Pijaučevanje najhnjša dača, katero si Ijmlje sami nalagajo. Vojaštvo stane vsako leto silno veliko denarjov, katerili si morajo davkeplačilci od ust pritrgati in državi za njeno varuost žitvovati. Vse diž-ive po Evropi so silno orožano. Odložiti orožja ne more nobena, ako vse ne odložijo. To pa bi mogoče.bilo le, ako bi si namesto s krvavim klanjem narodi svoje prepire po razsodnej sodniji, katerej bi papež lehko predsedoval, razsojevati dajali. Dokler se to ali kaj podobnega ne zgodi, trpeli bodemo silnih stroškov za vojaštvo. Vendar vsi vojaštvenski potroški so skoraj neznatni, ako jih piimerjamo stroškora, katerih imajo pijanci m upijunčljive pijače. Stevilke nam to pojasnijo. Francozi potrošijo za vojake vsako loto 600 — 700 milijonov frankov. Toda za gasenje silne žeje potrebujejo 1800 — 2100 milijonov fraakov. Anglezi tudi močno pijejo. Njihovo vojno brodovje, ki jih dela gospode na morji po eelein sveti. stane vsako leto 660 milijonov frankov. Pijanci njihovi potrebujejo mnogo voo, 1. 1882 so zapili 2520 milijonov frankov. Zastran pijančevanja ko posebno Nemci na glasu. Belgijanci imajo pregovor : pije kakor Neinee, in Ilalijan pravi: e inebbriato come un Tedoseo t. j. pijan je kakor Nemec. Števllke potrdujojo ta pijnni elovos. K»jt; nemška strahovito nioena vojska stane na loto50O milijonovf'rankov,aveliko več z-ipijejonem.ški pijanci, namrec 2250 milijouov frankov. Na vsakega Nomca povprek pride užo po 13'/» litra šnopsa iu 86 litrov piva. Sploh (loknzano je, dn evropski narodi, to pa oni, ki Kvoje oinike Hami nikoli prelnaliti ne morcjo, voliko voč denarjov zapijejo, kakor zavojake potroiijo. Dokazano torej tudi je, dn jo davek ves silno volik, kateri si ljudje zavoljo svojega pijiinčevanja sami nalagajo. Žali Bog so tudi pri nas zaeeli ljudjo silno pijanf-evuti in zlasti nesivcni šnops v sebe ulivati. Za dusevni iu gniotni blagor narodov vnota katoliškii duhovšiMna si pri/.adova pri nas pa tudi diugod 7, voiskimi in nrav.stveni sredstvi v okom pvihajiLti. zlasti s sv. misijoni, društvi v pospeševanje troznosti. Tudi zdravniki, kolikur jili jo za blagor ljndij res zavzetib, odsvetujejo povsod od pijanrovanja. Eden iz nioj tnkšnih vni(*nikov je slavni Kicliiivdson, ki pravi: ,,ako zdiav človek stoji, udari žila 74kmt, i-o so vsedo na stol, 70krat, če se pa uleže, 64 krat. Ko se tedaj zvečor spat vležemo, umiri se svce toliko, dn žila snrno po 04 krat udari v rniiniti, torej po lOkrat menjo kakor <-e po dnovi hodimo in delamo. To stori v 1 uri po 600 udaroov in v 8 urah po 5000 udareev monje. Tnko so srco spotije v nooi, d-i človek potom zdrav in krepek po dnevi lehko dehi. Vendar to se godi le. ako trozui v posteljo piihajamo. Drugaee jo, če se upijanimo pred spanjom. Todnj srce ali žiln no Btori j>o 10 vdarcev v miuuti menje, ampak več. tako da jih v 8 urah pomnožimo za okolo 15000. Ubogo srce se ni spiK-ilo, amptik se po noči cozmerno utrudilo. Zato pa človek drugi dan komaj iz postelje vstnno, jo ves uhujon, za nobeno delo ni sposoben. Pravijo, da ga lasi bolijo, v resnici pa je sire zdelano. Sčasoma se tako zdela, da raora c-lovek začeti hirali in naposled prod časom — umroti."