155
Dopis Krajnca iz Amerike.
Od nekega Ljubljančana, ki se je podal po svetu in letošnje leto 15. januarja prišel v Novi Jork, naj imenit-nejše mesto zedinjenih severno-amerikanskih deržav, nam je te dni podal gosp. U. dve pismi iz Amerike. Težav potovanja in nesreč po morji ne bomo izpisavali iz teh pisem, ker so znana reč, in tudi tega ne, da v Ameriki ne lete nobenemu pečene piske na mizo, ako si jih ni zaslužil. Da Novi Jork je mesto sila veliko, si lahko mislite iz tega — pravi dopisnik — da v luki   Novojorski   stoji čez 1000
ladij. Jezik ondi je angležki; Nemcev je dokaj v Novem Jorku, pa so malo obrajtani, zato tudi — piše dopisnik —-če me kdo vpraša: odkod sem, vselej  pravim, da sem Lah.
V  6 mescih sem se pa že toliko angležkega jezika naučil, da za silo že odgovarjam na vprašanja. Katoliške cerkve v severni Ameriki so revne; v Novem Jorki so štiri, pa so majhne kakor protestantiška v Ljubljani. Čudno navado imajo tit v cerkvi. Ko sem prišel preteklo nedeljo v katoliško cerkev k sv. maši, je stal mož pri vratih z velikim okrožnikom (talarjem) in pobiral milošnjo; en šiling (po našem dnarji 28y4 kraje.) sem mu mogel odrajtati; potem mi je dal listek v roke in s tem še le sem smel v cerkev.
V  cerkvi sta skakala dva dobro oblečena človeka okoli in odpirala klopi kakor v gledišu. Ko sem enemu izmed teh ključarjev podal svoj listek, mi je odperl klop, potem jo pa zaperl, da nisem mogel več ven. Pač čudne šege se vidijo po svetu!"