slavno občinstvo na Gorenjskem, da se v bodoče obrača v tiskarskih potrebah na tiskarno v Kranju. Osebne vesti. Gospod kapelan Ivan Renier zapusti v kratkem naše mesto, ker odide na Dunaj. — Učitelj verouka na gimnaziji v Kranju, gospod dr. Fran Perne, je dobil naslov «profesor«. — Lambergerjev kanonikat pri ljubljanskem kapitelju je podeljen gospodu dr. Frančišku Lampetu. Kranjski dekan gospod Anton Mežnarec praznoval je dne 27. grudna 1899.1. petindvajsetletnico svojega delovanja kot mestni župnik in dekan. Pri tej priliki so gospodu častitili: okrajni glavar, župan, občinski svetovalci in zastopniki uradov ter dekanijske duhovščine. Dekan Mežnarec sluEi že 42 let kot duhovnik, od teh je bil skozi 17 let kooperator in sedaj 25 let kot župnik-dekan v Kranju. Poioknico mu je napravilo moško pevsko društvo v Kranju. Občai. zbor «Gorenjskega Sokola« bole prihodi jo j soboto dna 2). t. m. pb polu 9, uri zvečer z običajnim dnevnim redom. Veselico napravi Narodna čitalnica v Kranju danes v soboto dne 13. prosinca t. 1. v svojih prostorih. Ni vsporedu je petje, vmes pa igra godbeni klub, ki nastopi ; prvikrat. Na zadnje pa bo ples. Začetek ob polu i), ari j zvečer. Vstopnina je prosta. Pristop imijo le čitalniški udje in pr> njih upoljani g03tje. Občai zbor prostovoljne požarne hramba v Kranju vršil se je kakor običajno 2 o. grudna 1 Si)-). 1. ob ninog,»-brajni udeležbi društvenikov. Načelnik gospod Fock je pozdravil navzoče, ni kir sta poročila blajijnik in tajnik o svojem delovanju, katera poročila so 88 vzela odobruje n i znanje, posebno poročilo blagajnikov«. Požarna hramba kranjska obstoji od leta 1879. in si je v te.n času nabavila potrebnega orodja nad 12.003 kron, kar je vsa plačano, in kakor je poročal blagajnik pri občnem zboru, s j nahaja v blagajnici gotovine nad 2333 kron in v podporni blagajnici približno tudi toliko. Pri točki «voliter novega odbora« vnel se je hud razgovor, ker je takoj načelnik Fock naznanil navzočim drustvenikom, da nove izvolitve nikakor ne vsprejme. Govorilo seje, da mestna občina kranjska že večletni prošnji društva za povečanje gasilne shrambe ne ustreže. (Kolikor je nam znano, daje mestna občina v ta namen vsako leto gotovo svoto. Opomba uredništva.) Ravnotako odklanja izvolitev podoačelnik gospod J. Šumi z ravno istim izgovorom. Ker se navzoči društveniki niso hoteli odzvati volit vi drugega načelnika, se je občni zbor razšel in določil na nedoločen čas. — Želeti je, da se stvar glede na koristi društva, kmalu poravna, kajti občini z ozirom na sedanje občinske doklade tudi ni mogoče naenkrat toliko svoto dovoliti, kajti stroški zi zgradbo nove shrambe bi znašali približno 4003 kron. Godba na lok požarne brambe v Kranju svirala je na Silvestrov večer v hotelu «Nova poŠta« pod vodstvom kapelnika gospoda Skrivaneka. Čeravno pouk traja šele nekaj mesecev, vendar so se točke izvajale z veliko spretnostjo in v splošno zadovoljnost občinstva. Priporoča se slavnim društvom, da se pri veselicah izvolijo na njo ozirati. Nov otroški vrtec je dne 2. prosinca t. 1. otvoriia osrednja družba sv. Cirila in Metoda v Tržiču vsled prošnje več ondotnih stanovalcev. Družba je najela v hiši št. 84 na glavnem trgu potrebne prostore in nastavila kot učiteljico izprašano otroško vrtnarico, gospodično Nežiko StaraL vodstvo vrtca pa poverila gospodu nadučitelju Josipu Kraglu. Ta otroški vrtec je bil jako potreben, in družba se ni ustrašila novih bremen. Slovenci, podpirajte to pre-koristno družbo! Novo vremensko postajo druge vrste je ustanovil c. kr. osrednji zavod za metereologijo (vreme) in zemeljski magnetizem na Dunaju v Radovljici. Voditeljstvo je izročeno c. kr. evidenčnemu geometru (zemljemercu) prvega razreda, gospodu Henriku Hohnu. Sneženi plaz je zakril v noči od 29. na 30. grudna 1.1. v Srednji vasi pri Radovljici 'šico Lovrenca Skantarja. Poleg tega je bilo škode na j ..ovih in mlinih več posestnikom okoli 600 kron. V Škofji Loki je prevzel kavarno gospod Fr. ŠplihaL Kamniška čitalnica je imela dne 31. grudna 181)9..L svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: Josip Močnik predsednikom, IvanFajdiga podpredsednikom, Anton Pintar blagajnikom, Hinko Rebolj tajnikom, Josip* Stole knjižničarjem; Drol, Mesner, Žargi in Jensko pa odbornikom. Podaljšanje kamniške železnice je postala v sedanjem času jako važ'a stvar. V ta namen so se zbrali koncem me33ca listopada larakegi leta v hotelu FiSerjeveni v Kamniku razni veljaki kamniškega in brdik e g i okraji na posvetovanje, na katerem so se izrekli za dve progi, namreč za ono do Gornjega grada in za oni do Vranskega. Tudi se je na tem sestanku izvolil ožji odbor, ki naj bi vse potrebno ukrenil. 0 tem velevažnem mMu hočemo v je Ini prihodnjih številk še nadrobneje razpravljati. V Domžalah — pravijo — da dobi ondotnu zasebna nemška šola, h kateri je dosedaj izdatno prispeval Slovencem toli sovražni «šulferajn». pravico javnosti. Naše mnenje je, da bi se Slovencem, katere bi potem lovili v to šolo, da jim vcepijo nemškega duha, storila velika krivica, ko bi se peščici on Potnih Nemcev dala taka ugodnost, (ločim prosi na KoroSkem, Štajerskem in Primorskem ni tisoče in tisoče slovenskih starišev že cela desetletja za svojo . ali leta 1U1.? Na prvi h p se /. li stvar jasni. K desetoriei jibolk spala tu li deseto jabolko in k stoletju tudi leto 10:)T torej je leto 190). Se zadnji del devetnajstega stoletja. Nekatern*ki so res tega mnenja ter bo lo začetek dvajsetega veki obhajali šele t. prosinca 19JI. Z zgodovinskega sta'išča pa iin i stvar vse drugo lice. Ka/ol Veliki je namreč proglasil leto 800. kakor za "vtek devetega stoletja. Rešitev se vrti okoli vprašanja, kdaj je bil Kristus, oi čegar rojstva smo začeli šteti novo dobo, ali v letu 1. ali pa v letu 0. Ako v letu prvem, kar je vsekako naravnejše, oziroma osem dni pred začetkom prvega leta, potem spada leto 100 k prvemu, oziroma leto 190). še k staremu devetnajstem.i stoletju. Pa kakor rečeno zgodovinska navada je predrugačila položaj. Nemški zvezni svfet je celo v javni seji sklenil, da je letošnji prvi prosinec uradno smatrati začetkom devetnajstega stoletja. Tuii pipež je ukazal, da je začetek novega veka praznovati dne l. prosinca leta 190J. s polnočno službo božjo, a da se ima ta svečanost ponoviti prihodnje leto za tiste, ki bodo šele s 1. prosincem 1901. leta obhajali zoro novega leta. Gospodarske stvari. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu gradom 1899. 1. je 130 strank vložilo 58.199 K 61 h, 81 strank vzdignilo 32.332 K 32 h, 16 strankam se izplačalo posojil 20.906 K, denarni promet 147.133 K 52 h. C. kr. kmetijska, družba kranjska je sklenila, da bode izkušala kupčijo s čistokrvno plemensko živino podpirati tako, da ustanovi nekako posredovalnico za prodajo plemenske govedi. Glavni odbor bo vodil zapisnik plemenske živine, ki je po deželi naprodaj, ter bo kupčevalcem, ki žele tako živino, postregel z naslovi. S primerno reklamo bo izkušal tuje kupcevalce privabiti v deželo. Da bode možno sestaviti zapisnik, poživljajo se posestniki take živine, naj sporoče glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe število plemenske govedi, ki je naprodaj, pleme, starost in približno težo posameznih živinčet ter množino mleka, ki ga dajejo posamezne krave. — Družba je sklenila dalje, izdajati «Kmetijsko knjižnico». Kot prvi zvezek je izšel • Gnoj in gnojenje«, ki -stane s poštnino vred 40 vinarjev. — Družba vložila je tudi prošnjo na c kr. poljedelsko ministerstvo za prispevek k upravnim troškom, ki ga daje vsem drugim družbam. Kronska veljava seje upeljala v naši državi z no vini letom namesto prejšnje «avstrijske*. Vsi javni računi kakor tudi zasebni se morajo odslej naprej voditi v novi kronski veljavi. V uradih šteje in plačuje se samo po kronah in ne več po goldiharjih: Tudi razna društva, družbe, posojilnice i. t. d. so si uredili po tem svoje račune. I naš; list se je hočeš-nočeš zaradi jednoličnosti oprijel te nove-tarije. Treba bo torej zlasti kmetskemu ljudstvu, ki se bo težko ločilo od starih goldinarjev in krajcarjev, pri različnih računih dobro paziti na to izpremembo. Stari krajcarji in polkrajcarji so stopili z novim letom iž veljave. Kdor jih do tega časa ni spravil v promet ali oddal, tisti jih ne more več oddati. Izpremembe pri poštnih pristojbinah je izdalo? trgovinsko ministerstvo po naredbah, ki so veljavne otlt novega leta sem. Vsled vpeljave nove kronske veljave aa povišajo poštne pristojbine v mednarodnem in tuzemskenr prometu. Najvažnejše pri tem je, da so se dopisnice podražile od štirih na pet Vinarjev. Glede pristojbin za pisma velja sledeče: Navadna pisma bodo se tudi v bodoče frankovala, izpreinemba Je le prj priporočilnih (rekoman-dtiaiiili) pismih, in so podražena za pet vmarjev. Pristojbine X« tiskovine, tehlajoče do 160 gramov, so cenejše za en vinar. Dalje je DA deželi in V krajih, kjer ni državnih pošt, dostavnimi odpravljena. Ta je znašala za vsako stranko «>d pisma dva vinarja. <>d dopisnic i i i časnikov pp en vinar. V brzojavnem prometu v tuzerastvu ostalo je vse pri starem. i)l> jednesi izdate so se nove pisemske znamke (marke), glaseče se na vinarje namesto na prejšnje krajcarje. Stare dopis-mre veljajo še zanaprej, treba jim je dodati samo znamko za en vinar. Država računa 8 temi i/.premembami na dohodek 88 milijonov kron na leto, katerega hoče pcrabiti za izboljšanje plač poštarjem, ki že leta in leta in I« ta prosijo zanj. Ka/.ven lega se hode pošlarstvo na «le/.ci'r, ki je docela zastarelo, primerno preosnovalo, in se bodo tioški za to pokrili z dohodki zgoraj omenjenega podraži* i tja. _ Domača knjižnica. Nov mladinski listje zagledal beli dan pod naslovom -•Zvonček*, ki (»bela postati naj zabavnejši lisi za slovensko mladino in neprecenljive koristi za slovenske starise in učitelje.- List izdaja in zalaga « Zaveza slovenskih učiteljskih društev». Naročnino vsprejema gospod Luka Jelene, učitelj v Ljubljani. Velja za celo leto samo pet kron* Tržne cene v Kranju. Dne 8. t. m. plačevalo se fs za 100 kilogramov pšenice 17 kron, rži 15 kron, preba 14 ki on 25 vinarjev, ovsa 12 kron, ječmena. 14 kroa, ajde 16 kron, deteljnega semena 100 kron. KA110L ELOMAN trpina s toll&iiri, catairterijskiin blcp\ oiuzikalijami in godbeoin orodjem v Kianju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga. Tndi sem pres-krhel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. 14—1 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. «5 s$? « g$B <šk> (^if> ste sf® sfe) "k *fo ."t.- 4v (i^j) Kavarna in restavracija A. KREUZBERGER v Kranju oddaja v drugo reko naslednje Časopise: Neue Freie Presse Grazer Tagblatt Agramer Tagblatt Laibacher Zeitung Siidsteierische Post Deutsche Wacht Das Interessante Blatt Das Buch fiir Alle Die Zeit Slovenski Narod Slovenski List Slovenec Kmetovalec Humoristische Blatter Miinchener Fliegende Blatter Simplicžssimus Der Floh Meggendorfer Blatter Die Jugend Wild und Hund Wiener Borsen-Courier. 20—1 Mm ji film" V Krtiraju se odda v najem. Najemni pogoji pri lastniku Vinkotu Majdiču v Kranju. is — l kOf C. kr. priv. avstrijska zavarovalna družba /avaruje najcenejše m najsigurnejše proti škodi po požaru pri premičnem in nepremičnem imetju, proti škodi pri prevažanju blaga, nadalje za življenje na razne načine. * Natančnejša pojasnila daje RUDOLF KOKALJ 19—1 glavni zastopnik Dunav -a v Kranju. *v~ •"d* "v* "S* "d* *v» *■&» -ft* , «s>s »A« «A» ic-^lS^ Sta gg gg (rjffl ^fo -gfg) gg >aT?) f|S) ^ tT?) fifgi -rjg) -Tja-. &T>, gf| t-rfr.' 4| riti Ji Hotel „Nova pošta" Hotel •t. j ■ v Kranju v sredini mesta, z lepimi sobami za tujce, dobro kuhinjo in pristnimi pijačami, se priporoča. Tudi preskrbuje lahke in težke* vožnje na kolodvor in v okolico. 12-1 Fr. Ks. Sajovic posestnik hotela. i* Išče se dobro ohranjen voz (na pol pokrit). Pojasnilo daje II prijaznosti upravni #tv.i .Otimijca" 7—1 Mlad gospod ■bogat trgovec v bližnjem slovenskem trgu, s precejšnjim premoženjem • išče si zale neveste * vsled pomanjkanja znanja. Ona naj ima vsaj nelcaj gotovine, mara biti izobražena ter zna dobro kuhati in gospodinjiti. Gospodične imajo prednost — Jam<*i se stroga tajnost. 5 Resne ponudbe s sliko je poslati pod Resen gospod* ni upravništvo c Gorenjca» v Kranju. Učenec se sprejme pri H. Sattnarju, urarju v Kranju. 1—1 trgovini z tsfiiil biijoa ti* žuiiijsft C8*w v Kmju V priporoča svojo zalogo raznovrstnih tkanin, zlasti o o o domačega platna o o o slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. — 14—1 Ob jedneni opozarja na svojo barvarijo v Kranju, Savsko predmestje št. 27. - 2=3? >=lf=ip=f/=Jfc 1 Naznanilo. | ... . ff Častiti duhovščini in davnemu občinstvu si usojani javiti, m $5 da sem prevzel £ prosim, da se blagovoli v zadevali zavarovanja na mene ^ •J< zastopstvo c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice JJ i *< proti požaru v Gradcu >* ! ^ obračati * vK * 2—1 Z velespoštovanjem Ferdinand Hlebš trgovec in posestnik na glavnem trgu s*, v Kranju. ,, - — ,, — — .---v --- ......— —■—1—1 V j " . * cm p 10—1 •priporoča -osa. v> nje^ouo atrofto »pa?a|0»-a 3t(a po tiaj.uizrji ceni., konja, za. domače delo dobro porabljiva, ■s se prodasta po nizki ceni. t>~v ' Kje V se izve v upravništvu .« Gorenjca*. Ivan Majdič v Ivr« liijia priporoča i svojo trgovino s špecerijskim blagom, I žitom in deželnimi pridelki I • J Zaloga pravega dovskega mavca (gipsa), kakor j tudi Roman- in Portland-eementa. ^r=m 7=}r=Jr=J==3n=3r=Jr=Jr. sJn=3fr=J* Emil Brandt slaščičar v Kranja priporoča ob predpustnem času, o priliki veselic, ženitovanj, krstov, imendanov i. t. d. bogato finih zalogo najfinejših tort, bonbonjerov, atrappe, bonbonov, figur in drugega vsakovrstnega blaga. NaroČila se izvršujejo točno io po ceni. — PdSilJt si z vsaka pok ' tjogtiltii^rji.in^tffgoVci dobd znaten popust. Tsprejme še r^i učenec iž boljše hiše. 3 Prečastiti duhovščini kakof-mhlavimu *ki*kvifytk>&ii^0o' veliko 61 mza 1000 kron), voščenih J Gara r/ spadajočih izdelkov, pridelka. ypščar in^nedičar t Kranju. >. L ' »>JJa>k^:A.i/?a -a i . - mi Zahvala. Dne 1. listopada sem jaz podpisani, zavarovan pri Dunajski zavarovalni diužbi, pogorel in sem dobil 'vso zavarovalnino popolnoma izplačano. Pri cenitvi (sar vanju) ee je posebno gospod Fran Ks. SajOVIC iz Kranja zame potegnil in pripomogel, dft sem vso zavarovalno svoto prejel, zuto se mu tu javno zahvaljujem. Ob enem to pošteno in dobro druz1 i, katero gospod Fran Ks. Sajovic („pri Mubiju") v Kranju zastopa, vsakemu gospodarjunajtopleje priporočam. a—i V Srednji Vasi pri Št. Juriju. Andrej Fende po t! o m are J ure« L. 1'otrjige resnico: Matevž Barle, župan. Ivan Jioi slikar in fotograf V Kranju. se priporoča vnariočitev vseh v to stroko spadajočlh del, posebno opozarja si. meščanstvo, kakor iL občinstvo po deželi na portrete do naravne velikosti s kredo, pastelnimi, akvarelnimi in oljnatimi barvami po primerno nizkih cenah. lo-ri Franc Okorn, svetovalec priča. Jož« Kristane priča. Tudi se naznanja, da ta družba sedaj najceneje postreže in daje vse natanke svete gospod Franc Ksavcr Sajovic («pri Mubiju») v Kranju. VILJEM KILLER v Kranju trgovini z železom, kuhinjskim orodjem in špecerijskim blagom. Velika zaloga Roman- in Portland-cementa, železniških Sin, storja, dratu, žebljev ter sploh v?eh potrebščin za zidanje. 16—1 Raznovrstno orodje za rokodelce, kot žage, pile, kladiva, nože, sekire i. t. d. Prodaja vsakovrstnega železnega, cinkastega, počrnjenega, medenega in pakfongastega plena. -= Vsakovrstne železne peči in štedilnike. a<- Zaloga zrlbanih In suhih barv. H. SUTTNER urar v Kranju poprej SPRACHER, zraven lekarne priporoči stojo niveCjo zitofo vseli vrst žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine za neveste, bogato izbir prstanov, brošk, a&aaov Li4 Optično t>La£», kftktr e, &6a'ia* barometre, 1 termometre L t.
ra*. (Ht£OVOtSM Hi 11 •; *ir-.r i i ■' «»«]Mir Tista