RAZPRAVE UDK UDC 911.2:551.311.1 (497.12—157) H GEOMORFOLOŠKEMU RAZVOJU BOVŠKE KOTLINE V PLEISTOCENU* Jurij K u n a v e r * * Uvod Bovška kotlina spada med najbolj zanim iva ledeniško preobliko­ vana območja Zgornjega Posočja in Julijsk ih Alp, k a r je ugotovil že A. Melik (1961). R azgibana geomorfološka podoba in zelo raznovrstni ostanki pleistocenskih sedimentov so posledica obsežnosti kotlinskega dna, lege na stiku več dolin, p rep le tan ja vplivov dolinskih in pobočnih ledenikov, velikih gorskih podorov, ki so povzročili ojezeritve in tekton­ skega poglab ljan ja dna kotline v njenem zahodnem delu. V kotlini so se združevali štirje dolinski ledeniki in številni pobočni ledeniki s K a­ ninskega pogorja. Ledeniška erozija vsakokratne dolinske poledenitve ni mogla odstran iti vsega, k a r so zapustila predhodna glacialna in inter- g lacialna obdobja. Značilen je prim er starow ürm ske ledeniške gline na Radovljah, ki je w iirm ski dolinski ledenik k ljub neodpornosti ni mogel povsem odstraniti. Podoben prim er je konglom erat, ki je domnevno m indelske starosti in se je ohranil na več k ra jih , pod njim p a še morena. Na ta pestri k v arta rn i razvoj površja so opozorili nekateri razisko­ valci že na začetku stoletja. V novejšem času se je lotil te problem atike najbolj tem eljito A. Melik in jo osvetlil z novih zornih kotov. Tudi geološka raziskovalna dela za HE Trnovo so dala zelo bogato gradivo, ki še čaka na dokončno obdelavo. Drobno terensko delo je pokazalo, da je mogoče k regionalni geo- morfologiji Zgornjega Posočja prispevati še m arsikaj novega. Največ snovi za razpravo daje geomorfološki razvoj v w ürinu, ob njegovem * Gradivo je avtor črpal iz razprave »Prispevek h kvartarni geomorfolo- giji Zgornjega Posočja«, ki jo je na pobudo prof. Melika izdelal za Geografski inštitut SAZU v okviru projekta »Kvartarna erozija in akum ulacija v Slo­ veniji«. ** d r . , p ro fe s o r p e d a g o šk e a k a d e m ije v L ju b lja n i , P e d a g o š k a a k a d e m ija v L ju b lja n i , S ta r i t r g 34, 61000 L ju b lja n a , YU. zaključku ter v zgodnjem holocenu. Temu obdobju smo zato dali največ poudarka, kakor tud i reliefnim oblikam, k i večinoma izvirajo iz tistega časa. Deloma smo se posvetili tud i vprašanjem geneze in sukcesije ter starosti posam eznih v rst sedimentov in sedim entnih kompleksov. P ri tem so bile pomembne številne najdbe novih profilov in sedimentov. Posebno m ikaven, p a tud i problem atičen, je bil razvoj v poznem glacialu po um iku dolinskega ledenika, ko sta se odlagala jezerska k reda in prod »bovške terase«. Pomem bna je b ila tud i n ajdba fosilnega lesa pod p last­ mi jezerske gline na južnem robu Radovelj. Ugotovljeno je, da sodi glede na starost najm an j v stare jši wiirm. S pomočjo te ocene in z določitvijo starosti poznow ürm ske jezerske krede iz Srpenice smo dobili p rve abso­ lu tne časovne podatke, k i omogočajo boljšo orientacijo med različnim i pleistocenskim i sedimenti. To p a je b ila zanesljiva s ta rtn a osnova tudi za datacijo nekaterih stare jših pleistocenskih sedimentov, moren in konglomeratov. W inkler jeva intuitivno ocenjena m indelska starost mo­ ren pod najstare jšim konglom eratom na Stržišču p a je k ljub tem u še vedno zelo verjetna. N ašli smo nam reč m anjkajoče člene, k i bi bili lahko rišk i konglom erat ter riška morena. lOdločili smo se, da n a jp re j obdelamo problem e ožje Bovške kotline in neposredno sosedstvo, povirne doline in nižje dele soškega porečja p a upoštevam o le, kolikor je neobhodno potrebno. Tej razp rav i naj bi sledil še drugi del, k i bo obravnaval kvartarno morfogenezo povirnih dolin Zgornjega Posočja. N a novo bi bilo potrebno ovrednotiti tudi odnose med poledenitvijo v zgornjem delu soške doline in v tolminsko- kobariški kotlini. Č eprav rezu ltati raziskovalnega dela geologov še niso objavljeni, smo v tej razp rav i upoštevali tud i nekatere njihove izsledke, predvsem dela K. G rada, A. Nosana* in D. K uščerja. N ajbolj instruk tivn i so bili podatk i številnih v rtan j, brez katerih ni mogoče ustrezno rekonstru irati poteka najm lajših k v arta rn ih procesov. Zanim anje strokovnjakov za Zgornje Posočje v zadnjem času na sploh narašča, k a r se izraža tud i v sistem atičnem geološkem kartiran ju . P ri izdelavi razprave smo uporab lja li klasične geomorfološke metode s terenskim delom in kartiran jem . Težili smo po čim bolj tem eljitem poznavanju ozemlja in čim večjem u številu profilov in novih najd išč sedimentov, k a r bi olajšalo sklepanje o razširjenosti in njihovem regio­ nalnem pomenu. Zaradi obilice gradiva, k i se je p ri tem nabralo, so m orale ostati ob stran i petrografske in granulom etrične analize. Z njim i si bomo v prihodnje pom agali p r i vrednotenju in p rim erjan ju posam ez­ nih v rst pleistocenskega gradiva. Uporabo teh in še vrste drugih po­ stopkov te rja specifičnost pleistocenske problem atike. Posebno koristne so bile radiokarbonske in pelodne analize organskega m ateriala . Upamo tudi, da bodo vrtinam , k i so bile naprav ljene p red leti in ki so prinesle presenetljive nove podatke, sledile še katere. * Na tem mestu se posebej zahvaljujem ing. A. Nosanu za pomoč in gra­ divo, k i mi ju je nudil. Sledovi predwürmskih morfogenetskih faz in sedimentov V bovškem Posočju so najbolj pogosti tisti ledeniški nanosi, ki so povezani bodisi z napredovalnim i in še pogosteje z um ikalnim i ledeni­ škimi stanji. P recej razširjene p a so tud i različne talne morene. To potrju jejo nahaja lišča nekaterih različno starih moren, ki so v glavnem tam, k jer bi jih glede na procese ob um ikanju tud i pričakovali. Prodne odkladnine, ki jih je naneslo obledeniško nasipavanje, p a so vedno zavzele najnižje lege, toda te zelo na široko vse do robov kotline. V toplejših in terglacialn ih obdobjih se je vedno znova sprožil proces cem entiranja proda in grušča, k a r je bil nadaljn i razlog za trajnejšo ohranitev fluvialn ih sedimentov. Le tako so se lahko v morenskem gra­ divu naslednjih poledenitev znašli kosi konglom erata in breče, k a r je na Bovškem zelo pogost pojav. Isto ugotavlja tud i L. Žlebnik v fluvio- glacialnih sedim entih nakelske D obrave (Žlebnik, 1971, 17). N a j s t a r e j š a u g o t o v l j e n a m o r e n a . A. W inkler je p rv i opazil starejšo pleistocensko moreno pod interglacialnim konglomeratom na S tržišču (1926, 7—8). Za njim je našel A. Melik nekoliko bolj sprijeto moreno tud i p ri K alu-K oritnici in enako na levem bregu Soče p ri zaselku Jablenca, toda brez konglom eratnega pokrova. A. Melik je omenjeni moreni prip isoval zvezo z ledenikom iz K oritnice in poznowürmsko starost (1962, 315—316). G lej prilogo 2. Podobne stare morenske ostanke smo našli še drugod v Bovški kotlini in v spodnjem delu doline Učje tik ob cesti. N ekatere nove najdbe sprije tih moren, npr. tiste pod konglomeratom na Senici nad Loško Koritnico, omenjamo posebej v zvezi s starostjo konglomerata. Ta m orena je teoretično lahko celo še stare jša od stržiške. N ekatere najdbe sprije tih breč, ki jih bomo še omenili, bi težje proglasili za morenske sledove, čeprav dajejo vtis precejšnje starosti. P ridružujem o se W inklerjevem u m nenju, da je m orena pod konglo­ m eratom na Stržišču doslej najstarejši ugotovljeni ledeniški sediment na Bovškem. Prisodil ji je m indelsko starost. Tudi na Ravnem Lazu, pod skrajn im zahodnim robom tam kajšn jega velikega konglom eratnega zasipa Pečca, ki ga om enja tud i W inkler, smo našli ustrezen korelat tej moreni. T am kajšn ja m orena je močno podobna stržiški, k a r bi pomenilo, da sta tud i oba konglom erata nad n jim a istodobna. Morena je značilne svetlo oker barve z mnogo vezivne krede in je tik pod konglomeratom precej trdno sprijeta. Na nagnjeno erodirano površje morene so bile odložene bržkone deltaste prodne plasti. Vpogled v značaj m orenskega gradiva dobimo na spodnji in na zahodni stran i Pečce v značilnem spodmolu pod konglom eratnim po­ krovom, ki je nastal s selektivnim razpadanjem sprijete morene. Po­ dobno kot na Stržišču se tud i tu morena kro ji v vertikalne luske. V presledkih okrog enega m etra se po javljajo vertikalne otrdele žile, k jer so se vzdolž razpok odlagali raztopljeni karbonati s površja. Opazili smo tudi izrazito usm erjenost bolj oraženih strani oranžencev v smeri domnevnega prem ikan ja ledu, to je v smeri osi kotline. Na Ravnem Lazu ni videti, kakšna je m orena v večji globini. Bolj je razk rit profil na Stržišču v izkopu skakalnice, ki sega od konglo­ m eratnega pokrova na vrhu vzpetine p a do njenega podnožja. A. W ink­ ler (1926, 7—9) omenja, da je m orena v globino enega m etra močno preperela . Naš vtis je, da se preperelost izraža predvsem v lastnostih, k i smo jih že omenili. Pač p a sta p rofila na severni in južni stran i pod konglom eratnim pokrovom nekoliko različna. Pod konglomeratom, ki med drugim kaže z različno nagnjenostjo in granulacijo p lasti lastnosti delte, je ta ln a m orena na južni stran i v podobni legi kot na Ravnem Lazu. N a severni stran i p a je prehod od konglom erata do morene m anj direkten. Med obema je do 2,5 m debela močno sprije ta p last precej pestre petrografske sestave, k i nim a lastnosti rečnega zasipa, am pak je še najbolj podobna močno sprije ti moreni. T udi flišni prodnik i niso redki. Vmes so do 0,5 m velike skale, zaobljene le na robovih, in nesor- tirano gradivo različne velikosti. Pozornost vzbujajo nekateri prodniki, posebno m anjši, k i so v jed ru razp ad li v mokasto snov, prepreženo z odpornejšim i žilicami. V prvotni, nesprem enjeni obliki je ohranjen samo še zunanji obod. Sprijetost se zm anjšuje navzdol. N ajp rej nastopi že omenjena okra­ sto obarvana ta lna m orena enakom ernejše sestave. Barva morene, ki je v zgornjih horizontih celo nekoliko rdečkaste barve, navzdol bledi. Mo­ rena je v n ižjih horizontih tud i precej m anj sp rije ta in včasih se zdi, kot da ne gre za isto gradivo. K. G rad (1965) je na geološki k a rti ozna­ čil, da je grič Stržišče obdan z würm sko moreno. Toda votli prodniki so prisotni tud i nižje navzdol in nedvoumno izdajajo precejšnjo starost vsega nanosa. V višini odskočne mize na skakalnici je verjetno morena že naslonjena direktno na flišno osnovo. O d tam navzdol je na poboč­ jih debelejša p last prepereline, ki v podnožju p reh aja bržkone v soli- flukcijski grušč. (Glej prilogo 1 a.) S t a r e j š i z a s i p i - k o n g l o m e r a t i v Z g o r n j e m P o s o č - j ii. Starostno razlikovanje med posam eznimi vrstam i konglom erata v naši pokra jin i je bilo z razpoložljivim i m etodam i zelo težko. Konglo­ m erati so ohranjeni v različnih legah, višinah in količinah in njihova sprijetost je lahko zelo različna zarad i sprem injan ja k rajevnih pogo­ jev. Ze p ri najm lajših prodnih zasipih na Bovškem je bilo velikokrat videti, kot da so konglom eratni odlomi nekaj m etrov pod zgornjim ro­ bom teras večje starosti kot reliefne oblike same. T udi A. Melik je de­ loma iz istega razloga menil, da je visoka bovška terasa sestavljena iz vrhnjega m lajšega in globljega nekoliko starejšega zasipa (1961, 315). V rtan ja Geološkega zavoda p a so v več prim erih dokazala, da je sp ri­ jetost poznoglacialnega proda pojav, ki je najbolj pogost v horizontu nekaj m etrov pod spodnjim ali zgornjim robom postglacialnih teras (ustna inform acija ing. A. Nosana). T a in stare jši konglom erati p a tudi kosi breče, ki so se znašli v m lajših morenah, pričajo o tem, da se je proces cem entiranja tud i v m edledenih dobah m oral izvršiti dovolj tem eljito, čeprav le v določenih p lasteh in pasovih. Toda tud i p ri sta­ rejših konglom eratih ugotavljam o, da sprijetost ni enakom erna in da so se lahko pod debelejšim konglom eratnim pokrovom kljub večji starosti ohranile nesprijete ali slabo sprijete plasti. Na splošno p a za Posočje velja, da je potekalo sprijem anje proda zaradi nekoliko višjih tem pe­ ra tu r vedno nekaj h itreje kot drugod v Sloveniji, posebno v holocenu (Žlebnik, 1971, 17 in M. Š ifrer ustno). Zdi se, da im ajo pomembno vlogo p ri tem tud i izdatne padavine v Zgornjem Posočju. A. W inkler je ob najdb i konglom erata nad talno moreno na Stržišču in na osnovi p rim erjav s tolminskim Posočjem prišel do zaključka, da je ta najbolj verjetno interglacialne m indelsko-riške starosti. Poleg n a­ h ajališča na Ravnem Lazu, ki je iste starosti, om enja še konglom erat na Lemovju na pobočjih nasproti Vrsnika, to je na desnem bregu Soče. Od tam navzgor po dolini je na isti stran i na pobočjih veliko pobočne breče (1926, 8—18). Za konglom erate v Zgornjem Posočju in tistega p ri Robedišču ugo­ tav lja A. W inkler nekatere značilnosti, k i so vsem skupne. To so močna sprijetost, pogosta votlost prodnikov in njihova razm erom a dobra zaob­ ljenost, p recejšn ja debelina zasipov in precej visoka lega. T rdi celo. da so konglom erati bolj podobni današnjem u soškemu produ, ker so bolj apnenčasti kot p a m ladoglacialni prodi, ki vsebujejo m anj takšnega m ateriala. Slednje verjetno velja bolj za tolminsko kot p a za bovško Po­ sočje. Na osnovi m lajšega interglacialnega zasipa, ki je bil odložen v globoke erozijske doline, sklepa tud i na močno erozijo po odložitvi s ta ­ rejšega interglacialnega konglom erata (ibidem). Na ita lijansk i geološki k a rti Tarvisio 1 : 100 000 (1949) je p rv ič ozna­ čen konglom erat nad Loško Koritnico pod oznako »sprijeta groblja«. Na isti karti je označen tud i konglom erat v Zadnjici na desnem bregu Be­ lega potoka in sicer kot »R/W interglacialn i konglomerat«. Isto starost prisojajo ita lijansk i avtorji tud i že omenjenim nahajališčem konglo­ m erata v Bovški kotlini. K. G rad je na obrobju Bovške kotline našel še »interglacialni prod« na Poljanici in na pobočjih zahodno od Boke (1964, 18). Ogled nahaja lišča konglom erata na p rv i stopnji im enovani Senica nad dnom Loške Koritnice, k jer je nekoč stala koča Češkega p laninske­ ga društva, je dal zanim ive rezultate. P resenetljiva je izredno velika debelina zasipa, saj seže konglom erat nad Senico še najm anj 200 m v i­ soko po zahodnih pobočjih. V konglom eratu so nastali navpični odlomi, iz česar je videti, da je sprijetost zelo močno napredovala. M anj velja to za spodnje p lasti konglom erata, k i niso tako trdno sprijete. Še več, gradivo v bazi spom inja celo na talno moreno. Iz položaja zasipa je mogoče sklepati, da je to gradivo nekoč zapolnjevalo vso dolino tudi nižje navzdol. Glede na položaj in sprijetost je ta konglom erat po n a ­ šem m nenju najm anj m indelske starosti. Za to govori tud i obvisela lega konglom erata visoko nad dnom Loške Koritnice. Ledeniška in flu- vialna erozija sta nam reč po odložitvi izdolbli okrog 250 m visoko stop­ njo med koncem doline in Senico. N aslednje nahajališče konglom erata je v samem dnu doline Loške K oritnice nedaleč nad hidrocentralo. Tam je bilo mogoče v spodnjih ho­ rizontih ugotoviti tud i deltaste plasti. D alje je brečasta gmota na levem bregu Možnice med obema glavnim a morenama. Tudi v Bavščici smo naleteli na severnih pobočjih tik nad dan jo ravnico Log je na k rp e s ta ­ rejšega sprijetega gradiva — deloma brečastega, deloma konglom erat­ nega. V T renti smo našli še sledove sprijetega grad iva v koncu Zapodna in dobro ohranjen prodni zasip, sp rije t v konglom erat, na p lan in i Za- potok. V Zadnjici p a je bilo precej konglom erata na desnih pobočjih glavne doline okrog sotočja Belega potoka in Zadnjice. N a vzhodnem obrobju Bovške kotline m indelski konglom erat n ik jer ne seže nad 700 m. N ajvečja debelina tak ra tnega zasipa je bila verjetno okrog 200 m, k a jti konglom erat Ravnega Laza se prične na po­ bočjih nad Brdom na višini okrog 500 m, n a S tržišču p a na višini 490 m. S konglomeratom obložena pobočja se vlečejo skoraj en kilom eter daleč. Zelo verjetno je pokrival tud i pobočja zahodno od tod, toda flišna pod­ laga na P rapro tnem ni b ila najbolj ugodna za njegovo ohranitev. Šte­ vilni izviri tik pod Rombonom so povzročili, da je to področje skoraj povsem brez pleistocenskih sedimentov. Površje v konglom eratu ima značaj erozijskih teras. V nižjih delih so vzdolž pobočij deloma zaradi zakrasevanja, delom a zarad i posedanja, nastali različno globoki žlebovi in p litvejše depresije. Med njim i im ajo nekateri celo navpična pobočja in so nenavadno veliki. N ajbolj zahodno nahajališče konglom erata, ki je po starosti in n a ­ stanku verjetno podobno tistem u na Ravnem Lazu, je našel K. Grad na pobočjih zahodno od grape Boke (1964, 18). Po jav lja p a se tud i vzhodno od nje. Konglom erat se je ohranil le v m ajhnih zap la tah p r i­ lepljen na živoskalno osnovo nad 500 m visoko in sega verjetno še nad 700 m. O pazili smo, da so flišni p rodnik i tu precej bolj pogosti kot na Ravnem Lazu. To je v skladu s spoznanjem , da se je v rečnih in lede­ niških sedim entih p ri prehodu p rek kotline postopno povečal delež flišnih prodnikov. N ekdanje živoskalno dno je moralo b iti na tem me­ stu nekoč znatno višje. D anašnje dno je v globini 90 m in je pokopano pod več kot 265 m debelimi, zelo verjetno m ladopleistocenskim i sedi­ menti. V obdobju od odložitve starejšega konglom erata do sedim enta­ cije jezerske krede, ki dosega 200 m debeline, so na tem mestu nastale izredno velike spremembe. Zaradi domnev o tektonskem značaju poglo­ bitve skalnega dna se po jav lja vprašan je, ali je konglom erat zahodno od Boke sploh še v prvotnem položaju, k ljub tem u da je njegovo višino mogoče p rim erja ti z Ravnim Lazom (Nosan, 1965 a). V vmesnem prostoru med Boko in .R avn im Lazom se te vrste kon­ glom erat ni ohranil n ik jer drugod. Procesi, ki so preoblikovali pod­ nožje in pobočja Kaninskega pogorja, so bili tu preveč intenzivni. Zato p a tu najdem o večinoma m lajše sedimente, posebno morene zadnjega w ürm skega oziroma poznoglacialnega stadija. V prašanje p a je, iz k ate­ rega obdobja izvirajo večje zap la te breče in nekoliko starejšega konglo­ m erata, ki tod vseeno niso redke. N aslednje nahajališče konglom erata, ki ga ne moremo uvrstiti n iti med najstare jše tovrstno gradivo, n iti med najm lajše, je v ježi srednje terase vzhodno od Čezsoče v višini okrog 400 m. E nak konglom erat je verjetno tud i južno in jugovzhodno od Čezsoče, k je r se cesta v ser­ p en tinah vzpne iz spodnjih holocenskih teras na zgornje poznoglacialne. Konglomerat p rih a ja na dan v ježi med tretjo in četrto teraso in u- s tvarja najvišjo stopnjo med temi terasam i. To je izrazit 14 m visok navpičen odlom, ki ga ne najdem o v nobeni drugi ježi. Iz njegovega položaja in kom paktnosti sodimo, da genetsko ni pövezan z akum u­ lacijskim i terasam i, k i so nad in pod njim. Močna sprijetost kaže na predw ürm ski nastanek, m edtem ko nas precej n izka lega sili v domne­ vo, da je zasip vendarle lahko m lajši od m indelskega konglome­ ra ta na Stržišču in je bil odložen v erozijsko globel. Med m lajše, a še predw ürm ske akum ulacijske pojave, sodijo ver­ jetno tud i konglom eratne zapla te iz sortiranega gradiva, na katere smo naleteli na k ra jih , ki jih niso dosegli pobočni ledeniki predzadn je sta- dialne poledenitve iz K aninskega pogorja. To je precej strm odsek seve­ rozahodno, severno in severovzhodno od Bovca. Konglomerat se je ohranil v obliki zelo m ajhnih zap la t in nizkih odlomov. Zasip je segal do vi­ šine okrog 520 do 540 m. Lahko bi ga imeli za nadaljevanje konglome­ ra ta z Ravnega Laza, vendar je ohranjen le lokalno in se nad označeno višino sploh ne pojav lja več. Ta konglom erat je m orda ostanek nekega samostojnega zasipa, ki je starejši od zadnjega in terglaciala podobno kot konglom erat v Čezsoči. Glede na te razm ere lahko v Bovški kotlini razlikujem o vsaj dva ča­ sovno različna zasipa, ki sta predw ürm ske starosti. N ajstarejši je kon­ glom erat z Ravnega Laza, S tržišča in z območja Boke. Nekoliko m lajši p a je sp rije t zasip, ki je bil očitno odložen v erozijsko globel izdolbeno v najstare jši zasip. To so nahaja lišča v Čezsoči; sem p a bi verjetno sodile tud i konglom eratne zapla te nad Bovcem. Ta zasip bi lahko za­ polnil sedim entacijsko vrzel risko-w ürm skega in terglaciala na Bovškem, na katero je opozoril že A. W inkler. N a osnovi njegovih in Kossmatovih dognanj na Tolminskem in v okolici čelne kotanje soškega ledenika skle­ pamo, da bi se ustrezni sedim enti lahko ohranili tud i nad Kobaridom. Podlaga za takšen sklep so dognanja o močni erozijski fazi po odložitvi m indelskega oziroma našega najstarejšega konglom erata. Erozija je segla pod nivo poznejše predw ürm ske prodne akum ulacije. Slednja je bila znova erodirana pred nastopom poznoglacialnega prodnega zasu tja do­ lin. T udi ta zadnja obsežna akum ulacija je sedaj že močno načeta (W inkler, 1927, 106, 108; Kossmat, 1916, 669). K ljub temu, da smo oba zasipa časovno omejili, je to vendar šele hipoteza, k i m ed drugim m orda preveč sloni na klasični razdelitvi alpskega pleistocena. M anj sporna je misel, da je do teh številnih za­ sipov lahko prišlo na podoben način, kot je nastala visoka bovška te­ rasa. Ta pojav p a povezujemo s klim atsko prehodnim obdobjem, to je z začetkom interglacialnih ali in terstad ialn ih obdobij, ki istočasno po­ menijo zaključek velikih dolinskih poledenitev. Povsem zadovoljivo še ni mogoče odgovoriti na vprašanje, kakšne so zveze med starejšim i konglom erati v Bovški kotlini in v povirnih dolinah. Če sodimo po sedanji podobi, je verjetno, da so posamezne ve­ like prodne akum ulacije nastale istočasno. Toda med njimi ni nujno obstajala tud i terito rialna zveza. Če sodimo po izrednem obsegu stare j­ ših zasipov, ki so še danes več sto m etrov debeli (na Lemov ju nad Sočo 2 G eografski vestn ik 17 in nad Senico v Loški Koritnici), potem je bil tud i terito rialn i obseg za­ sipov enotnejši. Zelo je vabljiva misel, da je bil najstare jši bovški kon­ glom erat časovno in genetsko povezan z om enjenimi nahajališči. Tudi ne moremo izk ljučiti možnosti, da je kateri med zasipi celo še starejšega nastanka, npr. tisti na Senici. V tem prim eru bi lahko v Zgornjem Po­ sočju govorili celo o treh različno starih zasip ih; s poznow ürm skim vred skupno torej o štirih zasipih. Morena pod konglom eratom na Senici pa bi teoretsko lahko segala celo d giinško dobo. Konglom eratu na Lemov ju je J. P lan ina prisodil pod vplivom M elika celo predglacialno starost (1954, 194—195). Pojave najbolj obsežnega zasipavan ja v Zgornjem Posočju lahko prim erjam o tud i z ostanki velikih zasipov v dolinah V rata in Kot ter K ranjsk i gori, ki jim I. Rakovec p rip isu je nastanek v zadnjem intergla- cialu (1948-49). Zelo je verjetno, da so veliki zasipi tako na soški kot tud i na savski strani nasta ja li bolj a li m anj istočasno, ker ni razloga, da bi bile klim atske razm ere na obeh straneh bistveno drugačne. Sledovi riške poledenitve Om enili smo že Melikovo najdbo rum enkastorjavo obarvanih moren- skih nasipov na obeh straneh soške doline nad Kalom —Koritnico in p ri Jablenci (1962, 315—316). Njegova domneva, da im ajo morene le za spoznanje večjo starost od biihlskega stad ija in da je obstajala pove­ zava z ledenikom iz Koritnice, se nam zdi malo verjetna. Obe morenski k rp i je po našem m nenju odložil soški ledenik ob vhodu v ozko soško dolino. Verjetno gre za nek stare jši zastoj tega ledenika, ki je na tem m estu odložil čelne morene. Ker so po našem m nenju predmiirmske, m orda riške starosti, so p rišle en k ra t ali celo dvakra t pod led. K ljub te­ mu pa se je gradivo ohranilo v precejšnjem obsegu. To je treba p r i­ p isa ti dejstvu, da leži prislonjeno ob rob doline v nekoliko zaščiteni legi za živoskalnim i pomoli, da so bili nasip i nekoč še precej večji in da so bili verjetno p rek riti z drugim i sedimenti. A. Melik om enja obilico krednega veziva, ki je sestavni del morene, vendar prav i, da je ta k reda značilna le za moreno na desnem bregu Soče, m edtem ko na levem popolnom a m an jka (o. c. 316). Ugotovili smo, da je v obeli m orenah približno enak delež krednega veziva. Mo­ rena je vsaj p ri v rhu toliko sprije ta , da se lušči v plošče. Tudi to do­ kazuje večjo starost. Obe razk riti območji sta enako obarvani. A. Melik povezuje razkrito denudirano morensko gmoto p ri Jablenci tik nad h i­ šami s še višjim i ležečimi pobočji na Počivalniku in na Senožetah pod podorom na Javorščku, k je r morene, kot p rav i, nim ajo oblike moren- skega nasipa. Tako obliko naj bi jim dali potoki, ki so tekli od Javorščka (ibid.). Naše m nenje je drugačno. Popolna ogolelost obeh m orenskih območij v dnu doline je zelo značilna in verjetno posledica po eni stran i h itre denudacije zarad i nepropustnosti podlage, po drugi stran i p a je k ogoličenju prispevala p aša živine. Na Senožetah tega ogoličenja sploh ni, p a tud i gradivo, ki je prišlo na dan v m anjši golici, ne kaže podobnosti s spodnjo moreno. P repričali smo se, da je usm eritev nasipov na Počivalniku vendarle nekoliko drugačna od prevladujoče smeri strm ca. N asipi so v vzhodnem delu res bolj prečni, v zahodnem p a so nekako potisnjeni ob bregove in dajejo vtis bočnih nasipov. Poleg tega bi se pod žlebovi med nasipi morali v prim eru intenzivnejše denu- dacije sčasoma pokazati m anjši vršaji. Na Počivalniku, oziroma na Se- nožetah imamo glede na te ugotovitve po našem m nenju opravka s poznowürm skim i morenam i bohinjskega-am mersee stadija. Morensko gradivo v dnu doline, ki im a v prim eri z w ürm skim i talnim i m orenami stare jši izgled, p a n a j bi bilo vsaj riške starosti. S tarejše würm ske ali p a celo predw ürm ske starosti so verjetno tud i zap la te breče nad cesto Bovec—Plužna. Ni povsem jasno, ali je to sp rije ta morena, ali p a gre za kakšno drugo vrsto perig lacialn ih po­ bočnih sedimentov. Značilen je zelo grob, nesedim entiran sestav s p r i­ mešanimi večjim i skalam i in zelo m ajhen delež drobnejšega veziva. Vmes smo našli tud i oražence. Breča im a rum enkasto oker barvo in tud i s tem izkazuje nekoliko večjo starost. N ajvečje nahajališče tega gradiva je med karavlo nad vasjo P lužna in Goščo. Zdi se, da je to­ likšno gmoto laliko nanesel le ledenik iz doline Krnice, ki je tod navzdol polzel večkrat, tud i v zadnjem stadialu. Kdaj je bilo odloženo obrav­ navano gradivo, je težko reči. Zagotovo p a je, da zadnje stadialne mo­ rene vsebujejo kose te breče. Breča je torej najm anj srednje würm ske starosti, lahko p a bi bila tudi starejša. Sprijetega gradiva, ki je po­ dobno tej breči, je precej tudi nižje navzdol na obeh straneh grape K rničarja in v okolici km etije T rnar, k a r pomeni, da je bilo tega g ra­ diva nekoč še veliko več. Poleg m anjših zap la t cem entiranega grušča v območju stadialnih moren smo naleteli še na dve nahajališči nekoliko sprijete morene v predelu Pod Robom in sicer v korenu m orenskih in vršajn ih nasipov glavnega stadialnega ledenika z Goričice ter na zunanji vzhodni strani njegovih nasipov. O bakra t je bilo gradivo rum enkastorjave do rjasto rdečkaste barve in je bilo v vrhnjem delu golic močnejše cem entirano kot v spodnjem. T udi v tem prim eru je bilo sporno, ali uvrstiti to g ra­ divo v starejši w ürm ski, ali v riški oddelek pleistocena. Ned vomno je riške starosti slednjič ta lna morena, ki smo jo od­ krili pod vrhom terasnega pomola Radovlje. Našli smo jo v podlagi pro- iila , ki ga je sestavljal les, jezerska kreda in vmesni horizont fosilnih tal v vrhnjem delu. Ker je zgornji del p ro fila najm anj starow ürm ske starosti in so fosilna tla lahko nastala le v daljšem in toplejšem in ter­ stadial nem ali celo risko-w ürm skem interglacialnem obdobju, je riška starost morenske podlage več kot verjetna. N asprotno p a je m anj ver­ jetno, da je w ürm ski dolinski ledenik že takoj v začetku w ürm a segel do Bovške kotline in pustil za seboj to talno moreno. W ürmski dolinski ledenik je segal do Tolm ina oziroma do Mosta na Soči m enda le enkrat (W inkler, 1926, 81, 94). Zelo verjetno je to velikost dosegel šele na koncu würm ske ledene dobe oziroma v tako imenovanem glavnem w ürm u, ko je bila ohladitev najm očnejša. Tem peraturne krivu lje in drugi znaki kažejo, da so bila najh ladnejša obdobja ob koncu wiirm a, torej po nastanku naše jezerske krede, in v vmesnem času, v tako imenovanem würm u II (Gross, 1958, 181—182; W ilhelm, 1975, 253). O m enjeni profil je izredno pomemben za proučevanje reliefnega razvoja ob koncu riške in v začetku würm ske ledene dobe v Zgornjem Posočju. Zato ga bomo v naslednjem ovrednotili nekoliko podrobnejše. Sledovi m orfogenetskega razv o ja v risko-w ürm ski m edledeni dobi in v w ürm u P r o f i l n a R a d o v l j a h — z v e z a m e d r i s s o m i n w i i r - m o m. R adovlje (Na R adulji, R adulja, N a Radeljci) so v obliki terase uravnan hrbet, ki se prične zahodno od naselja Dvor p ri Bovcu in se vleče med zgornjim robom bovške terase ter dolino Ročice v jugoza­ hodni smeri. V podlagi Radovelj je kredni fliš, ki p a je večinoma p re ­ k rit z ledeniškim i in drugim i sedim enti, kot je npr. sivkasta ta lna mo­ rena w ürm ske starosti v bližini Dvora. Z aplata tega značilnega sedi­ m enta je tud i tik ob cesti blizu mostu p rek Novaškega potoka — Korita, torej zelo blizu profila, ki je opisan v nadaljevanju . (Glej prilogo 1 b.) E. B rückner je ob spodnjem G lijunu in ob Ročici našel nad flišno podlago prodne plasti, ki so bile nagnjene p ro ti jugu in pom ešane z oraženci. Nad njim i so bile vodoravne p lasti konglom erata bovške te­ rase. N a konglom eratu ni našel n ik jer m orenskega pokrova, pač p a je odkril druge vrste koglom erat in to 70 m višje na Radovljah. Verjetno je prišlo do pomote, kajti R adovlje so visoko 457 m, poleg tega na vrhu ni zaslediti omenjenega konglom erata. Domnevamo, da je E. B rückner verjetno m islil na Ravni Laz, k a r bi so bolj ujem alo z njegovimi po­ datki (1891, 1041). Tudi F. Kossmat (191.6) navaja v tabeli za p rofil Radovlje — struga Soče podobne višinske razm ere kot Brückner, češ da je spodnja terasa na višini 400 m, v višini 470 m p a je zgornja ali visoka terasa. Videti je, da se je p ri tem preveč naslonil na E. B rückner ja, k a jti že stara avstrijska topografska k a rta 1 : 75 000 kaže, da Radovlje ne dosežejo take višine. Značilno je, da A. W inkler Radovelj sploh ne omenja. Pač pa je na n jih A. Melik našel sledove kaninskega stadialnega ledenika, ki naj bi segal celo do sem. N ajbolj pom em bna najdba je že omenjeni p ro fil na južnem robu, tik pod vrhnjo uravnavo, v višini 440—445 m in severozahodno od mo­ stu. Po svojih značilnosti je edinstven na Bovškem. Profil je razgaljen tik pod obsežnim koreninskim spletom bresta. Zaradi nepropustne pod­ lage p rek njega curlja ta ln a voda. Podroben sestav profila je od zgoraj navzdol naslednji: 1. 0—180 cm: sivkastorjava jezerska kreda s težje zaznavnim i p la s t­ mi; plasti so razpokane v vertikaln ih in poševnih smereh (prizm atična struk tura), ploskve vzdolž razpok so m arm orirane, tu in tam so vmes razpadli prodniki. 2. podlaga: v spodnjem delu krede so tr i križem naložena in močno sploščena jelova debla v horizontalni legi, najbolj verjetno zarad i gla- ciotektonskih vplivov. H orizont fosilnega lesa se nadalju je tud i v vzhod­ nem delu profila. Zaradi um ikanja pobočja se je eno od fosilnih debel znašlo na prostem . Horizont z lesnimi ostanki tvori ostro mejo, kajti tik pod njim je značaj gradiva že bistveno drugačen. 3. 180—210 cm: prehodni horizont je pretežno ilovnate narave s p r i­ mešanim i posam eznimi flišnimi, kremenovimi prodnik i in prodniki scaglie; apnenčastih prodnikov ni. N ekateri imajo velikost otroške gla­ ve. B arva te p lasti ni enotna; prev laduje čokoladno rjav a in spom inja na fosilna tla. V enem delu profila je gradivo tik pod najstarejšim deblom svetlejše rdečkastorjave barve. Takšne lastnosti im ajo tam kajš­ nje tanke plasti, ki so precej močno nagnjene. Precej pogoste so seskvi- oksidne žile. 4. podlaga pod 210 cm: pobočje navzdol je strmo in se spušča do suhe struge Novaškega potoka, ki je ca. 35 m nižje. Zaradi talne vode, ki se po jav lja nad jezersko kredo in nato curlja p rek profila, je nastal na tem mestu v pobočju izrazit žleb. V njem so na več k ra jih m anjše golice, ki izdajajo, da je gradivo pod kredo in lesom morenskega zna­ čaja. Zelo verjetno sega m orena precej globoko navzdol in to pod nivo ostanka akum ulacijske terase, ki je prislonjena ob pobočje v višini ca. 420 m. To p a je tud i višina bovške terase v tem delu kotline. Cep rav nismo našli izrazitih oražencev, sklepamo, da gre v podlagi za moreno spričo nesortiranosti gradiva, prisotnosti večjih skal in precejš­ nje količine prim ešane m eljaste frakcije. N aslednja značilnost je p recejš­ n ja sprijetost, čeprav gradivo ne daje vtisa konglom erata. Pomembna značilnost so votlikavi prodniki. N ekateri večji izprani prodnik i so na enem delu površine izrazito korozijsko razjedeni. To lastnost je treba pripisati D e č j i starosti sedimenta. Spom inja na starejšo morensko pod­ logo Stržišča in na starejše konglomerate, ki to lastnost kažejo v še bolj poudarjen i meri. N ajvišji horizont morenske podlage kaže podobno kon­ centracijo nekarbonatnili prodnikov kot dom nevna fosilna tla v p re ­ hodnem horizontu, ki so tik nad njimi. To bi pomenilo, da je b ila mo­ rena precej časa izpostavljena pedogenezi in da so bile karbonatne kom ponente iz vrhnjega dela dodobra izprane. Jezerska k reda je bila pelodno raziskana in naprav ljena je bila radiokarbonska analiza jelovega lesa. D obljeni rezu ltati kažejo, da je jezerska k reda nastala zelo verjetno v brörupskem ali drugem miirm- skem inter st adialu, k ar je obdobje med 53 000 in 59 000 leti (Frenzel, 1967). Takšno starost domneva A. Šercelj predvsem na osnovi pelodne analize, m edtem ko je analiza s C 14, ki je bila izvršena v Groningenu, po­ kazala, da je les starejši od 51 000 let (Šercelj, 1970, 213—214). Doslej v našem alpskem območju nismo razpolagali s tako točno do­ ločenim časovnim izhodiščem. Toda k ljub tem u se ob tem sprožajo ne­ k atera vprašan ja, ki jih je načel že A. Šercelj. Od njihove rešitve je pre- LU OV LU C 0 < ^ S 1 ojOCQ OKJ2 to’SC 2 q j>N — _J £ E lu Q_ *— 2 . ^ WUl n > ( / ) L U ^ L U —) h- ^»O LU 2 ^ > C 0 C£ LLI — r - < lu^ Ü)ÜQ_H LU CO UjEjriSi r o j o l u z Q - o : ^ l l l i j Q-iOQ 2! ̂ 5 * q § 8 5 < LU * CO o COoz M LU O X — > ÜTO O < — o W m^Lü ■s; M LU — LU CO ^0 < O LU £ Q- or£iu Q_ ►= O >l/) u>w 81 Ujm »w ;± 3» K O D co £V cej odvisno ali bo ta pro fil lahko služil za d atiran je in rekonstruk­ cijo pleistocenskega dogajanja na prehodu iz riške v würm sko lede­ no dobo. Profil razpade v bistvu na štiri značilne in po genezi različne hori­ zonte. Videti je, da je nastanek tretjega horizonta kontinuirano sledil nastanku morene in da so fosilna tla dokaz za daljše obdobje toplejšega podnebja. Pojav drugega in prvega horizonta bi bilo mogoče razlagati kot zaključek toplega obdobja, saj pojav krede ponavadi povezujemo z bližino ledenikov. T udi križem odložena in nakopičena debla kažejo na neko izrazito naravno spremembo. Toda pelodne značilnosti, predvsem močna prisotnost bukve, kažejo da raziskani del p ro fila jezerske krede ne kaže na začetek hladne faze. U pravičeno domnevamo, da je bila prvotno n jena debelina večja. Lahko je prišlo tud i do ojezeritve zaradi podora (A. Šercelj ustno). Problem povezave jezerske krede z morfo- genetskim in klim atskim dogajanjem v zgodnjem w ürm u ostaja glede na to še dalje nejasen. Precejšn ja debelina fosilnih ta l in preperele morene dopušča do­ mnevo, ki smo jo že izrekli, da bi bil ta horizont lahko tud i rezultat precej daljšega riško-wiirm skega interglacialnega obdobja. V tem p ri­ m eru bi bila m orena v podlagi zanesljivo riške starosti. Med obdobjem nastanka fosilnih ta l in jezerske krede p a tud i ni nujno, da je obstajala d irek tna sedim entacijska zveza. Vrhu vsega je radiokarbonska analiza določila le zgornjo starostno mejo. Velik delež bukovega peloda m orda le ni tolikšna ovira, da jezerska kreda ne bi mogla b iti še nekoliko sta­ rejša, torej iz začetka wiirma. S l e d o v i w ü r m s k e d o l i n s k e p o l e d e n i t v e. Na več k ra jih v severozahodnem delu Bovške kotline smo naleteli na zna­ čilno, močno zbito moreno sivkaste barve. Najbolj izrazito naha ja li­ šče je okrog 12 m visoka stena na levem bregu G lijuna, okrog 300 m nad sotočjem z Ročico. O m enja ga že A. WinkleT (1931, 84, 85), vendar ga postav lja zahodno od Plužne. Podobno gradivo smo našli tud i višje ob G lijunu, p a tu d i v okolici njegovega izvira, predvsem ob cesti tik p red mostom v strugi K rničarja. T a potok izvira p rav na te j nepro­ pustn i podlagi malo nad sotočjem z Glijunom. Domnevamo, da je ta lna m orena tudi v podlagi stadialnega morenskega sistema v območju vasi P lužna in v bližini km etije M orjanč in Mocel na Zavrzelnem. Dokazano isto gradivo je še na območju Dvora, k jer so nanj naleteli p ri izkopu za tem elje spodnje postaje žičnice, to je že v uravnavi Radovelj. Talna m orenska podlaga se je pokazala zarad i drsenja zemlje tud i p ri mostu prek Novovaškega—Gereš potoka blizu p ro fila na Radovljah. Ni iz­ ključeno, da je ta m orena tud i v bazi jezerske krede na območju osi nam eravane pregrade pod Boko. Nosanov profil, ki ga je sestavil s po­ močjo več vrtin , kaže v podlagi jezerske krede p lasti p roda s peskom in meljem. Po izjavi ing. A. Nosana je bilo zaradi načina v rtan ja težko ugotavljati, kakšen je značaj najbolj globokih plasti. Lahko, da je ta podlaga jezerske krede p rav wiirm ska ta lna morena, kot to sklepa tudi K. G rad v svojem poročilu (profili št. 2, 3, 4, 1965; K. G rad, 1964, 21). V tem prim eru bi bilo mogoče povezati to talno moreno z nahaja lišč i v dolini G lijuna in ob zgornjem robu bovške terase tud i zarad i nagnje­ nosti p lasti jezerske krede v smeri toka p ro ti osi pregrade. K. G radu se zdi verjetno, da je jezerska k reda tud i v območju delte, to je med G lijunom in K oriti v strugi Novovaškega—Gereš potoka. O dložena naj bi bila na würm sko morensko podlago, kot so pokazale geofizikalne raziskave (1964, 21). Ta ledeniški sedim ent vsebuje izrazite oražence in je po vseh last­ nostih sodeč lahko samo ta lna morena. Značilno tem nejšo barvo dajejo brez dvoma v meljasto vezivo sprem enjene flišne prim esi. Ta obsežna m orenska gmota se je torej odlagala tako v podlagi dolinskega ledenika kot tudi v nekoliko bolj zatišnih legah na severnem obdobju kotline. Zato so verjetno nastale tolikšne višinske razlike med nahajališči. Med dnom doline G lijuna in njegovim izvirom je 50 m višinske razlike, ki je n a j­ bolj izrazita p ri slapu Virje. Če je ista m orena tud i pod jezersko kredo v dnu zahodnega dela Bovške kotline, potem je višinska razlika še mnogo večja. V dolini G lijuna je precej morene odnesla erozija po pole- denitvi, zlasti ko so znova p ričeli delovati k rašk i izviri. Talna m orena ob G lijunu je v neposredni bližini obsežnega p ro ­ fila deltastega gradiva, ki ga je odkrila bočna erozija G lijuna na desnem bregu. Obm očja, k jer se pojavljajo debele plasti deltasto odloženega fluvioglacialnega proda so še ob spodnjem toku Novovaškega—Gereš potoka, od tam p a verjetno sklenjeno segajo do ježe bovške terase med Podklopco in bližino mostu p ri Čezsoči (Grad, geol. k a r ta 1963). D elia ob G lijunu je zelo verjetno odložena na jezersko kredo, ki se pojavi vzhodno od sotočja G lijuna in Ročice. Domnevamo pa, da je tam ta lna morena v podlagi jezerske krede. Zaradi neposrednega sosed­ stva omenjenih sedimentov te r bovške terase, sledov stadialne po- ledenitve okrog Plužne ter postglacialnih teras je v tem delu Bovške kotline verjetno eden od ključev za razčlenitev geomorfoloških in sedim entacijskih dogajanj na prehodu iz w ürm skega glaciala v pozni glacial in v holocen. V velikem dolinskem zatrepu , ki je nastal nad izvirom G lijuna, je na območju pašnikov Velike in Male Lažne obsežen m orenski nanos. Im a drugačne lastnosti kakor zbita morena, ki smo jo obravnavali v pre jšn jih odstavkih. Morensko gradivo je bolj sipko in apnenčasto in vsebuje precej oblic iz starejše breče ali konglom erata. Balvani so na splošno redkejši, prim ešan je tud i precejšen delež flišnih prodnikov. To potrju je , da je tud i to morensko gradivo odložil dolinski ledenik. Tu preko je pozneje, po odložitvi obravnavane morene, polzel eden glavnih poznoglacialnih stadialnih ledeniških jezikov iz K aninskih podov, ki je pustil čelno moreno tik nad izvirom G lijuna. Ali je mogoče to talno moreno genetsko povezati s tisto ob G lijunu, ostaja nerazjasnjeno. Obema je mogoče prisoditi le würm sko starost. Lahko sta istodobni ali p a sta nastali v dveh ločenih w ürm skih polede- n itvah s tem, da je m orena v Laznah lahko stare jša od talne morene ob G lijunu. Razvoj poledenitve in sedimentacije v poznem würmu M o r e n e w ü r m s k i l l d o l i n s k i h l e d e n i k o v n a v z h o d ­ n e m i n j u ž n e m o b r o b j u B o v š k e k o t l i n e . Tu je večje število izrazitih čelnih in bočnih m orenskih nasipov, ki doslej večinoma še niso bili znani. A. Melik piše, da gre za ogromne morenske nasipe, istočasno p a ugotavlja, da stadialn i ledeniki, razen tisti s K aninskega po­ gorja, niso več segali v Bovško kotlino. Ledenik iz K oritnice se je n a j­ bolj p rib ližal kotlin i v tem biihlskem (po novem ammerskem oz. bohinj­ skem) stadiju . Meliku se zdi naravno, da je po zgornji Soški dolini p ritekalo najm anj ledu. Vanjo naj bi segali le stranski dolinski lede­ niki, k i tak ra t niso ustvarja li osrednjega dolinskega ledenika (1961, 304—305). Položaje nekaterih nasipov je kot območja morenskega gradiva na zgornjem robu bovške terase severovzhodno od Bovca na geološki k arti zabeležil že K. G rad (1963). Med prvim nizkim nasipom severovzhodno od Bovca in pobočji Ravnega Laza je nastala p litva in k ra tk a dolina Bajer. D rug precej večji nasip je Brdo in se dvigne v nadaljevanju prejšnjega. Njegovi bregovi se strmo dvigajo nad začetkom ceste pro ti Klužam. Po sredi ga deli p roti jugu usm erjena suha dolina, z drugo, vzporedno sidio dolino, pa je ločen tud i od konglom eratnih bregov R av­ nega Laza. Poteka vzporedno z dolino Koritnice in ga je lahko odložil le ledenik iz te smeri, najbolj verjetno kot bočno moreno. Podobnega nastanka je bržkone tud i nizki nasip pred njim. N aslednje območje stadialn ih moren je nad Jablenco v območju med Počivalnikom in podorom pod Javorščkom. Om enili smo jih že v diskusiji o rišk i moreni p ri Jablenci. Položaj in velikost nasipov sta takšna, da jih lahko povezujemo samo z ledenikom iz soške doline. Segajo do okrog 530 m, k a r pom eni da je imel ledenik v tem čelnem delu še debelino najm anj okrog 100 do 150 m. N asipi so lahko ostanek velikega čelnega loka, ki je segal nekam na območje zahodno od današ­ njega sotočja K oritnice in Soče. Ne moremo trd iti, da je soški ledenik do sem segal istočasno kot koritniški, vendar o dolgotrajnejšem zastoju soškega ledenika na tem m estu ne more biti dvoma. T retje območje ledeniških nasipov je nad sistemom teras jugo­ vzhodno od Čezsoče na levem bregu Slatenka. D va velika nasipa smo našli tam , k jer se dolina S latenka začne ožiti. Usm erjena sta enako kot struga potoka s sosednjimi bregovi. Zahodno od tod so v gozdu še posamezni n ižji nasipi. Zelo verjetno so istodobnega nastanka tudi trije nizki nasip i severno od zak ljučka ceste okrog km etije Fulc, ki se dvigajo med travnik i kot bolj kam nit in razgiban svet poraščen z leščevjem. N asipi so videti, kot da jih je odložil ledenik iz doline Slatenka, vendar le kot bočni nasipi. Morensko gradivo je označil G rad tud i na desnem bregu S latenka pod bregovi H um čiča (1963). Melik je zasledil čelne morene ob Slatenku pom aknjene precej daleč v notranjost doline na višino 700 m. Takšen položaj slatenskega ledenika je precej realen za obdobje ammersee oziroma bohinjskega stadija. P recej m anj pa je verjetno, da bi ledenik segal vse do roba Bovške kotline zaradi razm erom a zelo m ajhnega gorskega zaledja. Zato ne more b iti povsem izključeno, da so m orenski nasip i ob spodnjem Slatenku tu d i ostanek glavnega dolinskega ledenika iz faze tik pred razpadom na posamezne ledeniške tokove. T udi pretežno karbonaten sestav gradiva bolj opo­ zarja na to možnost. O stanki čelnih in bočnih m orenskih nasipov so na robu Bovške kotline ohranjeni torej povsod tam , do kam or so segali po dolinah Koritnice oziroma Bavščice in Soče posam ezni dolinski ledeniški tokovi. Večji del čelnih nasipov je odnesla erozija ali p a so jih zasuli fluvio- glacialni sedim enti. Videti je, da imamo opraviti s pom em bnim stadijem , katerega obstoj in starost je ugotovil že A. Melik. U pravičeno ga p ri­ m erja s stanjem v Bohinju in n a j bi odgovarjal ammersee stad iju v severnih A lpah. Z Melikom se razhajam o le glede položaja m orenskih nasipov, k i naj bi p rip ad a li tem u stadiju . Prisoja mu nam reč tudi nasipe, ki so precej oddaljeni od kotline, to je v dolinah Lepenje, v zgornji T renti, v Bavščici, v spodnjem delu Možnice in pod Spodnjim Logom v K oritnici ter na podnožju K aninskega pogorja, ki p a so v neposredni bližini. (Ibid. 304—506). Le del m orenskih nasipov na teh k ra jih je po našem m nenju iz ammersee stad ija in še to iz m lajših faz. Večina med njim i je najbolj verjetno iz obdobja samostojne zaključne poledenitve v m lajšem dryasu. Med enim i in drugim i je težko razlikovati, vendar se zdi, da so starejši nasipi predvsem tisti, k i so se ohranili bodisi nižje navzdol po dolini oziroma bližje kotlini, k jer jih niso mogli p rizadeti procesi ob zaključni poledenitvi, ali p a višje na pobočjih. Sledovi najm lajše ali zaključne stadialne poledenitve p a so lahko ohranjeni predvsem v dnu zgornjih delov dolin. Iz um ikalne faze ammersee stad ija bi bili na p rim er lahko morenski nasipi zahodno od izliva Lepenje p ri Grči, m edtem ko so nasip i v koncu doline Lepenje lahko že rezu lta t zaključne poledenitve. Slednje, to je schlernsko-gschnitzke morene se pojavijo v T renti tik nad Logom, vse­ kakor p a okrog spom enika dr. K ugyju in še na treh k ra jih v Zapodnu. Tudi drugod ne izključujem o možnosti neposrednega sosedstva enih in drugih nasipov, čeprav so iz dveh povsem različnih obdobij. Ali se ammersee, po M eliku bohinjski stadij, ujem a bodisi z ob­ dobjem najstare jšega ali p a starejšega dryasa, tu ni mogoče ugotoviti. Iz tem peratu rne krivu lje p a je jasno videti, da je nedolgo pred tem ohladitev dosegla v w ürm u svoj višek in je verjetno tud i soški dolinski ledenik ta k ra t dosegel svoj največji obseg. O toplitev z viškom v böllin- škem in terstad ialu , ki je tem u sledila, je m orala povzročiti um aknitev ledenikov daleč navzgor, m orda še nad Bovško kotlino. Nato so se zarad i ponovnega padca tem peratu re v starejšem dryasu ledeniki po­ m aknili do roba Bovške kotline in tam pustili že omenjene morene. Nedolgo za tem se je podnebje zopet tem eljito izboljšalo in to za skoraj 1000 let. To je allerödski in terstad ial, k i spada med najpom em bnejša obdobja poznega glaciala. C entralne in Zahodne A lpe so bile tak ra t brez ledu nad 2000 m. Zelo verjetno je, da klim atski in geomorfološki razvoj v Zgornjem Posočju ni mogel po tekati bistveno drugače kot ga ugotavljajo za druge dele Evrope in predvsem za Alpe. Posebno v poz­ nem glacialu Severne in Srednje Evrope ugotavljajo sinhrono nastopanje posam eznih stadijev in faz (Gross, 1954, 196, 201; 1958, 181; Rathjens, 1954, 185). R a z v o j p o z n o w ü r m s k e a k u m u l a c i j e j e z e r s k e k r e d e i n p r o d n e g a z a s i p a b o v š k e t e r a s e . Veliko raz­ prostranjenost jezerske krede je na Bovškem opazil že A. W inkler in jo je povezal s podorom nad Trnovim. Jezero postglacialne starosti naj bi seglo do nivoja 460—470 m, torej celo do vasi Soča (1931, 80—81). A. Melik je že razpolagal z nekaterim i novejšim i geološkimi podatki o veliki globini navrtane jezerske krede p ri Boki. Na osnovi teh dognanj je sklepal o večji starosti jezer in menil, da je prišlo do podorov šele potem, ko je bila k reda že odložena (1962, 516—317). Geologi so s številnim i v rtan ji ugotovili, da je akum ulacija jezerske krede skupno s prodnim zasipom bovške terase in vmesnimi deltastim i p lastm i enotna tvorba. Do tega p rep ričan ja so p rišli predvsem z v rtan ji p ri Brezovem in Srpenici. Jezerska m eljasta k reda im a tu podoben sestav kot p ri predvideni akum ulacijski p regrad i p ri Boki (Iskra, 1963). N ad plastm i jezerske krede, ki so debele 198 m, so n a jp re j 10 m debele prehodne p lasti p roda pom ešanega z jezersko kredo, nato p a je navzgor še 5 m proda s peskom in meljem (Nosan, Geološki p ro fil v osi pregrade, oktober 1965). Nivo jezerske krede je pod višjimi plastm i erozijsko po­ vsem nedotaknjen. A. Nosan p a že p re j poroča (vrtine V-10 in V -ll), da je prehod med kredo in krovnino zvezen (1961). Jezerske krede niso našli le ob izlivu Učje v Sočo, k a r je verjetno posledica erozije ali p a so izdanki p rekriti. Lahko p a sta bili v enem jezeru tud i dve depresiji. Do precej številnih ojezeritev in do odlaganja jezerske krede je prišlo tud i drugod v Zgornjem Posočju (Grad, 1964, 21). Jezerska k reda bovškega jezera je ugotovljena do črte Čezsoča—Plužna, ugotovili p a smo jo tud i v dolini Ročice in to celo ob njenem zgornjem toku. Ob G lijunu je dosegla višino okrog 360 m, m edtem ko je p ri S rpe­ nici n jen zgornji nivo 374 m (Melik, 1962, 317). V tej zvezi lahko p red ­ videvamo, da je b ila k reda ponekod v m anjši m eri tud i erodirana. Vzhodno od spodnjega G lijuna v terasi pod Radovljam i, ki je nadalje­ vanje bovške terase, se jezerska k reda pojavi ponovno nekoliko višje v dva m etra debeli plasti. Podobne vložke so ugotovili tud i v zahodnem delu velikega bovškega prodnega zasipa in sicer v terasi Log pod Boko ter v terasah p ri Srpenici. To pomeni, da jezero ni izginilo naenkrat, am pak postopoma. Tudi K. G rad meni, da je bilo v območju delte mož­ no m enjavanje p roda in krede (1964, 23). Ta kredn i horizont bi lahko povezali tud i z m orebitno ponovno ohladitvijo in bližino ledenikov. O hladitev m lajšega dryasa, ki je bržkone povzročila nastanek zadnje stadialne poledenitve, zelo verjetno tu ne p ride v poštev. Časovno uvrstitev zgornjih horizontov jezerske krede in deltastega g rad iva lahko opremo na radiokarbonsko analizo lesa P inus iz tre tje odkopne stopnje približno 6 m nad dnom v Srpenici. Groningenska analiza je ugotovila starost 12490 let (± 70 let). Po Šercljevem m nenju spada ta pro fil zato v starejši dryas, torej v ohladitveno fazo pred alleriidsko otoplitvijo in po šibkem bollinškem in terstadialu . Sedim enta­ cijo krede v tem prim eru zlahka povežemo z ledeniškim stadijem na vzhodnem robu Bovške kotline. T udi pelodne analize varvaste jezerske krede so dokazale subarktično vegetacijo. Yes 10 m visoki profil se je odložil v m anj kot 1000 letih (Šercelj, 1970, 29). N astanek jezerske krede ostaja k ljub nekaterim novim podatkom še n ap re j do neke mere nerazjasnjen. Kako razložiti, razen s tektoniko, izredno debelino in določiti starost krede pod Boko. K ljub podatkom iz elaboratov ni povsem jasna zveza med kredo p ri Brezovem in kredo nad Srpenico. Jugovzhodno od Srpenice se nad teraso dvigne nepre­ gleden močno razgiban svet, ki zavzem a vso širino doline in sega do nove tovarniške dvorane na desnem bregu potoka. Enakom erna višina vzpetin te r prečni potek nekaterih hrbtov opozarjajo n a jp re j na možnost obstoja nekih doslej neznanih m orenskih nasipov. Zanim iva je vrsta p litv ih depresij, ki bi lahko nastale zarad i m rtvega ledu. V eno med njim i p ritek a celo m anjši potok z dolom itnih pobočij in ponikne vanjo kot v slepo dolino. D ruga možnost, ki jo je nakazal že A. Melik, čeprav le na geomorfološki k a rti (1961, 327), p a je podorni nastanek tega ob­ močja. Soča p rav v tem predelu vstopa v ozko dolino in nap rav i še p red velikim podorom pod K unterjem dva močna zavoja, ki sta videti kot ujeta m eandra. Razgaljeno gradivo v soteski izdaja podorni značaj, vendar je kam nina docela drugačna kot v Gorenjem H ribu ali K unterju . V tem predelu je tud i na površju v ideti apnenec z vložki rdečkastega roženca. Izvira zelo verjetno lahko le z južne strani, s pobočij stolovega grebena; vendar ta domneva ni preverjena. Ta obsežna gmota je v celoti zasula dno doline in dosega tud i precejšnjo debelino. Toda v smeri proti Brezovem se pojavi subvertikaln i kon tak t z jezersko kredo, k je r je videti, da kreda zapolnjuje kotanjo med tem podorom in Gorenjim Hribom. Obenem p a je na kredo tam ponekod odloženo gradivo, ki im a bolj morenski značaj. K reda je vsekakor še po odložitvi p rišla pod mehanski vpliv, zaradi katerega so nastale v n jej mestoma močno zgubane plasti. Videli smo jih v vrhnjih horizontih v tovarniškem odkopu in pa v strugi potoka blizu nivoja Soče pod novo stavbo. Ali je v tem videti glacioiekionski vp liv ali vpliv podora, čeprav se zdi ta starejši od krede, ali p a je le posledica posedanja in polzenja p lasti ob sedim entaciji (ustno Šercelj) ostaja še odprto. K ljub Melikovemu tem eljitem u pregledu bi bilo treba še podrobneje proučiti pojav podorov v luči novejših geoloških razisko­ vanj in ugotoviti, ali niso v dolini do K obarida m orda kje ohranjeni tud i sledovi um ikanja soškega ledenika. Končno se odpira še vp rašan je pogojev, v katerih sta se usedala k reda oziroma prod. Sprem em bo v načinu sedim entacije je lahko povzro­ čila neka k lim atska sprem em ba in z njo vred sprem enjene ledeniške razm ere, lahko p a tud i sprem enjeni pogoji sedim entacije. Verjetno se je v Bovški kotlini kom binirano oboje. Cim je voda iz jezera p ričela odte­ k a ti h itreje, se je lahko prodna sedim entacija razširila po vsem nje­ govem nekdanjem dnu. S tem je nastala obsežna bovška terasa, ki je njeno nadaljevanje videti v terasnih ostankih Log pod Boko, severo­ vzhodno in zahodno ter južno od Žage. T a im a v zgornjem delu kotline n a jp re j precejšen strm ec in sicer 25 %o, p ri Žagi p a se zm anjša na 12 %o- V celem se zniža od 470 m severovzhodno od Bovca na 403 m p ri Srpenici. Velik strmec v zgornjem delu kotline kaže na bližino ledeniškega čela, kot je dokazal M. Šifrer na prim eru fluvioglacialnih teras na go­ renjskih D obravah (1969). Lahko pa do podobnega efek ta p ride tud i ob izhodu iz doline, kot je v našem prim eru. Značilen je višji položaj terase na koritn išk i strani (za 20 m) od terase p ri vasi K al—K oritnica. Lahko da je to v neposredni zvezi z različno velikostjo in položajem ledeni­ ka. N ajv išja terasa se nadalju je na obeh straneh K oritnice še visoko navzgor po dolini iz česar sklepamo, da se je ledenik od roba kotline že močno um aknil, ko je bovška terasa še nastaja la . Zato menimo, da je p rodna akum ulacija te terase v celoti sicer rezultat ammersee stadija, toda zak ljučna faza sedim entacije sodi že v obdobje um ikanja ledenikov na prehodu v allerödski interstadial. K reda p a je nasprotno lahko iz obdobja m ed um ikom roiirmshega ledenika iz n ižjih delov Zgornjega Posočja in prvini delom ammersee stadija. V allerödu je verjetno nastopila faza erozije, ki je veliko tega teras­ nega grad iva odstranila, posebno na levem bregu Soče in od G lijuna navzdol. V tej vrzeli je bil odložen prod številnih m lajših teras, k a r so povzročili bodisi ledeniški zastoji neposredno po bohinjskem stadiju , bodisi zaključna poledenitev zaradi ponovne ohladitve v m lajšem drya- su. V kotlini so te terase najlepše ohranjene na območju Čezsoče in v okolici Podklopce. G lej prilogo 2. S e d i m e n t a c i j s k e i n r e l i e f n e r a z m e r e v d o l i n i R o č i c e . V dolini Ročice, potoka, ki zbira večino studencev iz flišn ih in m orenskih pobočij kaninskega podnožja zaliodno od Bovca, je na več k ra jih na dnu razgaljena jezerska k reda pom ešana s fluvioglacialnim i sedimenti. N ekateri p rofili vsebujejo celo organske plasti. Prvo nahajališče je okrog 650 m nad spodnjim mostom prek Ročice v višini 380—385 m. G radivo je odloženo na flišno podlago. Za profil je značilna h itra m enjava plasti različne granulacije. V podlagi so moč­ no nagnjene p lasti drobnega peska, sledi horizont bolj grobega gradiva, nato 50 cm rjavkaste, močno flišne prepereline, ki je verjetno nastala s plazenjem z bližnjega brega. Sledi 1 cm debela seskvioksidna skorja, ki je močno zvita, z višinsko frekvenco 4 cm. Nad njo je okrog 20 cm barske črnice s tanjšo seskvioksidno črto, sledi 0,5 do 1 m rečnega proda in znova 20 cm barske črnice. Navzgor sledi do v rha nizke , terase rečni prod. D rug značilen p rofil je na zavoju Ročice iz južne v zahodno smer nedaleč od Dvora. V podlagi je pasovita glina, ki p a verjetno ne sega posebno globoko. K reda p rekriva grobo gruščnato gradivo pomešano 7. rjavkastim blatn im vezivom, vmes so tud i večje flišne in apnenčaste skale velike do 40 cm. V vmesni tan jši p lasti je tud i nekoliko finejšega peščeno prodnega sortiranega gradiva. Višje ob potoku (30 m) je nov profil. V njem je na 170 višinskih cm razvidnih devet različnih plasti. Vmes je tud i seskvioksidna skorja. Č etrti p ro fil pod mostom čez Bevnico ob cesti Bovec—Plužna ima v podlagi p rav tako pasovito glino svetlo okraste barve s svetlejšimi in tem nejšim i pasovi. Med štirim i plastm i, ki so v zgornjem delu profila in jih sestavljajo glinasta ilovica, fin pesek, grob pesek, prod, ilovnate in peščene plasti, so vmes tud i seskvioksidne žile in organski ostanki. T akšni sedim enti lahko nastanejo samo v periglacialnili razm erah in jih je mogoče p rim erja ti na eni stran i z razm eram i, ko je nastajala jezerska k reda v spodnjem delu kotline, na drugi strani p a s pogoji, k i so v ladali v času poznoglacialne stadialne poledenitve. Glede na višino se ujem ajo z veliko kredno sedim entacijo in so povsod v dnu tik ob Ročici. Sedim enti so se torej odlagali v dolini, k i je b ila že tak ra t izdelana v flišu. P rodni zasip i postglacialnih teras so vsekakor m lajši od teh profilov. O stanki zasipa bovške terase v dolini Ročice, posebno na njenem desnem bregu, p a niso nujno m lajši, ker bi lahko do kredne sedim entacije prišlo tud i v času stadialne poledenitve, saj so b ila čela pobočnih ledenikov v neposredni bližini. M o r e n e p o b o č n i h l e d e n i k o v n a v z n o ž j u K a n i n ­ s k e g a p o g o r j a . Na severnem obrobju Bovške kotline sta m lajše čelne m orenske nasipe zasledila že A. W inkler in A. Melik. P rvi om enja dva zaporedna nasipa, ki se med seboj stikata in se raztezata do 1 kilo­ m eter zahodno od vasi P lužna na pol poti do Bovca. Videti je, da je A. W inkler verjetno že poznal tud i morenske nasipe na obeh straneh Globokega potoka. A. Melik je menil, da so glavne ledeniške mase p r i­ tekale iz doline Krnice in ne toliko iz smeri K aninskih podov. Imenoval jih je pluženski ledenik. Njegov obseg je razširil celo na R adovlje in sodil, da bi pluženski ledenik v biihlskem oziroma bohinjskem stadiju ob največjem stan ju dosegel celo podorno območje med Trnovim in Srpenico (1961, 321, 307). Poleg tako im enovanega pluženskega ledenika smo proučili tudi njegove um aknitvene faze in sledove drugih ledenikov, ki so se isto­ časno spuščali do podnožja. M elikovim domnevam o veliki razširjenosti pluženskega ledenika se ne moremo p rid ru ž iti iz dveh razlogov. Na terasi R adovlje ni mogoče n a jti p o trd ila za morenske nasipe, čeprav je s p litv im vrtanjem lahko n a jti apnenčeve oražence. Pač p a je v bližini w iirm ska m orena, iz katere lahko izvirajo. Ker predpostavljam o, da je bovška terasa nastala p red zadnjo stadialno poledenitvijo, kot je raz­ vidno iz p re jšn jega poglavja, bi m orala ledeniška erozija na en ali na drug način p rizadeti tud i teraso spodnjih Radovelj. Nekoliko večji obseg, kot ga kažejo morenski nasipi, je imel pluženski ledenik tudi po m nenju A. W inklerja. N ajda lj pom aknjena sled bi naj bila na jugo­ zahodnem robu pluženskega polja. A. W inkler je videl v profilu ob G lijunu možnost za razrešitev problem a časovne uvrstitve in genetskega zaporedja jezerske in prodne akum ulacije na eni strani in kasnejše zadnje stadialne poledenitve na drugi strani. Morena zadnje stadialne poledenitve naj bi bila odložena na prod bovške terase (1931, 80—81). Tega m nenja smo bili prvotno tud i sami, toda znaki za obstoj morene iz zadnje stadialne poledenitve so preveč nezanesljivi. Nad levim bregom G lijuna se je sicer pokazal sestav treh najm lajših , različno visokih teras, k je r je povsod videti globlje v podlagi sivo würm sko moreno. Vanjo so bile prvotno vrezane terase, toda p rekrivajo jih prodni sedim enti do 4,5 m na debelo. Č eprav je prod večinoma nesortiran in so vmes zelo pogosti večji prodniki, celo do velikosti otroške glave, po­ sebno nad profilom talne morene tik ob G lijunu, p a morenski značaj ni dovolj izrazit. Ponekod se pojav ljajo tud i značilne sortirane plasti s hitro m enjavo granulacije, ki so v globini poldrugega m etra pod po­ vršjem terase že sprijete. Vse to bolj kaže na fluvioglacialno vršajno poreklo teh sedimentov, k i so nastali zelo verjetno v neposredni bližini stadialn ih ledenikov. Terasni sistem pod P lužnam i se nada lju je še n ap re j navzgor in p rv a naslednja terasa je enako visoka kot terasa spodnjih Radovelj, oziroma kot bovška terasa. T ud i v njeni ježi že nastopa značilni konglom eratni horizont. Ni videti, da bi teraso kakorkoli p rizadela bližina pluženskega ledenika, ki naj bi se tu pojavil po njenem nastanku. N ad to teraso se do vasi in nad njo zvrsti še več terasnih ostankov, ki p a jih ni mogoče več p rim erja ti s širšo okolico in imajo lokalen značaj. Najdem o jih tudi še nad vasjo in jih je mogoče povezovati s specifičnim i fluvioglacialnim i akum ulacijskim i procesi tik pod čelom ledenika oziroma pod čelnimi morenami. Ledeniške vode so okrog Plužen nanosile obilo gradiva p red ­ vsem v prazne prostore med posam eznimi nizi čelnih nasipov. S tem se je izrazitost čelnih nasipov zelo zm anjšala, posebno pod vasjo, k jer niso višji od dveh metrov. K ljub tem u se zdi upravičena domneva, da je do tu nekje segal pluženski ledenik v svojem največjem obsegu. Ne­ izrazitost nasipov v tem delu je lahko tud i posledica intenzivnega odna­ šan ja gradiva tik ob čelu ledenika, za k a r ni težko n a jti recentnih prim erov. Ker smo sprožili problem zveze med bovško teraso oziroma genet­ skim ekvivalentom na spodnjem delu Širokega vrata , kot prav ijo tistem u delu pluženskega polja, in čelom pluženskega ledenika, je treba reči še tole. Razvoj je tu tekel verjetno podobno kot drugod v bližini ledenikov bohinjskega stadija. Bližina pluženskega ledenika in jezerska kreda sta logična, kakor tu d i razgaljeni ostanki izrazite delte na desnem bregu G lijuna nad hišo na Pod tu ri in sotočjem G lijuna in Ročice. P lasti vpadajo v smeri jugozahoda, to je proč od čela pluženskega ledenika, od koder je to gradivo izviralo. Do akum ulacije bovške terase p a je lahko prišlo šele tedaj, ko se je pluženski ledenik že um aknil precej visoko nad Plužne. T ak ra t procesi fluvioglacialnega nasipan ja ob n je­ govem čelu niso bili več tako intenzivni, r.]"! '''s 'lk iM l t LL LU videli je najlaže p rim erja ti ta stadij z bohinjskim stadijem , čeprav na tej strani kotline ni n ik jer najti čelnih moren glavnega soškega ledenika. Izjem a bi bili lahko trije k ra tk i nasipi, k i smo jih našli na Zavrzelnem na začetku nove ceste, to je v vmesnem prostoru med zunanjim lokom pluženskega ledenika in čelno moreno ledenika iz Goričice. Toda čist karbonaten sestav vzbuja dvom v zveze z dolinskim ledenikom. Morda je p re j mogoče, da so to nekaj starejše kaninske morene. Ko poskušam o vnesti med množico m orenskih nasipov in drugih sledov živahnega morfogenetskega dogajanja na Bovškem nek red in rekonstru irati vsaj glavna dejanja, se moramo nehote vprašati, kako je mogoče vse to p rim erja ti s shemo klim atskih kolebanj in geomorfolo- ških dogajanj drugod v Srednji Evropi. A. Šercelj sicer opozarja na možnost odstopanj od te sheme (1970, 214) p a tud i M. Š ifrer (ustno) je podobnega m nenja. Toda povsem mimo številnih radiokarbonskih da­ tacij, ki so osnova poznoglacialne kronologije pač ne moremo iti. N eka­ teri avtorji nam reč jasno govorijo o sinhronosti klim atskih kolebanj v alpskem območju. A llerödskem u in terstad ialu v tej zvezi pripisujem o erozijsko delovanje rek, kajti zaradi um aknitve ledenikov daleč na navzgor v konce dolin se je povečala transportna moč voda. Toda sledila je še zadnja ohladitev v mlajšem drvasu, ki je povzročila znižanje KARTA KVARTARNIH GEOMORFOLOŠKIH OBLIK IN SEDIMENTOV BOVŠKE KOTLINE MAP OF THE QUATERNARY LANDFORMS AND SEDIMENTS OF THE BOVEC BASIN Legenda — Legend 1 — e ro z i js k a te ra s a R a d o v e lj — ero s io n te r r a c e o f R ad o v lje 2 — s ta re jš e p le is to c e n sk e m o re n e (m in d e l e tc .) — o ld e r p le is to ce n e g la c ia l t i l ls (M indel etc .) 3 — s ta re jš i p le is to c e n sk i k o n g lo m e ra t i (m in d e l e tc .) — o ld e r p le is to ce n e c o n g lo m e ra te s (M indel etc .) 4 — r iš k a m o re n a — R iss g la c ia l ti ll 5 — k rp e k o n g lo m e ra ta r iš k e a l i w ü rm s k e s ta ro s ti — p a tc h e s o f R iss o r W ü rm co n g lo m e ra te 6 — k rp e b re č e o z iro m a m o re n e r iš k e a li w ü rm sk e s ta ro s t i — p a tc h e s o f R iss o r W ü rm b re c c ia re s p e c t iv e ly g la c ia l ti ll 7 — w ü rm s k a ta ln a m o re n a — W ü rm g ro u n d m o ra in e 8 — če ln i in b o č n i m o re n sk i n a s ip i a m m e rse e -b o h in jsk e g a s ta d i ja d o lin sk ih led en ik o v — fro n ta l a n d la te r a l m o ra in ic r id g e s o f th e A m m e rse e-B o h in j s ta d iu m o f th e v a lle y g la c ie rs 9 — če ln i in b o č n i m o re n sk i n a s ip i p o b o č n ih le d e n ik o v a m m e rs e e -b o h in js k e g a s ta d i ja — f ro n ta l a n d la te r a l m o ra in ic r id g e s o f th e s lope g la c ie rs o f th e A m m e rse e-B o h in j s ta d iu m 10 — ta ln o m o re n sk o g ra d iv o p o b o čn ih le d en ik o v — g ro u n d m o ru in c o f th e s lope g la c ie rs 11 — d o m n e v n i m o re n sk i n a s ip i — p ro b a b le f r o n ta l m o ra in ic r id g e s 12 — d e l ta s te p la s t i n a d je z e rsk o k re d o — d e lta la y e r s ab o v e la c u s tr in e c la y 13 — k em sk e te ra s e in d ru g e te ra s n e o b lik e o b le d e n išk c g a f lü v io g la c ia ln e g a z a s ip a n ja — K äm e te r ra c e s a n d o th e r la n d fo rm s o f f lu v io p e r ig la c ia l a c c u m u la tio n 14 — f lu v io g la c ia ln i v r š a j — f lu v io g la c ia l fan 15 — n a jv iš ja p o z n o g la c ia ln a (b ovška) te ra s a — th e h ig h e s t la te g la c ia l r iv e r te r r a c e (o f Bovec) 16 — n iž je p o z n o g la c ia ln e in h o lo c en sk c te ra s e — lo w er la te g la c ia l a n d H o locene r iv e r te r ra c e s 17 — n a jn iž ja te ra s a in so šk a p o p la v n a r a v n ic a — th e low est r iv e r te r r a c e a n d th e in u n d a tio n p la in o f th e S oča 18 — n a g n je n e e ro z i js k e te ra s e n a desnem b re g u R očice — ti l te d e ro s io n te r ra c e s on th e r ig h t s id e o f th e r iv e r R oč ica 19 — ris k o -w ü rm s k i in te rg la c ia ln i p ro f i l n a R a d o v lja h — R is s /W ü rm in te rg la c ia l h o r iz o n on R a d o v lje 20 — p o s tg la c ia ln i v r š a j — p o s tg la c ia l fan 21 — p o d o r — ro c k fa l l 22 — m e lišče — scree 23 — s u h a o b le d e n iš k a d o lin a — d r y v a l le y — d r y s p ill w a y 24 — s u h i e ro z i js k i ž leb v je ž i te ra s e — d ry e ro s io n g u lly in th e s c a rp o f r iv e r te r r a c e 25 — je ž a te_rase — s c a rp o f th e r iv e r te r ra c e 26 — p o lo ž a j p o b o čn e g a le d e n ik a — lo c a tio n o f th e s lo p e g la c ie r snežne ločnice za 800 do 1000 ni (Ratlijens, 1954. 185). To je bilo okrog 10750 do 9950 let p red današnjim časom, k a r je obenem obdobje finske poledenitve, znano pod imenom Salpauselkö (Gross, 1958, 181). V A lpah je to obdobje schlernskega stad ija, ki se je zanj udom ačil izraz zaključna poledenitev ali Schlussvereisung (Ratlijens, 1954, 193, Gross, 1958). Če je bila snežna ločnica v m lajšem dryasu tudi p ri nas le 1550 m visoko (okoli 1000 do 1100 m nižje od današnje), potem so mogli ledeniški jeziki seči precej daleč navzdol. Zato smo bili v dilemi, katere morene kaninskih pobočnih ledenikov prisoditi zadnji in katere p redzadn ji ali bohinjski poledenitvi. N ajnižje morene pluženskega ledenika tu ne pridejo v poštev, pač p a m orda nekoliko višje ležeče. N ekaj podobnega slutim o tud i v T renti, Bavščici, v dolini K oritnice in drugod. V K anin­ skem pogorju lahko poskusimo p rim erja ti čelne morene s fazam i za­ ključne poledenitve tud i od zgoraj navzdol. D aunske morene bi bile lah ­ ko samo tiste pod m ejnim grebenom. Posebno lepo so izoblikovane v vrhnjem delu Goričice pod Č rnelskim Vršičem. Tam so na višini 2050 m. Gschnitzke morene so po našem m nenju najlepše oblikovane v dolini Krnice, k jer so bile odložene na uravnanem debi Pod klancem na višini okrog 1600 m. Schlernske morene po vsem tem lahko iščemo na planini K rnica, k jer je le ta lna morena, ali p a še niže. Ne bi bilo tud i presenet­ ljivo, če bi se izkazalo, da so schlernski ledeniki v optim alnih pogojih segli ponekod vse do podnožja in da so se v neposrednem sosedstvu znašle te morene in morene iz um ikalnih laz bohinjskega stad ija (Ku­ naver, 1972). Literatura — Bibliography Brückner Ed., 1891. Eiszeitstudien in den südöstlichen Alpen. X. Jahres­ bericht d. Georg. Ges. von Bern, Bern. Carta geologica delle tre Venezie — Tarvisio, 1 : 100 000. M. Gortani, R. Selli, D. Colbertaldo, 1949. Frenzel B„ 1967. D ie Klimaschwankungen des Eiszeitalters. Braunschweig. Grad K., 1963, HE Trnovo — geološka karta ozem lja Bovec—Kobarid, i : 25000, Geološki zavod SRS, Ljubl jana. Grad K., Nosan T„ 1963. Geološka karta akum ulacijskega bazena Bovec. 1 : 5000, Geološki zavod SRS, Ljubljana. Grad K., 1964. Poročilo o regionalnih geoloških raziskavah za HE Trnovo. Geološki zavod SRS, Ljubljana. Gross H., 1954. Das Alleröd-Interstadial als Leithorizont der letzten Ve­ reisung in Europa und Amerika. Eiszeitalter und Gegenwart, B. 4/5, öh rin - gen/Württ. Gross H., 1958. D ie bisheriger Ergebnisse von C 14-Messungen und pa- läontologischen Untersuchungen für die Gliederung und Chronologie des Jungpleistozäns im Mitteleuropa und den Nachbargebieten. Eiszeitalter und Gegenwart. B. 9, Öhringen/Württ. Iskra M., 1963. Rezultati plitkega vrtanja pri vasi Srpenica in pri Brezo­ vem. Geološki zavod SRS, Ljubljana. Kossmat F., 1916. D ie morphologische Entwicklung der Gebirge in Isonzo und oberen Savegebiet. Zeitschrift d. Ges. f. Erdkunde, Berlin. Kunaver J., 1972. Prispevek h kvartarni geom orfologiji Zgornjega Po­ sočja. Geografski inštitut SAZU. Kunaver J., 1972. Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim ozirom na razvoj glaciokrasa. Doktorska disertacija, filozofska fakulteta v Ljubljani. Kuščer D., Grad K., Nosan A., Ogorelec B., 1974. Geološke raziskave soške doline med Bovcem in Kobaridom. Geologija, 17. knj. Ljubljana. Melik A., 1954. Slovenski alpski svet. Slovenija II, 1. zv., Ljubljana. Melik A., 1961. Vitranc, Zelenci in Bovško. Geomorfološke študije iz Za­ hodnih Julijskih Alp. Geografski zbornik VI, SAZU, Ljubljana. Melik A., 1962. Bovec in Bovško. Regionalnogeografska študija. Geograf­ ski zbornik VII, SAZU, Ljubljana. Nosan T., 1961. Predhodno poročilo o geoloških raziskavah za HE Bovec. Profili vrtin V-10 in V -ll. Geološki zavod SRS, Ljubljana. Nosan T., 1965 a. Geološki profil v osi pregrade — HE Trnovo. Geološki zavod SRS, Ljubljana. Nosan T., 1965 b. HE Trnovo — vzdolžni geološki presek akumulacijskega bazena. Geološki zavod SRS, Ljubljana. Nosan T., 1965 c. Prečni geološki presek skozi vrtine V-63. V-75 in V-76. Geološki zavod SRS, Ljubljana. Penck A. — Brückner Ed., 1909. D ie Alpen im Eiszeitalter, III, Leipzig. Planina J., 1954. Soča, monografija vasi in njenega področja. Geograf­ ski zbornik II, SAZU, Ljubljana. Rakovec L, 1948-49. Dolina Vrat v pleistocenski dobi in razvoj Peričnika. Geografski vestnik XX—XXI, Ljubljana. Rathjens C., 1954. Das Schlernstadium und der Klimaablauf der Späteis­ zeit im nördlichen Alpenraum. Eiszeitalter und Gegenwart. B. 3/4. Ölirin- gen/Württ. Šercelj A., 1970. Würmska vegetacija in klim a v Sloveniji. Razprave, IV, XIII/7, SAZU, Ljubljana. Šifrer M., 1955. Dolina Tolminke in Zadlašce v pleistocenu. Geografski zbornik III. SAZU, Ljubljana. Šifrer M., 1969. Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geografski zbornik XI, SAZU, Ljubljana. W ilhelm F., 1975. Schnee- und Gletscherkunde. Lehrbuch der allge­ meinen Geographie. W inkler A., 1926. Zur Eiszeitgeschichte des Isonzotales. Zeitschrift für Gletscherkunde XV, Leipzig. W inkler A., 1931. Zur spät und postglazialen Geschichte des Isonzotales. Zeitschrift für Gletscherkunde XIX, Leipzig. Žlebnik L., 1971. Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja. Geologija, razprave in poročila. 14. knjiga, Ljubljana. ON THE GEOMORPHOLOGICAL DEVELOPMENT OF THE BASIN OF BOVEC DURING THE PLEISTOCENE EPOCH Jurij K u n a v e r (Summary) For a longer time already the basin of Bovec in the Upper Soča Valley has been known for its numerous sedimentological phenomena from the Ple­ istocene epoch as well as for its well-preserved late Pleistocene terraces. The country was a place of confluence of four glaciers: from the valleys of the Krnica, Bavščica, Soča and Slatenk. Besides, many slope glaciers from the nearby mountains, particularly from Kanin, descended to the bottom. From here the main glacier of the Soča V alley flowed down towards Kobarid and Tolmin, the most distant moraines being situated at Most na Soči. The basin of Bovec lies within the first third of this line. Thus it is possible that here also the rests of the less extensive glaciations are preserved. In this paper the author is offering new views, substantiated on newly discovered data, about the progress of the Pleistocene in this section of the Upper Soča Valley. He also makes use of some of the findings of the geo­ logical research work carried out by 1965 for the purposes of the plans for a hydro-electric power-plant at Trnovo, Besides, earlier authors have provided a number of v ita lly important starting points and facts, whose value continues to deserve appreciation. Thus. A. W inkler found conglome­ rates from the Mindel/Riss interglacial, together with older boulder clay below it. This could be of the Mindel age (also conglomerates above it following new concepts). He found older conglomerates also in some places in the va lley above Bovec, which also might be of the same age. A. Winkler, and later also A. Melik, found terminal moraines of the Bühl stadium on the northern edge of the basin, these being the wTork of the slope glacier from the Kanin plateau and especially from the Krnica valley. Melik supposed that the identical stages of the main glaciers are marked with terminal and other moraine ridges of the same stadium at the bottom of most of the valleys above Bovec. The author has discovered a new finding place of the Mindel glacial till reaching below the conglomerates on Ravni laz. Also, in this paper the age of the other rests of conglomerates above Bovec is discussed and this di­ scussion supported with a few new findings. It is evident that the fluviogla- cial sedimentation of the older pleistocen was stronger than later on, although it is true than at that time the bottoms of the valley were on the whole higher than later on. Some of the conglomerates, it is believed, might also be from the oldest Pleistocene epoch. First among these is that from the Loška Koritnica, above the valley step of Senica. It is situated at an altitude from 1050 do 1300 metres. The second find spot of an oldest conglomerate may be that from Lemovje, north-east of the Soča in the Soča Valley. Below the over 150 metres deep conglomerate of the first mentioned locations we found bits of an unconsoli­ dated material looking like glacial till. Theoretically, this could be a rem­ nant from the oldest glaciation in the Soča Valley. The author thinks that the yellow glacial drift at Jablenca and Kal-Ko- ritnica, which clearly shows signs of weathering, is from the Riss period — a rest of the terminal moraines of the Soča glaciers. This glacial material resembles also that from the Mindel period — but without a conglomerate on the top it could not have resisted such a long period of time. One of the most important results of the author’s work is the finding and evaluation of the profile through the sediments on the terrace of Radovlje, to the south-west of Bovec. There is, first, a layer, ca. 2 metres thick, of older lake clay on the upper edge of the terrace — evidently remains from thicker deposits. Secondly, there are some flattened logs of Abies in the base of the clay, quite like evidence of glaciotectonics. In the third zone, below the former two, there is a layer of some 40 cm of fossil soil. It lacks carbo­ nate pebbles and has reddish colour interchanging with chocolate brown. It developed on ground moraine material which has an unknown depth. This loosely cemented glacial till contains pebbles which have a partly corroded surface. This speak in favour of a somewhat older age of the se­ diment. The main proof for this, however, comes from the radiocarbon ana­ lysis of the wood, carried out in Groningen, which dated it to be over 51.000 years old. At the same time, A. Šercelj analysed the palinology of the lake clay and found that because of the high percentage of beach spores it might be from the Brörup interstadial of the older Würm period. Accordingly, the glacial till might be from the oldest Würmian or even from the Riss period. In the author’s opinion the second solution is the more credible — because the duration of pedogenesis should last longer than at the time of inter­ stadial. In such a case the fossil soil should be a remain from the Riss/Würm interglacial. A large part of the basin between Glijun and Bovec has in its inter­ mediate base the greyish boulder clay of the Wiirmian period, to be seen most clearly at the confluence of the Glijun and the Ročica. This material might also exist in the base of the younger Wiirmian lake deposits which in the western part of the basin reach extremely big thickness. The lake deposits begin on the line Glijun — Čezsoča and are to be found throughout on the w ay to Srpenica and farther on to the industrial land of Kreda. Only in two places the lake clay has not been detected so far. Geologists have found that below the Boka waterfall the depth of the clay reaches down for 198 metres. Evidently such a depth of the clay layer can be accounted for only in terms of tectonics. The first better orientation of its age was given by a ra­ diocarbon dating of wood taken from a depth of 6 metres deep in the clay at the factory at Brezovica. It was established to be 12490 ± 70 years old, or from the older or even the oldest, D ryas period. The upper layers of the lake clay in the basin of Bovec are also lik ely to be of the same age. This age was the time of the retreat and decay of the main Wiirmian valley glacier. At this time of the Older Dryas only separate va lley glaciers reached the northern, eastern, and the southern edges of the basin — a proof of which are the terminal moraines at the entrance into the Koritnica, Soča, and Sla- tenk valleys. In front of them large outwash plains developed, reaching the big lake at the Čezsoča — B-ovec line. There is the beginning of delta layers which get in the western direction big thickness and extension. Above the delta layers more horizontal fluvioglacial gravel sediments are to be found and these sediments compose the high terrace of Bovec. The deposition of the upper layers of the lake clay and of the both fluvioglacial layers of the Bovec terrace was a process bound up with the peneultim ate glacial stage, known in the northern Alps as the Ammersee stage. Also its retreat in the transition period to the last interstadial of Alleröd were phases important for the accumulation. It stands to reason that also the thermic minimum in Younger Dryas should exert an influence on this area which has the wettest of mountains in the Julian Alps. But the author believes that also the terminal moraines bellow the slopes of the Kanin mountains are of the age of the Ammersee or Bohinj stadium (formerly Bühl stadium, after Melik). Besides the lowest series of terminal moraines at the village Plužna, which are a result of the glacier from the Krnica valley, there are another three younger well-developed ter­ minal moraines above Plužna, all from the same glacier. Only the highest of them and that from the slopes of Kanin Mts. could be of younger Dryas age or Schiern and youngest stadiums. There are also clear indications that a big glacier flowed down from the Kanin plateau and from the Goričica plateau below Rombon. Besides, several other glaciers descended as far down as to the foot of the slopes. The total number of them on southeastern slopes of the Kanin mountains was at that time approximately eleven. It appears probable that the terraces which are lower than the high terrace of Bovec are from the transitional period to Alleröd respectively from the younger Dryas period.