LETOPIS MATICE SLOVENSKE ZA L 1912. IZDALA MATICA SLOVENSKA V LJUBLJANI. NATISNIL ANT. SLATNAR V KAMNIKU. 1912. wm JSP Vsebina. Stitn Uprava „Matice Stoveoake** . . . *.............1 Lctoo poročilo lajnikovo.................3 48. glavna skupi^na „Matice Slovenske"............6 Nekoliko statistike....................9 Pismena anketa o Matičinih knjigah..............13 Jugoslovanska Enciklopedija................27 Ob petdeaetktiuci „Matice Dalnubiuke'' ............43 Jiigoalnvaniks Antologija v angleikem jeziku..........46 PoYei7«iiiUva „Matice Hrvatske"...............48 Izgovor slovenskega knjižnega jezika.............50 Za I. 1912. )e »Matica Slov.« izdala sledeče knjige: 1. Zbornik, XIV. zvezek.............2 K - v. 2. Zabavo« knjižnica, XXIV. zvezek {Fr. MiJčinski: Zlo-flnci, 2ivotoplsl mladih zanikarneJev; dr.lv. /.aA: Mojster Roba; 70S. P/-e/77*: Madež) .... 1 40 „ 3. Knezova knjižnica, XIX. zvezek {Dr. Fr. Dete/a: Tujski promet. Povest.)...............1 m ^ 4. Radivoj Peter/in-PetTBŠka: Po cesti In stepi. Pesmi. 1 „ — „ 5. Iz svetovne književnosti, VIII. zvezek (Dostojevski- Zapiski iz mrtvega doma) ......3 „ — „ 6. Letopis za leto 1912 .............— „ „ Seznamek ostale knjižne zaloge »Matice Slov.« In »Matice Hrv.« gl. zadi! Seznamek poverjeniStev »Matice Slov.« izide drugič, z imenikom vred. Uprava „Matice Slovenske' za upravno leto 1911/12. Predsednik: dr. I lesi Č Fran. I. podpredsednik: vitez Grasselli Peter, II. podpredsednik: Sušni k Ivan. Blagajnik: dr. Deteia Fran. Hišni upravitelj: Sušnik Ivan. Ključarja: dr. Požar Lovro in dr, Zbašnik Fran. Tajnik: Pugelj Milan. Odbor: a) Ljubljanski odborniki: 1. Dr. Demeter Bleiweis vitez Trstcniški. 2. dr, Deteia Fran. 3. Dimnik Jakob. 4. Govekar Fran. 5. vitez Grasselli Peter. 6. dr. Gruden Josip. 7. dr. Ilešič Fran. 8. Koder Anton. 9. Maselj Fran. 10. MilČinski Fran. 11. dr. Mohorič Fran. 12. dr. Opeka Mihael. 13. Orožen Fran. 14. Perušek Rajko. 15. Pleteršnik Maks. 16. dr. Požar Lovro. 17. Senekovič Andrej. 18. Sušnik Ivan. 19. Skerbinc Silvester. 20. dr. Slebinger Janko. 21. Subic Ivan. 22. dr. Tavčar Ivan. 23. Trsteniak Anton. 24. Turk Jakob. 25. dr. UšeniČnik Aleš. 26. dr. Zbašnik Fran. 27. Zupančič Vilibald. 28. Zupančič Oton. b) Vnanji odborniki: 1. Dr. Bezjak Janko. 2. Finigar Fran Ser. 3. GangI Engelbert. 4. Koblar Anton. 5. dr. Kos Fran. 6. dr. Lončar Dragotin. Gospodarski odsek. b) Knjižni odsek. C) Znanstveni odsek. O Narodopisni odsek. 7. dr. Poljancc Leopold. 8. dr. Murko Matija. 9. SeidI Ferdinand. 10. dr. Sket Jakob. 11. Svetec Luka. 12. dr. Tominšek Josip. Odseki: d) Zemljepisni odsek. e> Tehniški odsek. f) Umetniški odsek. Letno poročilo tajnikovo na glavni skupščini dne 17. marca 1912 za dobo od 5. marca 1911 do 17. marca 1912. Polekla je osemiiišlirideseta društvena doba delovanja Matice Slovenske. Predsedoval ji je, kakor ji je predsedoval prejšnja leta, g. dr. llešič, ki je bil postavljen enoglasno na to mesto v prvi odborovi seji po lanskem občnem zboru. Iz odbora Matičinega je izstopil g. kustos Luka Pintar, mesto njega pa je vstopil slovenski književnik Oton Zupančič, ki je uveljavil svoje delovanje zlasti v Knjižnem odseku. V društveni dobi, ki jo danes končavamo, se je sestal odbor šestkrat, Knjižni odsek petkrat, Gospodarski enkrat, Tehniški enkrat, Agitacijski enkrat, Narodopisni enkrat in Znanstveni enkrat. Ta zadnji šteje več pododsekov, ki so se večkrat sestali in se posvetovali in sklepali glede dela za Jugoslovansko Enciklopedijo. Ustanovil se je tudi po nalogu lanske glavne skupščine odsek za izpremembo nekoliko zastarelih Matičinih pravil. Odbor je nastavil dosedanjega tajnika v smislu pravil za nadaljnja tri leta. Dalje je ukrenif na predlog Gospodarskega odseka, da se popravi Matičina hiša, zlasti pisarna, kar se je vse tekom minulega lela izvršilo. Spominjal se je 70 letnice svojega zaslužnega prvega podpredsednika g. viteza Petra Grassellija in mu izrazil tople čestitke. G. častnega Člana Maksa Pleteršnika je odlikoval za njegove zasluge s častno diplomo, originalnim delom domačega umetnika. Na predlog Knjižnega odseka je sklenil, da naj Matica sprejema spise poljubnega obsega, naj si bodo torej dolgi ali kratki, samo da so dobri, in da sme, ko so izšle publikacije tistega leta. nagraditi s častno nagrado katerikoli spis, ki je absolutno dober in relativno najboljši, in to vselej takrat, kadar niso bili konkurenčni spisi za častne nagrade vloženi, ali če so bili vloženi, pa niso odgovarjali po svoji umetniški kvaliteti. Nadalje se je sklenil z Matico Hrv. v Zagrebu dogovor, po katerem bodo skupna izdanja obeh Matic, bodisi slovenska ali hrvatska, honorirana sorazmerno od obeh Matic. Na ta način dospč pisatelji do izdatnejših honorarjev. Taka izdajanja sc bodo vobče menjavala kakor doslej: Enkrat izide slovenska knjigra, enkrat hrvatska. Za leto 1911. je razposlala Matica vsega skupaj 3896 garnitur. Častnih članov šteje 6, ustanovnikov 183, letnih društve-nikov 3355. naročnikov 272. V oceno je poslala 25 garnitur, v zameno 55. Ocene o njenih letošnjih publikacijah — kohkor jih je izšlo dozdaj — so bile dosti ugodne. Da bi se uverili, kaj menijo o knjigah naši člani in gg. poverjeniki, smo razposlali mednje tiskovine, kjer smo vprašali in prosili za izjave. Došlo nam je mnogo odgovorov, katerih večina je hvalna in večkrat celo laskava. Za 1912. leto misli Matica izdati sledeče knjige: 1. Zbornik, ki bo obsegal dr. Šlebingerjevo slovensko bibliografijo zadnjih let in zanimivo korespondenco Linhartovo. 2. Izda Matica prevod romana Dostojevskega: Zapiski iz mrtvega doma, ki ga je oskrbel pisatelj g. Vladimir Levstik. 3. Knezovo knjižnico, ki prinese poleg par krajših spisov izpod peresa g. Milčinskega, g. Laha in drugih še spis gosp. dr. llešiča: Ideja slovenskega naroda. 4. kide Zabavna knjižnica. Obsegala bo poezije znanega zelo čuvstvenega slovenskega lirika Radivoja Peterlina-Pe-truške „Po cesti in stepi." Knjiga bo imela elegantnejši format, kakor je pač zbirki lirskih pesmi primerno. . 5. Dalje pride na svetlo obširen zvezek Strekljevih narodnih pesmi. Žal, da je urednik Štrekelj nevarno bolan. ..... 6. Izda Matica Letopis, in sicer pomnoženega s statističnimi spisi o slov. kulturnih društvih, o slov. trgovini itd. Reprezentiral bo torej knjigo, ki je posebno potrebna in splošno zani- miva.* Tekom zadnje društvene dobe smo prejeli večje število rokopisov. Med temi jih je bilo 12 beletristične vsebine (1 drama, 1 daljša pesem in 10 povesti), drugo so bili znanstveni sestavki, vmes narodno blago in življenjepisi. Od 12 beletrističnih spisov jih je bilo treba odkloniti ravno polovico, torej šest. Ostali x uvrste v Matičine publikacije, ali so se nekateri krajši tudi že uvrstili. Tisk zemljevida slovenskih dežel je v teku. Zavod, ki ga tiska, nam je poslal julija meseca korekture ene četrtine zemljevida in pred nedavnim časom smo prejeli korekture druge četrtine. Skoro bo torej opravljena polovica korektur. Znanstveni odsek je posvetil svoje delovanje zlasti Jugoslovanski Enciklopediji in se bavil z raznimi pripravami za spi-sovanje člankov in biografij, ki najdejo mesto v tem prvem jugoslovanskem leksiku. ~~ * Naknadno se je ta prodam za I. 1912 nekoKko izpremenü. Urea. - s - Tehniški odsek se je bavil z g^radivom za slovenski tehniški slovar, Ag^itacijski je iskal sredstva za uspešno agitacijo in popularizacijo Matice, Narodopisnega je zopet oživila potreba zbiranja narodopisnega gradiva za Jugoslovansko Enciklopedijo. Pokazalo se je, da je narodopisna stroka v Slovencih šc sila malo obdelana. Matica zbira zadnja leta razno narodopisno gradivo (pravljice, rekla, pregovore, šale itd.) in prične vse to svoječasno izdajati. Njena zaloga je že precej obsežna. Nekaj novega v minuli društveni dobi sta bila dva literarna sestanka, ki ju je sklical g, predsednik. Obeh sc je udeležilo več literatov in takih cenjenih gostov, ki jim je pri srcu slovenska književnost in prosveta. Na prvem sestanku je refe-riral o literarni temi (Cankarjeva knjiga „Troje povesti") eosp. sklicatelj sam, na drugem gosp. prof. Kobal in gosp. Cv. Golar (Zab. knjiž. 1911 in „Mencinger".) Oba sestanka sta bila zanimiva in živahna. Matica se je spominjala jubilejev in slavelj vseh zaslužnih in velikih slovanskih in slovenskih mož in jim ob takih prilikah izrazila svoje čestitke. Tudi smrti svojcev se je spominjala z žalostjo. Udeležila se je pogreba pokojnega odbornika in usta-novnika dr. Josipa Vošnjaka in izdala o njem v knjigi „Jubilejev in spominov" biografsko črtico. Več njenih ustanovnikov in več njenih društvenikov je pograbila v zadnji dobi smrt. Bodi vsem ohranjen časten spomin! 48. glavna skupščina „Matice Slovenske" se je vršila dne 17. marca 1912. Navzočih je bilo do 60 društvenikov. G. predsednik dr. Fr. Ilešič otvori skupščino, imenuje za overovatelja zapisnika g. prof. Medica in g. prof. Kobala, ^ zdravi vse navzoče in še zlasti g. prof. Ozvalda in g. odbornika Seidla, ki sta prispela na zborovanje iz Gorice, dalje zastopnike kulturnih društev. Zahvali časopisje, ki je prinašalo drage volje razna Matičina naznanila tekom zidnje društvene dobe, m ravnotako poverjenike in odbornike, ki so se udeleževali sej in delovali ž njim vred v prospeh društva. Naprosi tajnika, da bi prečital svoje poročilo. Tajnik prečita svoje poročilo. Spomin na pok. dr. Josipa Vošnjaka in na vse druge rajne ustanovnike in člane, ki jih je tekom zadnje društvene dobe pograbila smrt. počaste skupšči-narji na predsednikov predlog s tem, da se dvignejo s sedežev. G. vladni komisar pl. Andrejka izraža željo, naj bi Matica kolikor mogoče hitro izdala slov. tehniški slovar, ki je vsestransko jako potreben. G. predsednik obljubi, da se je in bo po možnosti zavzemal za stvar, in omenja, da ga v tem stremljenju podpira m podpre Društvo inženirjev. Dalje omenja g. predsednik, da je Matica primorana po pravilih izdajati leto za letom imenik svojih društvenikov. Ker se pa pripete zaradi poznega plačevanja članov ravno s tiskanjem imenika neprijetne zakasnitve letnih publikacij in ker morda ni imenik na sploh velike važnosti, bi bilo nemara ugodno, da bi v Letopisu izostal, ali da bi izhajal leto pozneje za prejšnjo leto. G. Penišek predlaga, naj prinaša imenik samo nove člane. Gosp. polkovnik Milavec svetuje, naj izdaja Matica imenik vsakih pet let enkrat. Skupščina prepušča zadevo odboru, ki naj poljubno ukrene in ki lahko izpremeni v ta namen tudi Matičina pravila. G. predsednik poroča, da je Malica prejela prevod romana „Pod jarmom". Avtor temu romanu je Bolgar Vazov, ki je sloveč bolgarski romancier, a žal pri nas zelo malo znan. V drugem prevodu prinaša ravno tačas to delo neki ljubljanski dnevnik. G. pl. Andrcjka ni zato, da bi izšel roman Vazova, ker se mu zde druga svetovna dela dosti važnejša. Tako zlasti Shakespeare, ki ga treba Matici kar največ in kar najhitreje še nadalje izdajati. Ne kraljevskih dram, temveč druge, ki so nam bližje in umevnejie. Nasprotno mnenje izraža g. prof. Kobal, ki poudarja, da se mora Matica v prvi vrsti ozirati na slovanska svetovna dela, potem šele na angleška in druga. Shakespeare in vrsta drugih nam je dostopna v raznih nemških prevodih. Bolgarska literatura je pri nas malo znana in zato bi bil Vazova roman dobrodošel. G. predsednik omenja, da ima Matica prevode iz Shakespearja iz prejšnjih časov v programu — zlasti Župančičeve. G. Grasselli predlaga konec debate, kar se sprejme. Skupščina odobri tajnikovo poročilo. G. predsednik prosi g. blagajnika za poročilo. G. blagajnik razloži račune za društveno dobo 1911 12 in razjasni proračun za bodočo dobo. V računih je pisana povsod le kurzna vrednost vrednostnih papirjev, a g. dr. Stare in gosp. odbornik Perušek predlagata, naj se v bodoče zapisuje nominalna vrednost. Proti temu je g. blagajnik, g. odbornik Trstenjak in drugi. Ostane torej pri starem. G. blagajnik opozarja, naj bi plačali člani in poverjeniki udnino redno v prvi polovici vsakega leta. G. vadniški učitelj Kruleč, ki je pregledoval obenem z g, vladnim rač. oficijalom Pavšičem Matičine račune in tozadevne knjige, izjavlja v svojem imenu in v imenu g. Pavšiča, da so Matičini računi in knjige v točnem redu, in prosi skup^inarje, da izreko g. blagajniku absolutorij. Pozivu se pridruži tudi g. predsednik, ki zahvali g. blagajnika z zborovalci vred za točno poslovanje. G. predsednik prosi, da oddado gg. skupščinarji glasovnice za volitev v odbor. To se zgodi. Za preglednike računov v društveni dobi 1912/13 so izvoljeni isti gospodje, ki so te posle prej opravljali. Namreč: g. vadniški učitelj Kruleč, g. rač. vladni oficijal Pavšič in gosp. dež. blagajnik Pogačnik. Tozadevni predlog je stavil g. odbornik Perušek. G. predsednik imenuje za skrutinatorja g. polkovnika Mi-lavca in g. prof. Suherja. Skrutinij se izvrši takoj po občnem zboru. V odbor so bili izvoljeni p. n. : dr. Jakob Sket, Fran Maseli, dr. Fran Mohorič, dr. Leopold Poljanec, Maks Plct^šnik, Jakob Dimnik, dr. Janko Lokar, Vilibald Zupančič, Ivan Grafenauer in dr. Mihael Opeka. G. polkovnik Milavec vpraša, kdaj izide zemljevid slovenskih pokrajin. G. predsednik javlja, da izide po priliki jeseni. Zahvali gg. zborovalce za udeležbo in zaključi skupščino. Nekoliko statistike. . v „Letopisu Matice Slovenske" za leto 1910 čitamo sle- „Štajerska ima v primeri s Kranjsko 100 članov „Matice Slovenske" premalo (slovenske inteligrence je pač na Sl^erskem manj). Primorska 400 premalo. Koroška do 300. Ima jih Kranjska brez Ljubljane 1100, štajerska 900, Primorska 500, Koroška 125. In elede na poedine kraje: „Pliberk šteje 47 članov, Laški trg 8, Kamnik 27, Osijek pa 43, Varaždin 38, Požega 20, Petrinja 20 (Osijek v Slavoniji ima 43 članov, Kamnik pa na pr., ki je par ur nad Ljubljano, le 27!)." — Lokalna statistika je važna za poverjeniško delo, oziroma za gospodarski razvoj „Matice". Za stvarni, notranji razvoj „Matice" pa je važnejša statistika Članov po poklicu. Da bi dobili tako statistiko, smo letos spomladi poverjenikom razposlali posebne vprašalne pole o članih za 1. 1911. Odgovore smo dobili od 68 poverjenikov (Ljubljana je posebe), ki so nam prijavili 1047 moških in 70 ženskih članov (največ, namreč 9 ženskih članov je v Ljutomeru). Ti člani se po poklicu dele tako-le: Uradniki javni: 158 + 108 = 266. privatni: 78 37 = 115. Profesorji: 108. Duhovniki: 90 - 60 = 145. Učitelji: 128 -f- 121 = 249, največ v Ljutomeru: 12. Trgovci: 74 -f 62 = 136, največ v Rakeku: 12. Obrtniki: 61 in 8 tvorničarjev. Zdravniki: 20. Vojaštvo: 8. Advokati -r notarji: 32. Delavci: 5. Kmetje: 63 + 8 večjih posestnikov. Inženerji: 1. Drug^i privatniki: 10. Šole, aruštva, knjižnice: 124. Nekoliko akademikov (bogoslovci) 5. Srednješolski dijaki naročniki. Statistika ljubljanskih članov za leto 1911: Uradniki javni: 202. „ privatni: 24. Profesorji: 78. Duhovniki: 20. Učitelji: 31. Trgovci: 42. Obrtniki: 23. Tvorničarji: 3. Inženerji: 12. Zdravniki: 21. Advokatje, notarji in njihovi koncipijentje: 24. Delavci: 0. Knietje: 0. Društva, zavodi, čitalnice, občine, šole: 28. Vojaki: 5. Dijaki: 18. Drug^' privatniki: 20. Akademiki (bog^oslovci): 111. Ženske, učiteljice: 15. „ druge: 27. Vseh skupaj (letnikov): 674. Z Ljubljano vred dobimo sledeči pregled: Poleg 1679moških članov je 112 ženskih. Posebe: Uradniki javni: 468. „ privatni: 139. Profesorji: 186. Duhovniki: 165. Učitelji: 280. Trgovci: 178. Obrtniki: 84. Tvorničarji: 11. Advokatje, notarji in njihovi koncipijenti: 56. Zdravniki: 41. Inženerji: 13. Delavci: 5. Kmetje (posestniki): 71. Vojaštvo: 8. Sole, društva, čitalnice itd.: 152. Drugi privatniki: 30. Akademiki bogoslovci: kakih 120. Ker je plačujočih Članov na leto okoli 3800, velja gornja statistika ne čisto za polovico letnikov, a sme se misliti, da bi se razmerje stanov z drugo polovico ne izpremenilo znatno. Glavni kontingent Matičarjev so uradniki, učitelji, profesorji, trgovci, duhovniki. Za pravilno označbo stanu bi seveda trebalo gornja števila primerjati s številnostjo dotičnega stanu vobče. slovenskih profesorjev na pr. je povprečno kakih 250 ali 260; v Matici jih torej ni kakih 60 do 70. Slovensko učiteljstvo je zastopano v častnem številu, a mnogo premalo v primeri s svojo številnostjo. Duhovništvo pa stoji že daleč za učiteljstvom. - 11 -Statistika usümovnikov. Uradniki javni: izven Ljubljane 17 v Ljubljani 12 „ privatni: 1 1 Profesorji: 7 7 Duhovniki: 33 10 Učitelji: 1 0 Trgovci: 7 5 Obrtniki: 0 0 Tvorničarji: 2 3 Advokatje, notarji: 7 4 Dclavci: 0 0 Kmetje : 0 0 Društva, občine, zavodi, čitalnice in šole: 29 5 Zdravniki: 2 0 Inženerji: 2 1 Vojaki: 1 2 Drugi privatniki: 7 2 Akademiki: 1 0 Ženske: 2 0 Hiše, rodbine: 5 1 124 53 Po času pristopa se ustanovniki razvrščajo tako-lc: Iz 1.1864 je še 36 ustanovnikov, Iz 1.1888 je še 8 ustanovnikov, »» 1865 IP n 5 »f w 1889 If ff 6 ff n 1866 $9 M 5 If If 1890 II ff 5 ff n 1867 ff If 4 ff >f 1891 If ff 1 ff n 1868 n ff 5 ff If 1892 If If 2 If n 1869 M If 5 ff II 1893 If II 3 ff n 1870 If ff 4 f» If 1894 II 11 2 If M 1871 II If 6 ff If 1895 If •I 1 ff H 1872 fl ff 5 ff n 1897 If fl 3 If M 1873 ♦t n 11 If H 1898 If If 2 tf n 1874 n n 3 If n 1900 If If 3 II n 1879 I» If 1 If ff 1901 If 11 2 If n 1881 tf » 2 If If 1903 If 11 1 tf n 1882 n ff 8 If If 1907 ff II 1 If n 1883 If ff 2 If If 1908 If ff 2 tf n 1884 H ff 4 ff tf 1909 II If 2 If n 1885 n ff 4 If n 1910 If II 2 11 M 1886 If «f 1 ff n 1911 II If 1 ff n 1887 ff ff 5 ff If 1912 II If 1 If V zadnjih petih letih je pristopilo razen tega devet Hrvatov, torej povprečno 4—5 ustanovnikov na leto. Iz tega se razvidi, da so ustanovniki najbolj pristopali v prvih letih Matičinegfa obstanka; seveda je baš med temi usta-novniki mnog^o sol, čitalnic. Znaten je prirastek I. 1873; takrat so „Mladoslovenci" (Vošnjak itd.) nastopili proti Bleiweisovi struji. Nato pa je občutno padanje do konca Bleiweisove dobe. V osemdesetih letih za Mamovega predsedovanja je zopet bolje. Seveda je za novejšo dobo vedno uvaževati rastoče potrebe drugih, zlasti obrambnih društev.* * O pomenu ustanovnikov ta Matico ^ Letopis 1911, str. 8.! Pismena anketa o Matičinih knjigah. s pozivom, ki jc veljal statistiki Matičarjev po poklicu, smo obenem tudi poprosili gg. poverjenike, naj bi nam poročali, kako sodijo njih člani o naših publikacijah, katera knjiga se največ čita itd. Odgovore priobčujemo doli poredti, kakor so došU. (1.—68.) Nekateri gg. poverjeniki se niso izrazili o vseh pocdinih knjigah, marveč so naglasih' le to ali ono, kar se jim jc zdelo posebno ugodno ali neugodno. Molčanje o kaki publikaciji kaže pač na srednje dobro sodbo o njej. Uspeh letnika 1911 je po teh izjavah gg. poverjenikov zelo zadovoljiv. Popolno hvalo o knjigah za 1. 1911. čitamo v poročilu 3., 4., 5., 11.. 15., 17., 19., 20., 27., 30., 36., 48., 50., 54.. 56. Vobčezadovoljiva je sodba v št.2.,6., 14., 23., 29., 32., 37., 40., 42., 45., 47., 58.. 59., 60. Manj ugodna je sodba poročila 16., zlasti o beletristiki. Posebno mesto je odkazati poročilu št. 52. Močno izražena je želja po lažji, zlasti zgodovinski beletristiki; primerjaj poročilo 8., 9., 12., 13., 15., 18., 19., 21., 22., 29., 30., 34., 38., 49., 42., 46., 52., 58. in 68. Malo na drugo stran kaže št. 14 in morda 54. V znanosti so priljubljeni {>opularni spisi o domači zgodovini; zato je tako dobro došel „Zbornik" 1911. c Sodba o poedinih knjigah. Prav zadovoljil je „Zbornik" 1911. in to zlasti zaradi svoje zgodovinske vsebine, posebe še radi „Spominov na Francoze". Prim, hvalno sodbo v poročilih 4., 5. (prim, tudi 9.), 12., 23., 25., 31., 37., 47. Če pravi poročilo 25., da nekaterim ugajajo sploh le „Zbornik" in „Narodne pesmi", si je to tolmačiti s tem, da prihaja poročilo iz večjega mesta, kjer so člani samo više izobraženi ljudje. Glede priljubljenosti zgodovinskih snovi primerjaj še poročilo 2., 21., 22., 45., 46., 52. in pa sodbo o beletristiki v „Knezovi knjižnici" in „Zabavni knjižnici" I — Srednje ugodna je sodba v poročilih 34., 38., 42., 44., 63. — Preprostejši krogi se seveda izrekajo proti učenim „špehoro"; prim, poročilo 1., 2., 29. (poročilo je iz mesteca), zlasti tudi 68.! O 14. snopiču „Narodnih pesmi" se izraža ugodno 8 poročil, manj ugodno ali neugodno 6. Zlasti neugodno je poročilo 1.. prav ugodno pa 4., (ugodno št. 4., 5., 25., 34„ 38., 42., 44., 67. — Neugodno št. 1., 8., 20., 22., 58., 67.) O „Zabavni knjižnici" pravzaprav ni ene neugodne sodbe. Izmed dveh spisov priobčenih v njej (Mcškova „Črna smrt", Pugljev „Gregor") nima Pugljev spis nobenega glasu proti sebi, pač pa poročilo 64. močno za sebe. Za Meškovo „Črno smrt" je ugodno poročilo 32. — poročilo je iz krajev, kjer se vrši dejanje povesti (primer, poročilo 40.!) — a manj ugodna je sodba o „Črni smrti" v poročilih 46. in 47. Ugodne sodbe o „Zabavni knjižnici" sploh glej v poročilih 18., 23., 31., 32., 34., 37., 39., 40., 41., 45., 55., 67. O 1. zvezku „Mencinge rjevih izbranih spisov" je došlo 8 ugodnih sodb (št. 6., 31., 37., 40., 47., 52., 53., 67.) proti dvema manj ugodnima (34., 38.). Hvali se ta izdaja, ker Mencingerjevih spisov zlasti mladina ne pozna več in ker imajo več dejanja. Lahov roman „Brambovci" je dobil 11 pohval (poročilo 5., 18., 23., 25., 37., 41., 44., 45., 47., 63., 65.) proti šestim manj ugodnim sodbam (št. 32., 34., 38., 40., 64., 67.). Kot njih prednost se navaja izrecno domača -zgodovinska snov.* Z druge strani se jim očita razvlečenost, nedostatek dejanja in nemar-kantnost oseb. O „Slovanskih Spominih in Jubilejih" so došle le ugodne sodbe (št. 14., 34., 38., 44., 47., 51., 55.). V poročilu 51. se imenujejo kot najbolj priljubljena knjiga. „Hrvatska knjižnica" kot taka nima glasu proti sebi; naravnost navdušeno jo pozdravlja poročilo št. 13. Med di-jaštvom si pridobiva vedno več čitateljev. Naravno je, da čitajo „Hrvatsko knjižnico" z veseljem ob hrvatski meji (št. 46.), ob koroški meji na Štajerskem pa jo čitajo le nekateri (št. 34.). — Kar se tiče posebe „Tudjinca", ki je izšel v „Hrvat, knjižnici" za 1. 1911, je uvaževati poročilo 14., ki izraža željo, naj bi se izdajali klasični hrvatski romanopisci". S posebno vsebino tega zvezka „Hrvat, knjižnice" si bo treba tolmačiti tudi sodbo pod št. 45., ki pravi, da se je knjiga „letos" malo čitala poročilo je sicer iz bližine hrv. meje). Prim, še poročilo 5. z Gorenjskega! Na konkretno vsebino knjige se pač nanaša tudi poročilo 47. (iz bogoslovskih krogov), ki je na meji ugodne in neugodne sodbe. Zanimivo je poročilo 60. iz Požege v Slavoniji; vidi se, da prof. M. Kuntarič razmišlja o pospeševanju našega ujedinjenja. • Naknadno nam je piul nclci prepro«t mož s Primorskega: „Knjiga (Brambovci) mi dopade lavoljo igodovine, ki je vplelcna vmes " O „Letopisu" imamo le pet poročil. Troje se jih izreka proti izdajanju „Letopisa" (18., 38., 65.), dvoje zanj (34., 46.); o njega vsebini št. 27. Posebne želje ali misli so izrazila sledeča poročila: o članih in članarini št. 2., 4., 25. o tisku enega spisa v dveh letih št. 64. — o knjigah za mladež št. 60. — o prejšnjem izhajanju knjig št. 2, — o poverjeništvih št. 57. — o honorarjih pisateljem Št. 25. — Nadalje: o „Prevodih" št. 8., 9., 36., 40., 54., 55., 64.. tudi 68 — o Koroški št. 62. — o zemljevidih št. 10., 13., 62. — o popisu slovenske zemlje št. 30.— o potopisih št. 41. — o Poezijah št. 64. — o Zgodovini na slovanski podlagi št. 27. — o prirodoznanstvu in iznajdbah št. 2., 14., 27. in 32. — o tehniškem slovarju št. 13. Nadalje: o A. Aškercu št. 8. — o Ivanu Cankarju št. 40. in 68. o „solzavosti" literature 52. Poročila poverjenikov. (Na tcko^» IteviU teh poroal se nanašajo »levila v gornjem posnetku.) 1. Tako „narodno blago", kakor ga najdemo v dr, Štrekelj-novih narodnih pesmih, naj bi se ne prineslo. Naj se take pesmi pogubijo, ne pa še natiskajo. Bralcu postane slabo; sramujem se kaj takega razpečavati; svoj izvod sem podaril sodnijskim jetnikom, pa v bojazni, da mi ga ne vrnejo! Kako pesniško vrednost naj bi pa imele take pesmi, ki mrgolijo besed, katerih olikanec ne bi smel izpregovoriti ? Zakaj sc kaj takega ponatisne ? In to v vseh mogočih varijaturah? Taka knjiga ni za širše občinstvo! To menda sami izpre-vidite, pa si menda ne upate g. dr. Streklju v brk povedati, češ. naj to storijo poverjeniki ter vzamejo na se „odij" — naj bo! G. dr. Strekelj je moj prijateli, pa takih gnusnih pesmi mi naj nikar več ne prinese na mizo! Kot poverjenik slišim pogostoma godrnjati: „Zopet sami špehi, zaboji na podstrešju se polnijo ž njimi!" Zato sem se branil poverjeništva. Vsem se sicer nikoli ne more prav narediti — pa zgoraj izraženo sodbo bi menda slišal od vseh udov, — ne grem jih vprašat, pišite jim sami. 2. Knjige za 1. 1911. v splošnem ugajajo. Za preprosto ljudstvo je želeti zgodovinskih povesti in humorističnih; za učene razprave se ne briga. Potrebna bi bila tudi knjiga iz prirodoznan-stva (n. pr. geologije), poljudno pisana, (tudi astronomija), kakoršnih imajo Nemci nebroj. Dalje se zanima preprosto ljudstvo za najnovejše iznajdbe (kratek opis s sliko). Ali bi ne bilo mogoče znižati letnine vsaj za 1 K ? S tem bi se dobilo precej članov izmed ljudstva, ki so sedaj Mohorjani, a jim te knjiee ne ugajajo. Važno je tudi, kar sem od več strani slišal, da bi publikacije izšle vsaj novembra meseca, ker kmet le po zimi čita. 3. O vsebini knjig sem vprašal večino članov, ki so se vsi pohvalno izrekli. 4. Knjige vsem jako ugajajo. Nekatere zlasti zanimajo „Narodne pesmi" ter tudi želijo, da bi se od tc tako znamenite knjige vsako leto izdal 1 zvezek, da bi tako tem preje dobili celo knjigo. Tudi pripovesti večinoma prav ugajajo. Isto tako je tudi „Zbornik" prav zanimiv. „Matica Slov." naj le še nadalje izdaja tako lepe in znanstvene knjige. Da pa udov ni toliko, kakor bi jih moralo biti, temu je pa največ krivo to, ker narodna misel pri teh žalostnih političnih razmerah pojema. 5. Sodba o letošnjih publikacijah od strani članov je zelo ugodna. Vsem so knjige zelo všeč. Največ se čita „Knezova knjižnica", za to „Slov. narodne pesmi", nadalje je zelo priljubljen letošnji „Zbornik" zavoljo „Spominov na Francoze", za tem „Zabavna knjižnica^, „Spomini in Jubileji", a najmanj, da, skoro nič „Hrvatska knjižnica." 6. Tukajšnji člani so v splošnem zadovoljni s knjigami za L1911. Osobito se zanimajo za nadaljnje izdajanje Mencingerjevih spisov, ki jih mlajša generacija prav malo pozna. 7. Nisem mogel nič pozvedeti, ker knjige niso prečitane. 8. Največ se čitajo razni spisi, povesti; najmanj „Slovenske narodne pesmi". Nekateri so izrazili željo, naj se slednje opuste, mesto njih naj se izdajajo, če ni nič izvimeea na raz^lago. kaki prevodi iz ruščine, angleščine itd. Eden bi celo rad 1. izdajo Aškerca, ki je pošla. 9. Največ, kakor znano, čitamo leposlovje; predvsem ugaja zgodovinsko. Za leposlovjem prihajajo v poštev poljudni članki, kakor „Spomini na Francoze" ali pa razni lurški boji. Ali bi ne mogla „Matica" izdati po en roman vsako leto od Sienkie-wicza ali sličnih pisateljev? „Plojhar" je splošno ugajal, vendar je bil polizobražcncem nekoliko pretežak . . . 10. Ne vem. Tisti, ki so leta 1909. plačali za zemljevid slovenskih dežel, se jeze; listi, ki so takrat rekli, da dado denar takrat, ko prejmejo zemljevid, se pa smejejo. 11. Knjige so se bralcem prikupile. 12. Čez polovico udov se jc izreklo za „Zabavno" in „Knezovo knjižnico", nekaj zopet za zgodovinske knjige, ostali pa za „Zbornik", med temi sem tudi jaz. 13. Splošna sodba: Za mal denar veliko knjig — pa malo branja! (To je, beletrističnega čtiva manjka.) Podpisani poverjenik je pa za svojo osebo najbolj zadovoljen s tem, da je pod sedanjim predsednikom „Matica" postala res „slovenska" ali „slovanska", da je sprejela v svoj program zbliževanje, spoznavanje južnih Slovanov. Bila je nekaj časa društvo suhoparnih učenih profesorjev in jaz vem, da polovica izdanih knjig ni niti prerezana. Ali ni to škoda za trud in denar? „Matica" mora živeti s časom, mora predvsem zbuditi zanimanje za se in število udov bo poskočilo. — Zemljevid in tehniški slovar se željno pričakujeta! 14. Od letošnjih knjig so splošno ugajali „Slov. Spomini" ter bi jih bilo tudi v bodoče pridržati event, sistematično izpopolniti. „Hrvatska knjižnica" takrat ni zadovoljila, člani si želijo hrvatskih klasičnih romanopiscev. Lah in Pugelj se mnogo čitata. Prevladuje pa mnenje, da bi naš privatni knjižni trg lahko prevzel mnogo Matičinega leposlovnega delovanja; želja po preglednih poučnih spisih postaja čim splošncjša. Vobče je letošnje izdanje zadovoljilo. IS. Letošnje knjige so posebno ugajale vsem udom, in sicer, kar zastopam društvo, najbolje. Posebno beletristične knjige se zelo rade čitajo. Natančne sodbe mi ni mogoče sestaviti, ker še posamezni udje niso vsak vseh knjig prečitali. 16. Člani niso povsem zadovoljni s publikacijami, zlasti jim ne ugajajo beletristični spisi. To je obče mnenje. 17. Člani so s publikacijami jako zadovoljni. Posebnih želj mi nobeden ni izrazil. 18. Najbolj članom ugajajo pripovedni spisi, lako: „Knezova knjižnica" in „Zabavna knjižnica", in želeti je, da se še tretja enaka knjiga izda. „Letopisa" pa bi menda ne bilo treba izdajati. Te želje je izreklo učiteljstvo. 19. Knjige ugajajo društvenikom. Želi se le več leposlovja in znanstva, (? Ure d.) 20. O letošnjih knjigah se mi je izrazil en duhovnik in en učitelj — oba povoljno sodbo. Člani so vobče zadovoljni s sedanjimi publikacijami, le Štrckljeve pesmi nekaterim ne ugajajo. 21. Najbolj ugajajo in" se čitajo zgodovinske in druge povesti. 22. So ugajale razen nekaterih trivialnih pesmi, ki bi bile lahko izpadle. Največ se čitajo leposlovne knjige in zgodovinske. 23. Splošna sodba o Matičnih publikacijah za leto 1911. je tukaj ugodna, dasi posameznikom ne ugaja povsem eno ali drugo, kar je pa z ozirom na različno naziranje in naobrazbo članov umljivo. V obče ugajajo najbolje „Zabavna" in „Knezova knjižnica" in „Zbornik". Tudi „Hrvatska knjižnica" si pridobiva vedno več bralcev, posebno med dijaštvom. 24. Na tamošnji poziv vam vljudno naznanjam, da podpisani nisem sploh mogel nobeneg'a člana dobiti. Eni se izgovarjajo, da nimajo časa, drugi, da imajo dovolj Mohorjevih knjig, tretji še časopisov ne morejo prečitati, dalje imajo eni izgovor, da dado dosti raznim društvom i. t. d. Celo pri tovariših nisem mogel dobiti naročnikov za „Matico Slov.", češ, imamo dovolj stroškov za stanovske lisle in časopise. Ko se pri nas razmere malo izpremene, bom z veseljem pričel iznova delati za „Matico Slovensko" in sedaj tudi sam ne morem biti naročnik. 25. Vprašal sem različne gospode za sodbo o Matičinih knjigah in te sodbe so različne. Nekaterim ugaja samo „Zbornik" in Strckljevc „Narodne pesmi", drugih knjig ne pogledajo. Drugi zopet so za beletristiko vneti in jim je posebno „Knezova knjižnica" pri srcu (Lahov roman). Splošna sodba pa je: Matica naj izdaja manj knjig, naj te vestno izbere in pisatelje dobro honorira. Naročnina naj se ne poviša, ker nekateri že sedaj težko plačujejo te 4 krone zaradi vladajoče draginje in so itak že morali ta ali oni slovenski list opustiti. 26. (Poslal le statistiko. Ured.) 27. Z lanskim! knjigami prav zadovoljni. Želje: Izdaja obširno osnovane občne zgodovine na slovanski podlagi. — Krvavo potrebujemo politične zgodovine štajerskih Slovencev, pisane v topli ljubezni do naroda. — V „Letopisu" tudi nekaj prirodoslovnih člankov. 28. Ker mi vsled prevelike oddaljenosti ni bilo mogoče priti v dotiko s člani svojega poverjeništva, zategadelj mi je nemogoče odgovoriti na to točko. 29. Knjige za leto 1911 splošno ugajajo. „Zbornik" malokdo čita. „Slov, narodne pesmi" ugajajo le nekaterim. Vse druge kniige večinoma vsi radi čitajo. Splošna želja je: Več dobre beletristike! 30. Najviše, najradje se čitaju knjige beletrističkog sadriaja (romani i pjcsme). Članovi sc svi vrlo pohvalno izražuju o go-diSnjim izdanjima, da su i „brojem i sadržajcra" vrlo lijepa i bogata. Njekoji žclc opis zemalja (s kartom i slikom), u kojim obitavaju brača Slovenci. (Kranjske, Štajerske, Goriške. Utre). 31. „Zbornik", „Izbrani spisi" in „Zabavna knjižnica" so že izvrstne. Če jih čitatelj v roke vzame, jih ne odloži, dokler jih ne prečita. 32. Knjige povprečno ugajajo, le „Brambovci" so „predolg in, preširoki." Najbolj ugaja „Zabavna knjižnica", zlasti pa spis „Črna smrt." Izrazila se mi je tudi želja, naj bi „Slov. Matica" prinašala spise (ali tudi dela) iz prirodnih ved, seveda v poljudni obliki. Večina članov še ni niti polovice knjig prečitala, zato ne vem nič natančneje poročatL 33. „Zabavna" in „Knezova knjižnica." 34. Večina še knjig ni prebrala. „Letopis" si žele skoraj vsi, ker pravijo, da je to nekaka moralna sila za nekatere, da se naroče. In res je to nekak vplivi Najbolj pa vsem ugaja pripovedni del — beletristika — ta se najprej prečita. Vsakdo je skoraj najprej čital „Zabavno knjižnico", potem „Slovanske spomine in jubileje", izmed teh pa so se večini spisi o Šumanu, Vošnjaku in Apihu najbolj priljubili, menda že zato, ker so domači. Dr. J. Mencinger: „Izbrani spisi": najbolj sta se še dopadla zadnja 2 spisa. O „Brambovcih" ni posebno ugodne sodbe, baje preveč čenčanja. „Slov. narodne pesmi" se takrat v obče dopadejo; menda — ker so nekako stanovske. Ako-ravno ima „Zbornik" izvrstno vsebino, zanima le najbolj izobražence, kakor duhovnike in učitelje in posamezne uradnike. Navadno pa se bere ta knjiga — vsaj tukaj, najnazadnje. „Hrvat, knjižnico" berejo le nekateri. 35. (Poslal le statistiko. Ure d.) 36. Nisem bil pol meseca doma; po meni vpisani udje „Matice Slov." so daleč okoli raztreseni, tako da se malokdaj med letom vidimo; zato ne morem podati o Matičinih knjigah nobene sodbe od strani udov mojega poverjenistva. V obče je glede zadnjih publikacij Matice vse jako zadovoljno, književno darilo je to leto večje kakor celo pri „Matici Hrvat.", ima mnogo važne vsebine in mnogo beletristike. Kadar pridejo prevodi iz svetovne književnosti, naj bodo prevedena dela, ki ne bodo previsoka, kakor „J. M. Plojhar", „Faust" i. t. d., ampak bolj lahka realna beletristika. To v naglici. 37. S publikacijami za leto 1911. so člani splošno zadovoljni, posebno z „Zbornikom" in „Mencingerjevimi spisi"; pa tudi z „Zabavno" in „Knezovo knjižnico", ker je vzeto iz domače zgodovine in iz domačega življenja. Te publikacije se po splo.šni sodbi zelo odlikujejo od publikacij, posebno za 1.1909. in 1910., ki so povzročile, da je število tukajšnjih članov padlo od 8 na 4. 38. Najbolj ugajajo knjige beletristične vsebine, pa tudi znanstvene v poljudnem tonu. „Mencingerjevi spisi" imajo le relativno vrednost; jezik moti. „Zbornik" ustreza svojemu namenu, poučljiv je spis o koleri na Kranjskem. „Slovanski spomini in jubileji" se bodo čitali s pridom. „Brambovci" so nam nekoliko tuji in preobširni. „Narodne pesmi" člani radi prelistujejo ter se zanimajo za inačice. Da bi „Matica Slov." svoj dolg malo odrinila, bi kazalo „Letopis" opuščati (vsaj za nekaj let.) 39. Največ se čita „Zabavna knjižnica" XXIII. zv. 40. Knjige vobče ugajajo. Meškova „Črna smrt" zanima, ker se godi dejanje v tem kraju, dasi ni enotnega dejanja. „Brambovci" ugajajo; tožijo nekateri, da ni dejanja. Ker je več dejanja, ugajajo Mencingerjevi spisi. Ugajali bi pripovedni spisi z zanimivim dejanjem, in sicer bolj daljše pripovesti nego kratke črtice. Po izkušnjah tukajšnje Ljudske knjižnice, iz katere si izposojujejo srednji (meščanski) stanovi in preprosto ljudstvo, sta nasprotji: Sienkiewicz in Cankar, prvi je vedno izposojen, za zadnjega ne mara skoro nihče. — O poučnih spisih nisem čul kake sodbe. Sploh vseh knjig udje še niso prečitali. 41. Najbolj ugajata „Zabavna" in „Knezova knjižnica". Za znanstvene spise je manj zanimanja; večina udov bi želela kak potopis. 42. S knjigami so splošno zadovoljni. Najraje berejo povesti, romane, torej knjige pripovedne vsebine, pa tudi narodne pesmi ne zaostajajo. Manj se pa prebira „Zbornik." 43. (Poslal le statistiko. Ured.) 44. Od preprostih ljudi se najbolj čita in jim dopada „Knezova knjižnica", „Slov. Spomini" in „Zabavna knjižnica." od drugih bolj inteligentnih „Zbornik" in „Narodne pesmi." 45. V splošnem letošnje Matične knjige ugajajo. Najbolj se čitajo „Zabavna" in „Knezova knjižnica", torej leposlovna dela, izmed katerih ugajajo precej „Brambovci", ker je snov vzeta iz domače zgodovine, dasi gre sicer prednost Pugljevemu „Gregorju". Skoraj popolnoma nerazrezana je ostala letos „Hrvatska knjižnica". 46. Leposlovne knjige se največ berejo. Izmed teh pa: „Brambovci", ker bralci so v obeh zvezkih pričakovali nekaj, pa žal ničesar pričakali. Zelo zanimiv je „Zbornik", ker je prinesel zgodovinske dogodljaje iz francoske dobe, ki dosedaj še niso bili širnemu občinstvu znani. Da bi jih bilo le še kaj več! Me-škova „Črna smrt", pa F. Kobalova „Kolera" — to sta pa kar dve epidemični bolezni v 1 letu! Pač nekoliko preveč naenkrat za živce. Mencinger, izboren pisatelj za — dijake. Kaka razlika med „mladim" in starim Mencingerjem! Prosimo le njegova novejša dela. — Ob hrvatski meji je naravno, da beremo z veseljem tudi „Hrvat, knjižnico". Na Gorenjskem menda ni tako. „Letopis" pa naj le še izhaja, ker se marsikateri rad ogleduje v „zrcalu". 47. Splošno vlada zadovoljnost z letošnjimi publikacijami. Qede „Zabavne knjižnice" : Od Meška smo vajeni boljših stvari. „Cma smrt" ne ugaja, pač pa Pugljev „Gregor". Z „Brambovci" smo bolj zadovoljni, kakor s „Hrvat, knjižnico". Najbolj ugajajo „Slovanski spomini in jubileji." Želeli bi, da bi se nadaljevali. Tudi ideja izdaje Mencingerjevih spisov se pozdravij fl» Z» 19 Zbornikom" smo zadovoljni. 48. Prijazno se s tem javlja, da so Matične knjige tukaj priljubljene ter si jih ljudstvo pri Matičnih članih jako rado izposoja in o vsebini teh pohva no izraža. 49. Ker so člani zelo razstreseni, nisem prišel doslej še v stike z vsemi. Tudi zase ne morem se izraziti svojega mnenja o publikacijah, ker nisem še prečital vseh. 50. • Zelo zadovoljni. 51. Po dosedaj znanih sporočilih je tukajšnjim članom najbolj priljubljena knjiga: „Slovanski Spomini in Jubileji". Večini tukajšnjih članov bi bilo zelo ustreženo z malim slovensk o hrvatskim slovarčkom.* 52. Letošnje knjige ugajajo, ker je med njimi več poljudnejših, kar jc z ozirom na razne stanove primerno — za znanstvene knjige se zanimajo izobraženci. „Narodne pesmi" zbujajo zanimanje pri vseh, zlasti, ker je več domačih v zbirki. Kot večleten knjižničar sem uvidel, da se srednji sloji in preprosto ljudstvo (kmetje, delavci) potegujejo le bolj za spise, ki posegajo v domačo zgodovino in domače življenje; radi vidijo v domačem slovstvu tudi kakega rodnega junaka, kako pristno domačo korenino, ne pa samo solzavce in karikature, ki jih med našim ljudstvom v masi ni mnogo dobiti. Naši ljudje so, vsaj v tukajšnji okolici, na poti do samozavesti, hočejo biti ponosni na svoj rod, manjka jim le primernega čtiva v naiem slovstvu. Baš v tem oziru je bilo naše starejše slovstvo za njih dosti primernejše. Izkratka, pri nas imamo preprosto, a dovzetno ljudstvo, imamo pa izobraženstvo, ki je črpalo svoje duševne moči pri vseh drugih kulturnih narodih, le v lastnem rodu ni moglo, ni hotelo, ali pa menda ne sme iskati kulturnih sil; zato pa domače izobraženstvo, novodobna književnost — oboje na uglednem mestu med kulturnimi narodi — slovensko ljudstvo pa med • > tiifl ic leU 1907. Ured. obema globoko v propadu. Ljudstvo, ki ga pitajo na shodih le s političnimi tepci, ki čita v svojem časopisju le o svoji nezrelosti in propadanju in ki se v njem razvnemajo le najnižje strasti v svrho raznarodovanja, se ne more uspešno kulturno razvijati. Zato ima Matica čisto prav, da prihaja zopet z Mencingerjevimi ocvirki na dan. Ljudstvo ji je hvaležno zanje. 53. Dovoljujem si vas vprašati, ali je „Matica Slov." izdala Mencingerjevih „Izbranih spisov" (I. zvez.) le toliko, kolikor je članov, ali jih še ima kaj v zalogi in koliko približno. Morebiti bom imel priložnost, knjigo na Češkem priporočiti in zato bi rad vedel, koliko iztisov je še na razpolago. 54. Sodba o knjigah za leto 1911. je jako ugodna. Poleg znanstvenih razprav si žele nekateri romane, ki so svetovne slave. 55. Izmed knjig leposlovne vsebine je najbolje ugajala „Zabavna knjižnica", Meškova „Črna smrt" in Pugljev „Gre^r". Mesto Mencingerjevih „Zbranih spisov" bi želeli zopetno izdajanje prevodov iz svetovne književnosti. Znanstvena knjiga: „Slovanski spomini in jubileji" 1. zvezek nam jc zelo dobro došla, da se seznanjamo tem potom z življenjem in delovanjem največjih slovanskih ljudi. 56. S knjigami smo prav zadovoljni. 57. Poverjenikom nad 50 udov naj se za trud in stroške, eventuelno za kako zmoto pri razde itvi knjig doda 1 garnitura knjig. 58. Glede publikacij naznanjam, da so ž njimi udje zadovoljni, le knjiga „Slov. narodne pesmi" leži večinoma nerazrezana. Po veliki večini se najbolj čitajo pripovedne - leposlovne knjige. 59. S knjigami so letos člani vobče zadovoljni. Vendar enkrat! 60. Članovi su s knjis^ama zadovoljni. Jedino bi sc moralo gledati, da se i za školsku mladež (g^mnazijalce i. t. d.) svake g-odine neslo zgodna čtiva dade. Več od malih djačiča trebalo bi započeti čitanjem slovenskih priČa, da se nauce slov. jeziku neopazicc, a onda bi lasno mogli u višim školama priječi k či-tanju večih stvari. 61. (Poslal le statistiko. Ured.) 62. Člani se pritožujejo, da ne dobijo že davno plačanega „Zemljevida". — Zelja koroških članov je, da bi izdala Matica v doglednem času „Zbornik", v katerem bi bili spisi (zgodovinski, narodopisni, literarno-zgodovinski, gospodarski) o K o-roški. Potočnikova knjiga je sicer lepa, a dosti je neobdelanega gradiva.* 63. Nekateri hvalijo „Zbornik", drugi pa roman „Brambovci". 64. Najbolj je ugajala Pugljeva povest: „Gregor", manj La-hova zgodovinska povest „Brambovci", ker njeni junaki niso dovolj markantni, da bi ostali trajno v spominu, zato bralec knjige ne čila z zanimanjem do konca. — Takrat se pogreša tudi kako klasično delo iz slovanske literature, n. pr. iz poljske. Želeti bi bilo, da bi pričela „Matica Slovenska" z izdajo izbranih slovenskih poezij, kakor je to storila Mohorjeva družba z izdajo Gregorčičevih poezij. 65. Veliko članov je izrazilo željo, naj se ne tiska več ena knjiga v dveh zvezkih v dveh letih („Brambovci"). „Brambovci" tudi niso posebno ugajali čitateljem, bolj pa „Mencingerjevi spisi". Po moji sodbi naj bi „Letopis" odpadel. 66. (Poslal le statistiko. Ured.) * Ku je izhajkla .Koroilca", je Matica opetovano po listih opoxariaia koroške Slovencc nanjo, a rezultata ni bilo nikakrinejra. Ured. 67. Čitale so se najrajši knjige: „Zabavna knjižnica", „Mencingerjevi spisi", „Knezova knjižnica" in tudi „Narodne pesmi." 68. Pri nas je zelo težko delati za „Matico Slov.", ker kmetsko ljudstvo teh knjig se ne razume. Komur sem rekel, da naj se vpiše za člana, vsak mi je rekel: „Ne maram, ker niso knjige za me; kaj mi hoče „Zbornik" in druge knjige, če jih ne razumem! Ja, če bi bile knjige, kakor nekdaj „Z ognjem in mečem" in druge krasne knjige, ki jih je „Matica Slovenska" pred leti izdajala, bi se že vpisal! Tako pa ne!" Takšen je odgovor vsakega, kateremu sem priporočal „Matico Slovensko". Temu jaz tudi čisto nič ne oporekam; ko sem šel okrog članov se iz prejšnjih let, so mi kazali knjige, katerih še niti prerezali niso, še čisto cele so; tiste knjige, ki pa so količkaj zanimive vsebine, pa sem dobil že vse obrabljene, znamenje, da so se dobro čitale. Povem Vam odkrito, da, če hočete, da bode „Matica Slovenska" po deželi imela dovolj članov, naj izdaja knjige, v katerih bodo popisane vojske, zgodovinske povesti, romani in povesti iz kmetskega življenja i. t. d., ker knjige take vsebine najrajše čita preprosto ljudstvo in tudi inteligenca. Saj ni ravno treba, da bi se moralo na novo kaj pisati; saj se lahko kaj lepega ponatisne, kar je že redko kje dobiti, ker novodobni pisatelji znajo pisati le za posebne vrste ljudi (a la Cankar), drugi jih ne razumejo. Jugoslovanska Enciklopedija (Jugoslovanski enciklopedijski slovar). V svečani seji „Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti" v Zagrebu dne 12. marca 1910 je njen predsednik T. Srnici k las naznanil Jugoslovansko Enciklopedijo, ki ji je položil materielni temelj z darom 20000 K hrvatski general Marko pl. Czerlien.* Par mesecev pozneje je Kr. Srp»a Akademija v Bclgradu, pridruživši se v svrho izdanja Enciklopedije Jugoslovanski Akademiji v Zagrebu, dala za skupne stroške na 'razpolago 21.000 dinarjev. Že dne 2. marca istega leta je mogel predsednik „Matice Slov." nje znanstvenemu odseku predložiti prvi zasnutek organizacijskega dela za Enciklopedijo, a natančneje je o intencijah tega podjetja v imenovanem odseku informiral prezident Smiči-klas sam v seji z dne 16. aprila, ki se je je udeležil tudi prof. Murko iz Gradca in prof. Senoa iz Zagreba. Šlo je takrat še bolj za splošna, principijelna vprašanja ter so se med drugim na znanje vzele sledeče točke: „1. Južnoslovenski enciklopedički rječnik ima obuhvatiti sadašnje stanje nauke o južnom Slovenstvu, a o ostalim balkanskim narodima samo ono, što je potrebno, kad se o južnom Slovenstvu piše. 2. Južnoslovenski enciklopedički rječnik obuhvata ovo: geografiju; statistiku; političku, crkvenu, kultumu i literarnu hi.storiju; etnografiju; jezik i narječja; arheologiju i umjetnost; folkloru; financije i narodno gospodarstvo; biografije odličnih ljudi južnoga Slovenstva do dana današnjega; pravo, to jest • Že 1. ISS**. »o Ilirci mulili na učeno društvo. Politične rarmere »o to mUel potisnile v ozadje do I. 1860, ko je äUtof StrolS^yer la o-inutek akademije d.-iroval 50 000 gl. Zakonska osnova o akademiji «e je «prejela 29. julija 1861, a ni dobila xankdje. Nato se je osnova izpremenila in bila 4. marca 18fe6 potrjena. Dne 12. marca 1866 *o bili imenovani prvi akademiki in 9. julija istc]fa leta potrjeni. Ti akademiki »o pro{(la«ili akademijo za konstituirano IS. junija in 28. julija je bila prva »večana «eja. Prvi in dosle edini pokrovitelj Akademije je bil StroBmayer; od njeyove »mrti je to častno mesto neizpolnjeno. Dolgo let je Akademiji predsedoval Rački. Sedaj ji predseduje sloviti zgodovinar Smičiklas. pravnu povijest i pravni život; prirodne nauke samo toliko, koliko sc tiču specifično južnoga Slovenstva i njegovih zemalja. Svaka struka ima po jedan pregledni članak, osim specijalnih. 3. Da ne bude djelo preskupo, ne ce bar u prvom izdanju biti ilustracija, al! de biti geografičkih i historijsko - geografičkih karata, i samo toliko, koliko ih bude prijeko nužno. Oblik rječ-nika bit če največi leksikon-format. 4. Svi članci, i najmanji, imadu biti potpisani imenom autora, a i honorirat če se svi. U svakom se članku navodi bibliografija, kritički izabrana. Članci su u pogledu opsega svoga u nekom razmjerju raediu sobom, pa zato se i odredjujc unaprijed prostor za pojedine članke. 5. Kao prva predradnja rječniku služi sastavljanje alfabeta za sve struke, kojih če članci doči u rječnik; no kad se več radi na tim alfabetima, ne če biti na odmet, ako alfabetari več unaprijed kod svake riječi alfabeta pribilježe štošta kao uputu za pisce (literaturu predmeta i. t. d.). Alfabetar svake struke ima svako ime ili predmet napisati na posebnu cedulju. Kad se cijela struka dovrši, štampa se njezin alfabet, pa se lako na-štampan šalje svim stručnjacima, da ga pregledaju i eventualno popune. Poslije toga sastaju se svi stručnjaci' na dogovor i odredjuju: a) tko če što izraditi, b) koliki se prostor daje po-jedinim riječima (člancima). 6. Kod ovoga južnoslovenskoga enciklopedičkog rječnika, koji če biti pisan samo jezikom hrvatskim ili srpskim, suradjuju i Bugari i Slovenci, i to po mogučnosti u člancima svoga etnografskega područja. Ali treba več sada istaknuti, da u pogledu narodnih područja (slovenskega, hrvatskoga, srpskoga, bugar-skoga) ne smije polje biti suradnicima ograničeno, pa na pr. može Slovenac ili Bugarin pisati o hrvatskim, srpskim ili bu-garskim (odnosno slovenačkim) stvarima, i obratno i. t. d., ako dotični pisac bolje poznaje dotičnu stvar, negoli sam pripadnik toga etnografskoga područja. U stvarima, koje su izmedju etnografskih jedinica prijeporne (na pr. u makedonskim pitanjima itd.), imadu se sva poznata stajališta izlagati objektivno i ne dogma-tički, nego više hipotetički, držeči mi svi južni Sloveni na umu, da nas taj rječnik ima samo sijubljivati, a ne da bude možda poljem razdora. 7. Jugoslavenska Akademija voljna je, da za priprave i uredjenje cijeloga materijala za štampanje utroši do 20.000 K." Prezident Smičiklas je opetovano naglašal, da bo pri izdelovanju člankov paziti posebno na to, kar nas Jugoslovane druži. V smislu teh načel so sestavili hrvatski znanstveniki splošne načrte za poedine stroke. Akademija je te načrte tiskane razposlala ostalim jugoslovanskim centrom („Predlogi za strokovni program jugoslovanskega enciklopedijskega slovarja") v presojo, v prilagodenje in konkretnejše izvajanje. Na podlagi teh „Predlogov" smo Slovene! sestavili načrte za slovensko ozemlje (vzporedno 's hrvatskimi, in srbskimi).* Vršila so se o tem mnoga posvetovanja v strokovnih podod-sekih „Matice Slov.", zlasti v geografsko - realističnem in pravniškem (marca 1911 so bili slov. pravniki na skupnem posvetovanju v Zagrebu). Takrat je prispel zopet prezident Smičiklas (21. januarja 1911) s prof. dr. Jos. Šilovičem in prof. Milivojem Mavrovičem na sejo znanstvenega odseka v Ljubljano. Na tej seji so se reševala že podrobnejša vprašanja ter se je na pr. določilo: 1. Na pravice glavnih uredništev glede eventuelnih izpre-memb na pr. v obsegu člankov bo treba avtorje naprej opozoriti. 2. Zelo važna je politična geografija. Slovenci naj točno označujejo meje proti Nemcem in Ita1 lijanom. 3. Kar je samo statističnih stvari, jih izdelajo statističarji, drugod pa pride statistika v dotične stvarne članke. (Tako bi ostali za golo statistiko le prvi dve točki „Predlogov" za strokovni program). 4. V narodopisnem delu je tem bolje, čim bolj se individualizira. 5. Kulturna zgodovina se loči od politične in obdela pri dotičnih strokah (šolstvo, umetnost). 6. Poleg splošnega članka „Jugoslov. književnost" pridejo v Enciklopedijo še posebni članki kjucor „Hrvatska književnost", „Slovenska književnost" i. t. d. 7. Avstrijski zakoni, ki so .sedaj v veljavi, se bodo samo citirali, enako hrvatski, ozir. madžarski. Poudariti bo treba le to, kar je specijalno našega. Hrvatski, ozir. slovenski pravni izrazi, katerih pomen je indentičcn, pridejo v Enciklopedijo, a raztolmačijo se samo na enem mestu; na drugem se nakažejo samo z „vide." 8. V obči članek o umetnosti spadajo umetniki in pojmi, ki pomenijo kaj važnega za razvoj umetnosü; drugi umetniki dobe posebne člančiče in na le se v občem članku pokaže z „vide". 9. Biografski abecedarji naj se raztezajo do današnjega dne. Kakor v Ljubljano, je prezident Smičiklas osebno šel v Belgrad, Sofijo in Sarajevo, da dobi tam središča za organizacijo dela. O stanju vsega dela je poročal v svečani seji „Jugoslov. Akademije" tajnik M a n o j 1 o v i Č, ki je bil letos januarja meseca tudi na eni seji „Matice Slov.", tako-le: * Abcccdarjc, ortr. ponl za umetnost; ravnatelj Fr. Gerbič in stolni vikar Stanko Premrl z« jflasbo (sodelov.nU sta tudi dr. P. Kozina in dr. Jos. Mantuani); dr. J. l.okar za narcJopisje; dr. Fran Ileiif za iolstvo. Od lani nesvršcnih popisa članaka (t. zv. „alfabeta") dovršeni su ove g^odine sa strane Jug^oslavenskc akademije ovi popisi: važnih lica za hrvatsku političku, crkvenu i kulturnu povijest; načinjeni su popisi: članaka iz pravnih nauka; arapskih, perzijskih i turških pisaca iz Bosne, Hercegovine, Hrvatske, Slavonije i Dalmacije; članaka iz političke i Kulturne povijesti turskoga g^ospodstva u Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Slavoniji i Hrvatskoj; za geografiju Bosne i Herce- Šovine; sastavljen je zajednički popis Ju^oslavenske i rpske kralj, akademije članaka za folkloru (narodni život, narodne običaje, narodno vjerovanje, narodna poezija i narodno znanje). Sa strane Srpske kralj, akademije dovršeni su dosad ovi popisi članaka: o književnicima srpskim i hrvatskim; o srpsko-hrvatskom jeziku; za gfeogfrafiju Srbije; za geografiju Banata i Bačke; za geografiju zemalja u turskom carstvu; za geografiju Črne Gore; o imenima glavnih miesta, oblasti, planina i rijeka u Bosni i Hercegovini; za članke o starim putovima u srpskim zemljama; za historičku geografiju srpsku; za povijest Srbije do kraja IS. stolječa; za staru povijest Bosne, Huma i Zete; za novu povijest Srbije; za crkvenu i svjetsku povijest Srba u Ugarskoj i Hrvatskoj; za elnologiju i etnografiju; o antropogeografskim nazivima; za članke o srpsko-pravoslavnoj crkvi i o povijesti te crkve; za povijest srpskih ustavnih i socijalnih uredjaja; u narodnoj privredi. Jugo-slavenska akademija priprema sada popis članaka o glazbi i glazbenicima i popis članaka o umjetnosti, udarivši za oboje osnovu cijeloga rada; tako isto i popis članaka iz priro-doslovnih struka. Naskoro če se urediti popis članaka iz onih struka, za koje se to doslije nije uradilo. Naša akademija izdala je štampom kao rukopis: „Privremenu uputu za spremanje južnoslovenskoga enci-klopedičkoga rječnika", pa ga po potrebi razašilje sa-radnicinia, a kad se sabere daljega iskustva, obje če akademije sporazumno stvoriti definitivnu uputu uopče. Uporedo, a prema našemu iskustvu i radu, pripremaju se i u Ljubljani u znanstvenom odjelu Matice Slovenske alfabeti za slovenski dio našega naroda. Primili smo od nje ove gotove popise: za slovensku književnost, za pravo južnih Sla-vena, za slovensku pravnu |>ovijest do Novoga Vijeka, za slovensku političku i crkvenu povijest, za umjetnost. (Do julija 1912 še prirodoznanstvo, glasbo, a jeseni 1912 narodopis, šolstvo in sredstva prosvete). Da se naša akademija ponovno stavi u lični dodir sa na-učnim krugovima slovenskim, pošao je po delegaciji našega eredsjednika naš književni tajnik dne 4. januarja 1912 u jubljanu, gdje se toga dana držala sjednica znanstvenoga odjela Matice Slovenske; u istu svrhu boravio je on u istom svojstvu dne 11., 12. i 13. januara 1912. u Biog;radu kod Srpske kralj, akademije, jrdje je proučavao ondašnji rad, primao i davao informacije o našem zajedničkom radu; dne 24. fe-bruara prisustvovaii su izaslanici Matice Slovenske i Srpske kralj, akademije sjednicama naših stručnjaka za foikloni, a držao se dogovor za geografija Bosne i Hercegovine. Osim toga boravio je naš književni tajnik dne 19. i 20. augusta 1911. u Pragu, pa ie pokupio nužne informacije i pouke kod čuvcnoga češkoga nakladnika Jana Ol t a, izda-vača češkoga „Naučnoga Slovnika", pa kod sadašnjega urednika novoga izdanja te enciklopedije dr. Karla Kadleca. Tako če naskoro biti dovršeni svi specijalni popisi slovenski, hrvatski i srpski — pri čemu se po samoj naravi stvari ne treba paziti, ima Ii čega iz jednoga područja u popisu dru-goga ili trečega područja, jcr če se svi popisi kohačno medju sobom pumijcšati i poredjati. Tada če se stvoriti zajcdnički op^i popis i sav tiskom izdati. Istem onda moči če se priječi na postavljanje redakcije čitavoga djela i na samo izradjivanje članaka. Nadamo se, da če se na laj posao moči prelaziti skoro. U sveži s ovim dusadašnjim našim pripravnim radom ide i misao, da i bugarski stručnjaci u punoj mjeri sudjeluju na tom pothvatu. Kako če taj enciklopedijski rječnik i^aziti samo u našem jeziku, hrvatskom ili srpskom. i biti izdanjem Jugoslavcnske i Srpske kralj, akademije, zato jc trebalo, da naj-prije mi ovdje izvedemo sve pripravne radnje i da budemo o samoj stvari i njczinom podrobnom osnovom sasvim na čistu, Brije negoli meritorno stupimo pred bugarske naučne krugove. 'a če pojedinci književnici sudjelovati, bili smo uvjereni; ali smo željeli, da i u Sofiji, središtu bugarskoga naroda, bude zavod, koji bi — kao i za Slovence u Ljubljani — pod svojom egidom okupio za laj posao bugarske stručnjake. Zato se naš predsjednik dopisom od 25. juna 1911. obratio predsjedniku istom osnovane Bugarske akademije nauka u Sofiji u tom smjeru, oba-vješčujuči ga službeno o našim namjerama, a prepuštajuči Buga-rima, da eventualno mogu ovaj naš enciklopedijski rječnik izdati i napose jezikom bugarskim. Bugarska je akademija odgovorila na to dopisom svojim od 8. (21.) decembra 1911., da ona ne može kao takova učcstvovati u našem pothvatu, jer — istom osnovana — sva je zaokupljena spremanjem serija svojih publikacija, ali da se veoma veseli ovomu pothvatu. Prema tomu če naša akademija naskoro zamoliti bugarske stručnjake pojedince, da oni saradjuju kao takovi, jer je to u interesu ne samo ovoga južnoslovenskoga velikoga naučnoga pothvata, nego i samoga bugarskoga naroda, koji če tom su-radnjom najb^ijih svojih sinova naučnoga područja moči i sebi nači naidostojnijc i najpotpunije mjesto u ovome djelu. U tom je smislu naš predsjednik i pisao predsjedniku Bugarske aka- demije nauka dne 31. januara o. g., a podrobnije sveže moči de se skoro uhvatiti, kad naš pripravni posao ovdje, u Bio^adu i Ljubljani bude potpuno pregledan i osnovan, te cemo sa svojim jasnim iskustvom moči stupiti pred bugarsku braču." V svrho izdelovanja člankov samih je izdala letos Jug^o-slovanska Akademija v tisku posebno navodilo pod naslovom: Privremena (začasna) uputa ra spremanje južno-slovenskoga enciklopedijskoga iječnika.* 1. Južnoslovenski encikiopedijski rječnik donijel če rezultate sadašnje nauke o južnom Slovenstvu u svim područjima njegova narodnoga i historijskoga života; o ostalim narodima, koji su susjedi iužnomu Slovenstvu, do-nijet če samo ono, što je potrebno, da se njime objasni južno Slovenstvo samo. Prema tome če taj rječnik biti strogo narodan (nacio-nalan); t. j. ne če u nj ulaziti članci iz onih nauka, koje su opče i jednake za sve narode svijeta; iz drugih nauka, koje nijesu takove, ulazit če u taj rječnik samo ono i samo onoliko, koliko če trebati za objašnjenje sadašnjosti i prošlosti južnoga Slovenstva. 2. Južnoslovenski encikiopedijski rječnik obuhvatat če ove struke: geografi ju; — antropologija; — statistiku; — etno-grafiju; — jezik i narječja; folkloru (narodni životi; — arheo-iogiju i numizmatiku; — umjetnost; — muziku (giasbu) na-rodnu i umjetnu; — političku,crk\ enu. kultumu i fiteramu historiju ; — crkvene i vjerske prilike; — prilike prosvjetne uopče (i novinarstvo), a škotske napose; — pravo, t j. pravnu povijest i pravni život; — Znanci ju i narodno gospodarstvo; — pri rodne nauke, ali samo toliko, koliku su im rezultati specifični za pri-rodu južnoslovenskih zemalja. Da djelo ne bude preskupo, ne če bar u prvom izdanju biti ilustracija, ali če biti geografičkih i historijsko - geografičkih * Ixrai .zafasno* utemeljuje Akademija tako-le: S napreclovaajem priprcmä u iidavanjc Južno»k»ven»koga enciklopedijskoga rjeinika mozda če »e i^iešto i promijrnili — osobito u podrobnoatiflM — u ovoj „uputi". Ali držimo, da je dobro, da M i u ladašnjcm stanju tih priprema skupe u ov« „Privremenu uputu" one misli, koje na» vode u našem poslu. Dobro če to biti i ta nas samih, a osobito w suradnike. U glavnom mamo. da če {flavne črte svakako ostati nepromijenjene. Ako tko ima sa svoje »trane što pnmijetiti, molimo, da se te primjedbe polalju Ju^slavenskoj akademiji u Za^ebu. karata, koliko ih nužno ustreba. Oblik djela bit če leksikon-format u nekoliko svczaka po 50 štampanih araka. , 3. Buduči da če ova južnoslovenska enciklopedija biti 'Ir^^"! " upotrebljena gradja biti u obliku članaka, alfabetickim (azbučnim) redom. A jer je čitalačkoj publici, koja trazi obavještenie iz takova rječnika, redovno do toga, da nadje specjjalan članak o onom, o čemu se hoče da obavijesti, to če tcžište južnoslovenskoga enciklopedijskoga rječnika biti u spec Mal nim člancima; što ih više bude, makar i malih, to bolje; u njima če čitalac nalaziti odgovore na ono, sto mu treba saznati. No porcd tih specijalnih članaka bit če u tom rjecniku i opčenih a i opsežnijih članaka, koji če kraäm 111 duzim načinom pribirati rezultate specijalnih Članaka, poda-vati opceni prijegied same stvari i u nj unositi onu pragma-ličnost i genetičnost prikazivanja, koje nije moglo biti u speci-jalnim člancima. i one opče vidike, koji su potrebni za dublje ■'«^"""jevanjc same stvari. Zato če se ovi opči članci kloniti podrobnosti, pa če sc za njih na zgodnim mjestima imati napu-civanja („vidi"») na dotične specijalne članke. Specijalni če čanci imati one podrobnosti, koje ne smiju ulaziti u opče članke, a opci če članci imati one vidike i veze, koje ne mogu uči u posebne članke. 4. Članci se dijele na opčene, obične (specijalne), sitne (drobne, napomene, bilješke. zapise) i istaknute. — Op<^eni (generalni) članci obasežu veliki ili bar oveči kompleks predmeta (n pr. hrvatska povijest, srpska povijest, povijest Bosne; dubrovačka književnost; gcografip balkanskoga poluotoka; statutarno pravo; Nemanjiči; rijeka Sava i. t. d.); obični (specijalni) danci obradjuju stvari obične važnosti, a tih če članaka biti , ("8 P"^- porodica Gregorijanci; Vuk Vrčevič- rijeka Kupa; grad Smedcrevo, Celje, Savinja itd.); sitni članci (napomene) kratko če reči nekoliko riječi o sporednim stva-nma, koje ipak treba da udju u rječnik (na pr. kaki neznatni piMC, rudarsko ili kupalisno mjesto i. t. d). Nad obične članke v ^P'^'^'i®'"' M' obradjuju važne stvari (na Karadžič, bugarski car Simeon, Ivan Gun-dulic, Sofija, Vodnik, Kopitar, Trst, Ljubljana itd.); zalo ih mozemo zvati istaknutim člancima. • - " "«li^ct^jen i prostor člancima u rjecniku. Napomena če imati 1 do 6 ili i 10 redaka (vrsta)-obicni če Članak imati 20 60 redaka; istaknuti članak još je opsezniji, a mozc imali i nekoliko stupaca; opčeni čc se članak razlikovati od glavnoga ne toliko prostorom, koliko unutarnjom , pomnjivo paiJti na to. da nijcdan polrcbni .mum» ne i«ponc. . d. Ixidc uvjek portavljen u oba «Unk«: i u onaj. koji napučuje na d^^i I u onaj drujp, koji kor^pondua « oium prvim. * opčenošču svojom; — bit če i islaknutih i opcenih članaka, koji mog^u obasezati i oveči broj stupaca. Isličemo, da če se nastojati, da u rječniku bude što veči broj biografija ljudi, koji so se makar u čemu istakli. Od stranih takovih ljudi uči če samo oni, koji su važm" za južne Slovene, a ta im se važnost ima i specijalizirati iznad druye njihove važnosti. Naprotiv če oni južni Sloveni, koji su se istakli samo izvan života južnoga Slovenstva, ipak uči u rječnik zato, što su južni Sloveni. — Iz broja pisaca uzimat če se ličnosti samo iole važnije bilo po čemu; granica se uopče uzima go-dina 1910. Pripominjemo, da ne če škodili, bude Ii broj po-menutih pisaca i veči, pa makar i najkračom bilješkom (oko 2 linije). Od naših pisaca, koji su pisali latinskim ili drugim kojim tudjim jezikom, uzimat če se opsežnije samo važniji, ali napomena neka bude slobodno što više, jer što veča potpunost u tom pogledu može public! samo poslužiti. Buduči da je owbito latinski jezik dugo služio, napose u zapadnim krajevima južnoga Slovenstva, za književni jezik cijele inteligencije, kojim je ova obradjivala i čisto narodne stvari, to če se osobita pažnja fK»-svetiti piscima, koji su pisali latinski. 5. Svikoliki članci bit če potpisani imenom svojih autora; ima li članak više pisaca, potpisat če se svi pi^i, i to svaki pod svoj odio, ili, ako je članak kontaminiran, svi pisci zajedno. Članci treba da su napisani mimo, prema opsegu i važnosti materije što krače, objektivno. Ondje, gdje bi predmet bio po nauči u sporu, ili gdjc bi ga se moglo cijeniti po raznim gledištima, valja da se objektivno pnkažu sva gledišta i njihove ocjene; izuzetno če se o istom predmetu dopustiti i dva članka, napisana po jednom i po drogom spornom gledištu. Uredništvo rječnika ima pravo, da članak i pokrati, ili da od pisca zatraži rašircnje članka ili one promjene. koje mu se čine potrebne. 6. Enciklopedija če izači jezikom hrvatskim ili srpskitn (srpsko-hr\'atskim). Članci če se nositi u nju latinskim ili čirilovskim slovima, govorom južnim ili istočnim, več kako ih koji pisac napiše. Napisu li pojedine dijelove istoga članka različni pisci — jedan latinicom, drugi čiriloviCom, ih jedan govorom južnim, a drugi istočnim — to če se taki članak ipak naštampati samo jednim pismom i samo jednim govorom, da bude jednoličan; no zato če se u drugom takom članku naknaditi ovo formalno zanemarenje jedne azbuke ili jednoga govora time, da če se taj drugi članak štampati onom azbukom ili'onim govorom, koji je zanemaren u onom prvom članku. U svakom če se takovom slučaju ukratko pripomenuti uz potpis pisca, da je rukopis njegova dijela članka bio pisan ovom ili onom azbukom, ovim ili onim govorom. Poredjanje članaka u rječniku bit če polatinskom alfabetu. 7. U svakom članku — gdje bude moguce, a jfdje je to dobro ili potrebno — navodit če se i bibliojjrrafija o njemu, kritički izabrana. 8. Juinoslovenski enciklopedijski rječnik izdaju za to udru-žcnc Jugoslavenska akademija u Zag-rebu i Srpska kralj, akademija u Beogradu; one se dogovorno staraju i za redak-ciju te enciklopedije, a ta če sa štampati u Zagrebu. Sarad-nici ie bili u prvome redu južni Sloven i, ali če saradjivati i ostali odlični stručnjaci ostalih slovenskih naroda, koliko to bude potrebno ili podesno. Nijednome piscu nije predmet rada vezan na specijalno njegfovo narodno područje, nego odlučuje u prvom redu stručna sprema njegova o tome, o čemu če on pisati. 11. O pojedini m strukama mogu se reči zasad otprilike ove napo m ene : 9. U geografiji bit če za s ve j užn osi o venske zemlje ä) jedan opči članak poglavito morfologičko-fizičke sadržine, pa čc on s toga glcdišta, a i s drugih, iznači zajcdnicu i veze južnoslovenskih zemalja. Zatim če biti b) opčih članaka o po-jedinim južno slovenskim zemljama, pa če oni donijeti pregled etnografičkih, ekonomičkih i političko-administrativnih prilika, upučujoči u pogledu opčih morfologičko - fizičkih prilika na onaj opči članak o svim južnoslovenskim zemljama, pa iznoseči napose ovdje one |>odrobnosti, koje nijesu ulazilc u onaj opči članak o svim zemljama; c) specijalnih članaka o velikim i važnim oblastima (na pr. Boka Kotorska, Vinodol, Šumadija, Kosovo polje); i d) o važnim gorama i rijekama ili j^ezcrima, poliima (na pr. Blejsko jezero, Stari Vlah, Kupa, Skadarsko blato, Ohridsko jezero, Gacko polje); e) manjih ili večih članaka o važnim gradovima (na pr. SoHja, Ljubljana, Dubrovnik), o mje-stima, koja imaju naročitu ekonomičku ili drugu važnost (rudarska mjesta, pristaništa, kupališta i t. d.), o nijestima s večom historijskom znatnošču, o važnim manastirima, dvorovima, razvalinama i. t. d.; f) sitnih članaka ili napomcna različna geo-grafskoga smjera. 10. Iz prirodnih nauka najvažniji su podaci za rječnik: a) geologički, rudarski i balneologički, zatim b) vegetacijske formacije (na pr. omorika, zimzeleni pojas i t. d.), r) ekonomički važne biljke i životinje. Iz zoologije če se uopče uzimati samo ono, što je endemično, a tako iz botanike i mineralogije. Gradja iz prirodnih nauka pridružuje se po mogučnosti člancima iz geografije, osim naročitih sluča-jeva (na pr. o nekoj rudarskoj oblasti; glavna karakteristika mediteranske flore ii primorju; o nekom kupalištu), kod kojih i obradjuju članke stručnjaci prirodnjaci. d) Manj i članci i kratke napomene, kojima se obradjuju samo juinoslovenska „endemica". • i • • Koji ce članci biti samoslalni, a koii Ii če se prisloniti člancima iz drugih struka, odlučivat če glavna redakcija sporazumno sa stručnjacima. 11. Iz antropologije ne če mnogo ulaziti u rječnik, samo činjenice. Osim jednoga opčega članka bit če i nekoliko spe-cijalnih članaka i više napomena. 12. Narodni život (folklora) ima biti zastupljena što obilnije i sa svih strana struke i naroda. Opči članci imaju biti jedinstveni za cijeli slavenski jug; specijalni i sitni članci - zato, što se u njima ogledaje realno stanje i o tome ne može biti mnogo kombinacija — imadu biti što brojniji, a zato če glavni i opčeni članci moči obulwatiti samo šire vidike. Članci če obuhvatati: a) život (u porodici, zadruzi, prema susjedima i t. d.); b) običaje; c) zabave; d) poeziju, svirku i umjetnost; e) vjerovanje; O pravne nazore i običaje; h) rad; i) životne potrebe. 13. Arheologija, koliko je predslovenska, obradit če u opčim člancima sav predmet, a specijalnima če istaknuti ona nalazišta, koja su važna, pa če ova doči po mogučnosti kao dijelovi pojedinih članaka uvrštenih u nečnik — ili, ako takovih nema, doči če kao posebna nalazišta. Slično če se za specijalna nalazišta postupati i sa slavenskom arheologijom, pridružujuči se, ako je nalazište važno i u drugom pogledu (topografički, historički i t. d.; n. pr. Knin, Nin i t. d.), ostalim obavještenjima 0 tom lokalitetu; i pojedini arheologički objekti, ako su važni (n. pr. Dioklecijanova palača u Spljetu, pojedini objekti u Ninu 1 t. d.) treba da imaju svoj člančič. Arheologiji se pridružuje i numizmatika, pa če se osim opčega članka odrediti i neki specijalni (keltski, grčki i ilirski novci; rimski novci; kovnice rimskih vremena, isto slovenskih vremena; hrvatski novci 13. in 14. vijeka; novci dalmatinskih i albanskih gradova; novci bosanskih, srpskih i bugarskih vladara, Balšiča v Zeti i. t. d.). 14. O obradjivanju jezika i narječji može se u pogledu organizacije rada u rječniku reci to, da osim opčenih članaka o tom predmetu, koji če sustavno prikazivati, treba da bude spe-cijalnih članaka o pojedinim važnijim pojavama. Tako če možda svoj specijalni članak imati n. pr. resavsko narječje, a i svaki od južnos ovenskih če književnih jezika imati svoje članke, koji če dakako prema člancima o narječjima biti opčeni; tako če onda za najopčeniji članak o južnoslovenskim jezicima i narječjima ostati -m — da prikaže ono, što se o svima njima može opčeno reči. Sve to je u vezi s opčom tendencijom enciklopedijskega rječnika, da opčeni članci imadu prikazati opčcne stvari i universalne prilike, a podrobnosti ostaju za članke, koji su manjc opčeni; — i tako ide sve na niže redom Ijestvice u svakoj struci. 15. Politička povijest. Osim opčejfa članka o predslo-venskoj povijesti sadašnjih južnoslovenskih zemalja imat če posebne opče (pregledne) članke državna povijest hrvatska, srpska i bugarska; imat če poseban opci članak i povijest naroda slo-venskoga (slovenačkoga); fwsebnc če opet članke imati i specijalne južnoslovenske državne tvorbe (n. pr. Bosna, Zeta, Dubrovnik, Črna Gora). Bit če članaka i o političkoj povijesti nekih istak-nutijih oblasti, gradova i mjesta, u sveži s geografičkim i drugim podacima o njima (n. pr. Istra, Kranjska, Zadar). Članci o važnijim plenienima, rodovima, porodicama i ljudima, a napomene o manje važnima; članci o saborima i t. d. i o političkim ustanovama; tako isto o vojsci i vojnim ustanovama. Slično če sc raditi i u području vjerske i crkvene povijesti. U opčim člancima prikazat če se: crkva hrvatska rimokatolička s osobitim obzirom na slovensku službu Božju; narodne cerkve srpska i bugarska; bogomilstvo; islam; crkva u Slovenaca s osobitim obzirom na protestantizam 16. stolječa; cerkvena unija; evrejstvo. Članak o pretkrščanskom vjerovanju i o njegovu kasnijem življenju usrcd sadašnjih pozitivnih religija, nadovezujuči na rad u folklori. Specijalni članci o važnim cerkvenim ustano* vama, ljudma (episkop! i t. d.), gradjevinama (crkve i manastiri) i knjigama, o saborima i t. d. Slično i o kulturnoj povijesti i o njenim ustanovama, ljudma i pojavama — koliko to nije več sadržano u člancima 0 povijesti političkoj, crkvenoj, literarnoj i pravnoj. Razvitak štamparstva i kniižarstva, razvitak žumalistike, razvitak ostalih glavnih kulturnih ustanova prošlosti (isporedi: „Prosvjetu"). Članci o školstvu u prošlosti i sadašnjosti, a napose i neki važniji specijalni članci za osobitosti u tom pogledu. Važni ljudi u kulturnoj povijesti. 16. Književnost. Opči pregled književnosti južnih Slovena u jcdnom članku; tako isto i opči pregled narodne (tradicionalne) literature uz posebne članke i člančiče o važnijim njenim licima ili mjestima i gradjevinama, nadovezujuči ova, koliko se može, na historičke ličnosti i geografičke lokalitete. Opči članci o književnosti bugarskoj, srpskoj i hrvatskoj, slovenačkoj; opči članci o specijalnim literaturama ili literaturnim područjima (n. pr. dubrovačka, dalmatinska, slavonska, kajkavska, slaveno-srpska, ilirska, bogomilska, protestantska, latinistička, južnosla-vcnska-muslimanska i t. d.). Biografije književnika lijepe, naučne 1 druge literature, uzimajuči same lole važnije ličnosti, t. j. one, koie SU važne, bilo po čemu. do godinc 1910. Od najslanj.h pisaca uzct če se svaki, od najnovijih što veci broj (makar i naikračom napomcnom); od ostalih če se odabirati oni koj. su važniji sami sobom ili strujom. u kojoj su bili (.sporedi tocku 4. alineju 3.), ... • » • Od pisaca, koji su pisali ludjim jezicima, uzimat ce se osobito oni, koji su pisali: latinski, pa onda: talijanski ili nje-mački, zatim: turški, arapski ili persijski. 17. Pravo. U rječnik če uči samo ono, što je za južne Slovene karakteristično u prošlosti i sadalnjosti. Prema tome če biti ovi opčeni člana: a) iz povijesti pravnih izvora jedan krači pregledni članak o pravnim izvo-rima za sve južnoslovenske zemlje, za Hrvatsku i Slavomju. ko-iima bi se mogla dodati i Dalmacija i Istra; za Bosnu i Herce-govinu; za Srbiju; za Crnu Goru; za Bugarsku; za zemlje u turskom carstvu; b) iz ustavai uprave: za južnoslovenske zemlje u Austriji; za Hrvatsku i Slavoniiu; za Bosnu i Herce-govinu; za Crnu Goru; za Srbiju; za Bugarsku; za zemlje u turskom carstvu; za južnoslovenske predjele kr^jevine Ugarske; kod svakoga članka ima biti: a, kratak historički pregled ustava i uprave, koliko to ne pada u političku povijest (izradjuje ga redovno historik, a ne pravnik), b) današnji ustav; O danainja uprava (organizacije uprave, sudstva. područje uprave); pri tome se imadu napomenuti samo najznatniji zakoni, a u podrobnosti se ne bi smjelo zalaziti; c) opči članci za sve juznoslavenske zemlje zajedno: a)ogradjanskom pravu, h) o gradjanskom postupniku (procesu); C) o kaznenom (krivicnom) pravu; d) o kaznenom (krivicnom) postupniku (procesu): ^^ o ze-nidbenom (bračnom) pravu. — U opčim člancima pod c) ne bi imalo biti prikazano čitavo pravo, nego bi se tu imali na-brojiti samo najznatniji zakoni u pojedinim zemljanka iz novijega doba i odakle su ti zakoni preuzeti, pa koja su im glavna načela. Pojedini članak za sve zemlje ne bi smio obuhvatati vise od 4—5 sfupaca. Opči Članci pod b) dodaju se onim opcim člancima zemalja, koji prikazuju te zemlje sa gledišta drugih struka. Specija/ni članci (istaknuti i obični), koji bi prikazivali povijest pravnih grupa gore pod c), bili bi o sebi člana, koji bi« prikazivali povijest pojedinih uredaba. ih koji bi prikazivali pojave iz narodnoga prava. Tako ce isto biti specijalnih članaka iz povijesti pravnih izvora (n. pr. o statutima, dukalijama i t. d.), izdržavnopprava, iztinan-cijskoga prava i narodnoga gospodarstva, iz proce-sualnoga prava, iz kaznenoga (krivičnoga) prava, u prava medjunarodnoga — ali uvijek samo o onim predmc-tima, pojavama i podrobnostima, koje so u prošlosti lU sadainjosti specifične i karakteristične za južne Slovenstvo; prema tome se ne čc uvrštavati članci, koji bi obradjivali ono, što je u pravnoj nauči opceno za sve narode, baš kao što se iz prirodnih nauka ne cc uvrštavati ono, što nije specifično i karakteristično za zemlje južnoga Slovenstva. Koliko koji članak pripada više pod historiju uopče, ob-radjivat če ga historik (n. pr. članke: historički pregled ustava ili uprave, sabora, plemstva, carine, poreza; članke o: komori, riznici i t. d.; župan, vodja i t. d.). Biografije (istaknuti, obični i sitni članci) pravnika južnoslovenskih onako, kako če se uopčc pisali biografije književnika. 18. Sredstva prosvjete. Ovama pripada razvitak i sadašnje stanje pomnožavanje produkcije literarne, dakle i štamparstva, a onda knjižarstva, u opčim i posebnim člancima, uzimajuči u obzir i pojedine istaknutije radenike na tome polju; tako isto i žurnalistike, pri čemu čc važnije novine ili časopisi imati svojih posebnih članaka, a tako isto i novinari. Arhivi i biblioteke imat če i opčenih i posebnih Članaka, pri čemu če se prikazati i povijest njihova i sadašnje im stanje. To isto vrijedi i za naučne zbirke, muzeje, po-zorišt a. Slično če se obraditi i članci o naučnim, književnim, umjetničkim i prosvjelnim društvima (tako če n. pr. u članku „akademija" biti prikazan osnutak, razvoj i sadašnje djelo-vanje svih triju akademija na slovenskem jugu s opčenih glcdišta, a napose če biti specijalnih članaka o svakoj od njih). Razvitak školstva do 19. vijeka i u tom vijeku prikazat če opči jtdan danak za sve zemlje južnoga Slovenstva, ističuči pri tome neke glavne momente, ljude i ustanove, a tako isto i one ljude i ustanove, koje su postojale izvan južnoga Slovenstva, a utjecale na nj (n. pr. ilirski zavod sv. Jerolima u Rimu, hrvatski zavod u Bolonji, u Beču); specijalni če pak članci i člančiči to upotpunjavati i specijalizirati. Stanje sadašnjega školstva bit če prikazano u svakoj zemlji i u svakom važnijem mjestu za sebe, prislanjajuči se na ostale stvari iz drugih pod-ručja znanja, koje če biti napisane o onoj zemlji ili onomc mjestu. Organizacija crkvena sadašnja tako, da če prislanjati na dotične historičke članke, a i na statističke; osim toga posebni opči članci za pojedine konfesije u svim zemljama zajcdno. 19. Umjetnost. Osim opčega članka bit če specijalnih članaka za neke istaknutije struje; kod članaka pojedinih zemlja i mjesta bit čc specijalnim načinom pripomenuto i ono, što se u tom pogledu može reči, pa če biti istaknute i neke karakte-rističnije gradjevine i ostale umjetnine iz prošlosti i sadašnjosti. Neke osebito važne umjetnine bit če obradjene i spccijalnim (makar i sitnijim) člankom (n. pr. manastir 2iča, crkva sv. Anastazije u Zadru ili stolna crkva u Šibeniku ili knežev dvor u Dubrovniku). Biografije umjetnlka imadu biti što potpunije. Na analogan če se način raditi i kod muzike (glasbe) — svjetske i crkvene —, pri čemu če se osobito pomljivo paziti na obradjivanje narodne muzike. 20. Narodna privreda. Ovamo brojimo: a) ratarstvo, vino-gradarstvo, šumarstvo i ribarstvo — kao privatnu produkciju; b) rudarstvo sa svim onim, što je' s time u sveži; c) obrt i trgo-vinu; d) promet (saobračaj): ceste i željeznice, brodarstvo (osobito pomorsko), poštarstvo i t. d.; e) veresiju; f) financije. Koliko je od tih struka specifično statistike, uvrštavat če se u dotične članke pojedinih zemalja, oblasti i mjesta kao sta-tistički dio njihov; koliko je pak toga historičko, obradjivat če ga u ovom pravcu u prvom redu historici: a) kao dijciove do-tičnih članaka u sveži s drugim strukama, kao posebne članke opčene ili specijalne, koliko se koja pojava sama sobom istakia kao neki specificum. Koliko je pak od sadašnjih ustanova, predmeta ili pojava podesnih ili vrijednih, da se obradc za sebe sami, toliko če se i obraditi. 21. Statistika. Ovamo dolaze specifično statistički podaci za točke a) do f) prve alineje predjainjega paragrafa o „Narodnoj privredi". Osim toga pripadaju ovamo podaci: g) o stanju i mijeni žiteljstva, A) o zdravstvu, t) o mijenama pripadnosti konfesijama i o troškovima za konfesionalne svrhe; k) o statistic! školstva, /) o društvenim prilikama, /n) o vojnim prilikama, n) uopče o svemu, što obradjuje statistika (dakle statistički podaci o stočarstvu, izvozu, uvozu, požarništvu i t. d.). III. 22. Da sebi sada ponovno stvorimo sliku Južnoslovenskoga enciklopedijskoga rječnika i to jasnu u cijelosti i podrobnosti, ističcmo ovo: Taj rječnik nema sadašnje znanje o južnome Slovenstvu prikazivati u kompaktnim masama naučnih rezultata, razvrstanih po strukama ili po nacionalnim ili geografičkim jedinicama, nego ga ima prikazivati — kao što to čini i svaki drugi rječnik — razdrobljeno na bezbrojne individualne predmete i pojave. Prema tome če u toj enciklopediji biti vrlo mnogo sitnih i malih članaka, veliki broj običnih članaka, potreban broj (prema važnosti samoga predmeta) istaknutih članaka, dovoljan broj opčenih članaka. Na taj če se način zadovoljiti ne samo naravi rječnika, nego baš zalo i potrebi publike, koja sebi mnogo teže (ili ni-kako) može izvan takova rječnika pribaviti informacije, pa če zato vrlo cesto potražiti taj rječnik upravo poradi podrobnih članaka. Zato če se opčeni članci uklanjati svim podrobnostima i specijalnostima, nego če na zgodnim mjestima (ali ne prečesto) upučivati u parentezi na specijalne članke i člančiče. A ima vrlo mnog^o predmeta i pojava, koji če imati svoje specijalne članke, ali zato ne če biti ni spomenuti u opčenim člancima — ili: vrlo mnogo predmeta i pojava, koji zbog lake preglednosti opčenih članaka ne če smjeti ni i jednom samo rječju ulaziti u opčeni članak, svakako če imati svoj specijalni članak. Sasvim je prirodno, da če i opčeni i veči članci sadržati cesto informacija iz različnih struka, pa če te informacije dati i različni pisci; tu če onda jedan pisac pribrati te podatke u jednu cjelinu, koja ne mora biti organična. Kako če se to uraditi, bit če briga redakcije. Opčeni članci ne moraju biti upravo opsežni, ali moraju biti jasno pregledni, pa obuhvatati sve ono, što specijalnosti spaja u cjelinu opčega pojava po srodnosti svcga onoga, što zajcdno pripada, gdjegod ono bilo ili ma kako se ono pojavlji-valo. Podrobnosti u obavještavanju. a generalizacija s večih i velikih vidika: oboje ima biti karakteristika te enciklopedije. 23. Za podlogu rada služe stručnialfabetari članaka, njih treba redakcija rječnika, da zna, što sve treba uči u rječnik. No dosadašnje iskustvo pokazuje, da če se istom s napredovanjem rada za rječnik — dakle i s napredovanjem samoga pisanja članaka — moči imati sigurnost o tome, koji H sve to članak i člančič ima doči u rječnik i kako. Zato držimo, da se pisanje članaka nema odlagati istom poslije onoga vremena, kad budu svi alfabetari potpuno gotovi; mnogi se članci mogu več sada pisati, samo ako pisci imadu jasne upute o tome, što i kako treba pisati, i ako poznaju u glavnim črtama organizam rječnika i svrhu njegovu. 24. Organizacija redakcije. Što se bude u području slo-venačkom radilo u Ljubljani (u znanstvenoj sekciji Matice Slovenske) i u Sofiji (u kolu bugarskih književnika) za enciklo-pedijski rječnik, radit če se samo po delegaciji zajednice Jugo-slavenske i Srpske kralj, akademije. I Jugoslavenska akademija i Srpska kralj, akademija, svaka za sebe, postavlja str učne redaktore za pojedine struke ili stručne skupove. I pojedini stnični redaktori jedne i druge akademije, i glavna redakcija, stoje medju sobom prema potrebi u sveži i sporazumu pismenom ili usmenom. Pobliže o uredjenju redakcije javit če se u svoje vrijeme. 25. Pisci imadu svoje prinose pisati samo u formatu kvarta pisarničke artije, ostavljajuči uvijek nekoliko centimetara prostora gore i dolje, desno i lijevo. Ako članak može stati samo na jcdnom ovom kvart-listu na obje strane (na lice i na-Učje), neka ih pisci ispisu obje; inače ima naličje biti neispisano. Honorirat če se svaki članak, i to po štampanoj vrsti (liniji, retku). 4< « To jesen se bo približno določil obseg člankov (gl. gori točko 4. „Upute"), določili pisatelji, kolikor se še niso prijavili, in glavni uredniki za poedine stroke. S početkom I. 1913. bo vse pripravljalno delo končano. Ob petdesetletnici „Matice Dalmatinske" (1862—1912). Misel o ustanovitvi „Matice Dalmatinske" sega nazaj v 1. 1848. Pravoslavni Božidar Petranovic je tega burnega leta izdal proglas, naj bi slovanski bratje pomagali ustanoviti tako društvo, ki bi proganjalo „kletni tudjinski duh" nekdaj glasovite, po junaštvu in pesništvu slavne Dalmacije. L. 1849. je bilo nabranih ze 771 K glavnice, a ustanovilo se društvo še ni, ker je zavela absultistična sapa. Denar je delj časa hranila „Matica Ilirska" (sedaj Hrvatska) v Zagrebu. Ob zori novega ustanovnega življenja je Petranovic izpo-sloval potrditev pravil in 27. julija 1^2 je bila „Matica JDal-matinska" svečano otvorjena; predsednikom je bil izvoljen Božidar Petranovic sam. Stroßmayer je novo društvo podprl s 1000 fl. „Matica Dalmatinska" je izdajala izprva le „Koledar", drugi načrti se niso izvedli. Vslcd tega je naraščalo nezadovoljstvo proti njej. Končno je !. 1882. danes prosluli učenjak in rodoljub Bulic predlagal, naj bi se „Matica Dalmatinska" spojila z „Matico Hrvatsko". Predlog pa je bil po burnih debatah odklonjen. „Matica Dalmatinska" se tudi pozneje ni mogla prav razviti. V zadnjih letih smo pač čitali poročila o njenih glavnih skupščinah, a rezultati so bili stalno nepovoljni. Ne vem, s katere strani je izšla iniciativa; a to vem, da je — menda 1.1910. sedanji tajnik „Matice Hrvatske", prof. dr. Albert Bazala bival delj časa v Zadru in da so se tam vršili razgovori o spoju obeh hrvatskih „Matic". Istega leta smo videli na skupščini „Matice Hrvatske" v Zagrebu tudi odposlanika „Matice Dalmatinske", prof. dr, Karliča. Končno je stvar dozorela tudi v podrobnostih in je bila za dne 22. jan. 1911 oklicana izvanredna glavna skupščina „Matice Hrvatske", da bi sklepala o tozadevnih predlogih. Skupščini je bila predložena sledeča pogodba „Matice Hrvatske" in „Matice Dalmatinske": 1. „Matica Dalmatinska" ostane, kakor je bila, pod svojo upravo, se drži svojih pravil in upravlja samostalno svoj imetek; povsem samostalno odločuje tudi o književnih izdanjih. 2. „Matica Hrvatska" prevzema izdajanje del, sprejetih od uprave „Matice Dalmatinske" v obsegu in v obliki rednih izdanj „Matice Hrvatske", a dogovorno z odborom „Matice Dalmatinske". 3. „Matica Dalmatinska" se obvezuje, v to svrho dajati letni prispevek 1500 K, plativih v dveh enakih obrokih, in sicer prvega tekom meseca januarja, drugega pa tekom meseca julija vsakega leta. Ako število utemeljiteljev-članov „Matice Dalmatinske" naraste preko 200, bo „Matica Dalmatinska" razmerno povišala svoj letni prispevek. 4. „Matica Dalmatinska" pošlje „Matici Hrvatski" najkasneje do 31. decembra vsakega leta za sledeče leto sprejeti rokopis. Ako katerega leta uprava „Matice Dalmatinske" do konca dccembra ne bi „Matici Hrvatski" predložila nobenega dela v izdanje, ima odbor „Maticc Hrvatske" pravico, da v sledečem letu odredi, katero delo se bo izdalo pod imenom „Matice Dalmatinske." 5. 1 „Matica Hrvatska" i „Matica Dalmatinska" si pridržujejo pravico, izdajati izvanredna izdanja. 6. „Matica Hrvatska" bo dosedanjim ustanovnim članom „Matice Dalmatinske", kakor svojim utemeljiteljem, dajala brezplačno vse knjige, ki jih izda ob svojem strošku. One osebe, ki bi se po tem ugovoru hotele začlaniti kot utemeljitelji v „Matico Dalmatinsko", sc bodo obvezali, vplačati v blagajno „Maticc Hrvatske" tudi svoto 40 K ter bodo tedaj postali utemeljitelji „"Matice Hrvatske", Ako bi se pa ta pogodba razrešila, bodo utemeljitelji „Matice Dalmatinske", ki bodo do časa razrešitve le pogodbe uživali pravice utemeljiteljev „Matice Hrvatske", morali izravnati svoj utcmcljiteljni del za „Matico Hrvatsko" do popolne svote 100 K, ako bc^o želeli, tudi nadalje ostati utemeljitelji „Matice Hrvatske". 7. „Matica Hrvatska" bo dala „Matici Dalmatinski" na razpolago toliko odtiskov samega dela, izdanega na ime „Matice Dalmatinske", kolikor jih bo treba porazdeliti med letne člane „Matice Dalmatinske". V to svrho bo „Matica Dalmatinska" do 31. dec. vsakega leta „Matici Hrvatski" priobčila število članov. % Za vsako delo, ki ea bo v smislu te določbe razdeliti med letne Člane, bo „Matica Dalmatinska" plačala „Matici Hrvatski" po 2 K." To pogodbo je skupščina „Matice Hrvatske" na izvan-redni glavni skupščini dne 22. jan. 1911 enoglasno sprejela. „Vsekakor je ta čin v ujedinjenju hrvatskega naroda korak naprej." i'e dejal tajnik „Matice Hrvatske", prof. dr. A. Bazala v svojem etnem poročilu dne 25. marca 1911. Ob 50letnici obstanka „Matice Dalmatinske" t. j., za 1.1912. izide prvič knjiga pod njenim naslovom v izdanju „Matice Hrvatske". Jugoslovanska Antologija v angleškem jeziku. Pred osemdesetimi leti je angleški državnik Sir John Bow-ring (1792—1872), ki jc bil tudi pesnik (njegove himne so mu očuvale častno mesto v angleški poeziji), prevajal slovanske jcsmi (ruske, poljske, češke, srbske) v angleški jezik ter izdal . 1832. v Londonu Cheskian Anthology. Po dolgi dobi imamo sedaj na Angleškem zopet prijatelja, ki uvaja v svoj veliki svetovni jezik tudi poezijo malih s ovanskih narodov. To je mladi pesnik P. Selver, učitelj nemškega jezika v Redhillu. Letos (1912) je izdal v Londonu (Henry J.Drane) antologijo moderne poezije češke (An Anthology of Modem Bohemian Poetry). Med Slovani, ki mu pri tem delu pomagajo, je imenovati zlasti dr. Jos. Karaska, znanega slovanskega literarnega zgodovinarja. Karasek je tudi mene opozoril na namene in želje Sel-verjeve, zlasti na „Jugoslovansko Antologijo", ki jo misli izdati v angleškem jeziku. Izmed slovenskih pesnikov je imel P. Selver le Prešerna. „Matica" mu je nato kupila in poslala še Jenkove „Pesmi" !., Aškerčeve „Balade in romance" (2. izdanje) in Župančičevo „Čez plan". Nato sem prejel sledeči odgovor: Si. Anne's, Rcdhill Surrey (England). 16. X. 12. Für die schönen Bücher, die Sie mir in so liebenswürdiger Weise zugeschickt haben, bin ich Ihnen sehr zu Danke verpflichtet. Diese, schon in der äusseren Ausstattung ansprechenden Lyrikbände haben mir eine grosse Freude bereitet. Was meine Anthologie betrifft, so kann ich vorläufig nichts bestimmtes mitteilen. Momentan bin ich mit einer eingehenden Arbeit über Jar. Vrchlicky beschäftigt. Ich gedenke nämlich, eine ziemlich umfangreiche Sammlung seiner Gedichte, von denen ich eine grössere Anzahl bereits übersetzt und teilweise veröffentlicht habe, nebst kritischer Studie herauszugeben. Sie können sich denken, dass diese Aufgabe meine ganze freie Zeit in Anspruch nimmt; somit werde ich zu meinen schon begonnenen südslavischen Studien erst später zurückkehren können. Auf eine nähere B^anntschaft mit Ihren grossen Dichtern Aškerc, Jenko, Zupančič und, natürlich, Prešeren freue ich mich sehr. Meine südslavischen Studien sind, bis jetzt, nicht sehr weit fortgeschritten. Aus der serbo-kroatischen Literatur übertrug ich verschiedenes von Šenoa, Vraz, Haram-bašič, Badalič, Stefanovič u. a.,*) aus der slovenischen Poesie nur zwei Stücke von Prešeren. Ihr Schrifttum ist leider im Britischen Museum nicht sehr stark vertreten, und Bestellungen durch einen Buchhändler haben oft kein Re.sultat. Aber Ihre hübsche Gabe bietet mir eine Fülle dankbaren Materials. Dass Herr Dr. Josef Karäsek Sie auf meine Tätigkeit aufmerksam gemacht hat, freut mich sehr. Dr. Karäsek, mit dem ich seit mehr als zwei Jahren im Briefwechsel stehe, schätze ich als Freund und Schriftsteller sehr hoch, ihm habe ich meine vor sechs Monaten (in engl. Sprache) erschienene „Böhmische Anthologie" gewidmet. Ich werde nicht verfehlen, Sie vom Gedeihen meiner slovenischen Studien eventuell in Kenntnis zu setzen. Entschuldigen Sie, bitte, wenn dieser Brief allzu lang geraten ist. In Hochschätzung Ihr sehr ergebener P. Selver. Za njegov slovanski trud moramo profesorju Selverju biti le hvaležni. Poslati mu bo še Gregorčiča, morda Ketteja itd. *) Naravno, da »e ta vrata izpopolni z modernimi pesnila. Poverjeništva „Matice Hrvatske" na Slovenskem 1911. Bovec na Goriškem: poverjenik g. Pretnar Rud., davčni upravitelj. Brežice: g. učitelj Ign. Supan. Celje: g. dr. Hrašovec Juri, odvetnik. Črnomelj: član g. Schweiger Janko, c. kr. sodni oficijal. Gorica: g. c. kr. učitelj Jurdana Srečko. Gornji Grad: g. nadučitelj Fr. Kocbek. Idrija: g. učitelj Rud. Pleskovič. Kamnik: g. Fr. Stele. Kanal: g. nadučitelj Al. Vere. Kranj: g. hranilniški tajnik Ivan Valenčič. Krško: g. učitelj Šterk Davorin. Ljubljana: g. Dragotin Hribar, tvomičar. Maribor: g. prof. dr. Arnejc Ivan. Metlika: g. c. kr, poštar Güstin Fr. Prvačina: član g. nadučitelj Jos. Orel. Ptuj: g. prof. dr. Jos. Komljancc. Radovljica: g. trgovec Leo Försager, Rogatec: člana g. sodnik v p. Senčar Jos. in g. Alb. pl. Klemen. Sežana: g. voditelj c. kr. pripravnice Al. Bajec. Sv. Lenart v Slov. Goricah: g. odv. dr. Milan Gorišek. Skedenj pri Trstu: gdčna. učiteljica Marica Gregorič. Škocijan pri Mokronogu: član g. nadučitelj Ivan Benedičič. Šmaije pri Jeliah: g. dr. med. Josip Rakež. Trst: odv. konc. dr, Ivan Antončič in g. odv. konc. dr. Jos. Jed- lovski; knjigarna Jos. Gorenjec. Vipava: g, učitelj Anton Skala. Žužemberk: član g. asistent Stanislav Ribnikar. Statistika članov „Matice.Hrvatske" v Ljubljani za 1.1911. Uradnikov: 26 Obrtniki: 3 Profesorjev 23 Tvorničarja: 2 Odvetnikov 10 Notar: 1 Zavodov, knjižnic itd.: 8 Inženir: 1 Trgovcev: 6 Učitelj: 1 Zdravnikov: S Ženski: 2 Duhovniki: 3 Ustanovnikov, v Ljubljani stanujočih, je pet, razen enegfa vsi iz prejšnjih časov. Izgovor slovenskega knjižnega jezika. Zadnja leta so me znanci večkrat opozarjali, češ, naj »Malica" ali „Društvo slov. profesorjev" sproži končno ureditev slovenskega pravopisa. Na to sem odgovarjal, da se stvar razvija sama od sebe, da smo si v glavnem in teoretično glede pisave edini ter da se bodo „pišoče mase" polagoma in le polagoma navadile običajnega pravopisa. Letos me je predsednik „Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev", g. Luka Jelene, ki je o tej stvari prejel poseben predlog za glavno skupščino, pismeno povprašal, kako je prav za prav z ofici-jebo ureditvijo slovenskega pravopisa. Po zanesljivih poročilih sem odgovoril, da se tega ni nadejati tako kmalu, da pa bo bodoči „Pravopis" po vsej priliki imel „bra/ca", a o izgovoru ,1'-« bo molčal. Ne bi sedaj v Matičinem „Letopisu" pisal o tej stvari — razvoj naj stori svoje — ako bi se letošnjo jesen to vprašanje ne bilo pojavilo zopet v širši javnosti. Ne gre sedaj za pisavo, ampak za izgovor; ne za ortografijo, ampak za ortocpijo. V gledališču, kjer se je dosle razen v narodnih igrah govoril na koncu glagolov ,1", je nova intendanca uvedla nov izgovor, a s tem izzvala v gledali^i publiki odpor, ki jo je prisilil, se umakniti in ostati pri dosedanjem izgovarjanju ./*-a.*) S tem je ,1' postal res publica in izzval dvoje predavanj. Oktobra meseca je svojo stvar, ki v gledališču ni uspela, javno zagovarjal g. dramaturg Oton Župančič, a koncem novembra je o izgovoru slovenskega knjižnega jezika v „Leonovi družbi" govoril g. Anton Breznik, Štrekljev učenec, lingvist po stroki. Župančič je stvar motril bistveno z estetsko - umetniškega in narodno - moralnega stališča, Breznik pa z lingvistično • znanstvenega. Poslušal sem oboje predavanje. Breznikovo je imelo strogo znanstven značaj in znanstveni mir. *) „Intcndanca, ki ni previcU nalile, da bi po sili praznila hišo. se je morala odločiti, da uvede vsied pritiska Iju^aiuke^a občinstva na našem odru zopet izgovarjavo na I , . („Zarja', »t. 420). Hočem si stvar ogledati z vseh strani in se pri tem seveda ozirati tudi na izvajanja obeh gg. predavateljev. Kar naprej pa lahko iz svoje razprave izključim „blagoglasje", ki ga publika sicer rada navaja. Popolno subjektivnost blagoglasja priznavamo vsi, predavatelji in kritiki. Izključeno jc tudi skliccvanjc na te ali one pocdine osebe, ki govore ,1' ali ,v'. Zelo daleč je raztegnil problem Oton Župančič, ko je trdil („Zarja", št. 422). da to vprašanje „ni samo estetsko vprašanje, nego je socialno, moralno vprašanje, vprašanje naie samozavesti in samostojnosti, našega značaja in naše odkritosti", Breznik pa ga je omejil na filoloiko znanost. To drugo stališče je pretesno, prvo pa preširoko in zlasti — previsoko. A. Znanstveni rezultati. Župančičevo predavanje mnogokoga ni zadovoljilo, ker niti najmanj ni prineslo „onega dokaza, ki so ga pričakovali", ker ni prineslo dokazov jezikoslovcev za izgovarjavo .l'-a kot ,v', „kar bi moglo edino razpršiti nase pomisleke v tem oziru" (Slov. Narod", it. 240). Filologom jc vprašanje odkazal tudi listkar v „Zarji" (št. 408); navaja razne filološke avtoritete, ki so za ,u', in očita nekaterim pristašem .l'-a, da nimajo niti visokošolske jezikovne naobrazbe. Tistim, ki iščejo rešitev vprašanja v filologiji, je ustregel gosp. dr. Breznik. In ni dvomno, da se da naše vprašanje s čisto filološko-teoretičnega precej lahko rešiti. Gre nam za izgovor knjižnega jezika, je izvajal dr. Breznik. Bistvo našega knjižnega jezika je zapadna slovenščina, ki se je čistila pod vplivi iztočno-slovenskimi, staroslovcnskimi in srbohrvatskimi. Naš knjižni jezik ne odgovarja torej povsem nobenemu dialektu. V tem smislu občeslovenski in torej tudi knjižni so sledeči glasovi: 1. polu-glasnik in njega reHeks ,a' v dolgih zlogih; — 2. ozki in široki ,e' in ,o' (trojen ,e' in trojen .o': moka, otroka, dobrota — teče, pet, hlebec); — 3. ,1' kot ,u', (seveda tudi: voi/k), a z mnogimi izjemami, ki bi bile : vse izposojenke iz slovanskih jezikov in vse novejše tvorbe — zakaj novejše tvorbe se tudi v drugih stvareh ne drže starega glasoslovja, kakor kažeta n. pr.: kruAek, ljuc/ski, lu^ca (ne po staro: luyca); zato torej: gosti/nica, presto/, vr/, načelnik i. t. d. Kar jc pa spccifično n. pr. „kranjsko", kakor: krej, zdej, mrcz, krh, net, to naj se v knjižnem jeziku ne govori. Vsaj v principu bi si morali biti edini; edinost v praksi je v takih stvareh (že iz fizioloških vzrokov) nemogoča. „Zedinili se ne bomo v tem vprašanju nikoli", je dejal dr. Breznik in naglašal, kako modro je Luka Svetec pred 50 leti rekel: „Kdor pa govori že od matere ,1', naj ga govori". Na konkretno vprašanje, ali naj »e izgovarja „šu" ali „ieu"; .molu" ali „molit/"; „imel": „imU" ali .imcü", ni znal dr. Breznik čisto jasno odgovoriti, a je modro-znanstveno pristavil: „Izgovor „ime/" (z ,1') je po mojem principu kriv". Isto, kar je tu zastopal dr. Breznik, da je namreč izgovor .l'-a kot .u' občeslovenski — in zato knjižni, ne dialekten, je trdil (le brez obširnejšega dokazovanja) tudi Župančič, čei: „. V" ^ne spada v dialekt, nego v bistvo in v duh našega jezika" („Zarja", št. 421). Govorica množice našega naroda nam mora biti edino merodajna. Enako so potrebo izgovora z .u" dokazovali tudi tisti kriüki. ki so govorili o pretežni večini naroda, govorečega .u'. Dr. Breznik je teoretično za izgovor .u", a ne ve prav. kako bi se to v vseh slučajih izvedlo, ter pripušča izjeme. Krittk „-n" („-an"), ki je v „Zarji" (it. 408 in 410) pripravljal pot Župančičevemu predavanju, natančneje določuje izgovor tega takozvanega .u'-ja. češ: „Trdi .1' sc govori na koncu b^ in pred soglasniki kot dvoustični .v' (angleški: w)". In zopet: -Crko / izgovarjaj na koncu besed in pred soglasniki kot dvoustični v" (To bodi pravilo, ki naj se ga uče otroci), a pripušča izjeme, ki jih navaja Strekelj na str. 80—83.») Očividno naj bi torej ta ,u' ne bil običajni .U', ampak nekaj, kar je med in .t/' in v tem smislu bo umeti istega pisatelja besede: „Veliko manjšo napako napravi tisti, ki (O izgovarjajo kot ,v'. kakor pa tisti, ki ga izgov^ kot srednji .I'. Župančič ne ve, kaj naj bi prav za prav dal namesto ,l'-a; pravi: „v ali u. kakor kdo hoče", toda očividno misli, naj bi se izgovarjalo nekaj, kar še ni popoln ,u'. Nekako Uko naj bi se izgovarjalo. kakor je izgovarjal Trubar, „z jezikom zavaljenim" (Vodnik); to bi utegnil biti po priliki poljski glas .J". Kakor vidimo, se „Bog ve" dosti razmišlja, kateri izgovor prav za prav naj stopi na mesto .l'-a. Ali ali ,v' ali ? Ta negotovost, kaj naj se prav za prav postavi na mesto se vidi že v pisavi tozadevnih člankov; eni pišejo o «govoru na ,u', drugi o izgovoru na ,v'. , . i- i Vsled iste negotovosti o glasu in v glasu je nastala v gle^livom misli in premisleka. Konvcrzacijski govor je rezultat ali učinek onih dveh činiteljev, ki sta v neki plemeniti bor-i med seboj**). Marsikdo bi rekel. .Dobro, v rovtah ne ostanemo, samo tistega ,či8to pravilnega, afektiranega' jezika nam ni treba; govorimo lepo neprisiljeno svoj konvcrzacijski govor, tvojo številko 2." Na to je odgovoriti, da se ta konvcrzacijski govor more uveljaviti le tam, kjer je že oni čisto pravilni iolski in gledališki jezik; saj je product baä njega in narečij. Treba je zalo, na primernem mestu, t. j. v soli z vso strogostjo gojiti in zahtevati čisti knjižni jezik in od tega ne populčati: treba nam je staviti visoke, a dosežne cilje, ako hočemo doseči vsaj nekaj (konvcrzacijski govor). Vsako popuščanje nas spravi na strmino, po kateri pridemo v narečje. Taka strogost je tem po-trebncjša pri nas, ko zares vidimo vsak dan. kako malo ljudi tako-zvanih izobraženih krogov vobče govori „konvcrzacijski govor". — Sploh pa naš slovenski .konvcrzacijski ton" ne bo mogel biti daleč od čistega knjižnega jezika; to sledi iz značaja našega knjižnega jezika samega, kakor smo poudarjali že gori. Vendar je umijivo, če nahajamo manj ljudi, ki tudi v navadnem govoru govore ,1*. Kot pravi demokrat pravim sledeče: Prostak niti ne pričakuje, da bi se vsakdo moral ravnati |>o njegovem izgovoru, kamo-li da bi to zahteval. Vse to so bolj romantične fantazije tistih, ki iz neke sanjave daljave gledajo na narod kot svoj objekt ali v svoj vir. Prostak pa bi bil često naravnost oškodovan, ako bi ga večno držali v njegovem stanju. Pravi demokrat ne ljubi samo. ampak tudi uči. Na vprašanje: „Ali spoštujete sebe in svoje bistvo, ali se, jara gospoda, sramujete svojega izvora?" odgovarjam: „Da. spoštujemo svoje bistvo in ne sramujemo se svojega izvora; nikakor ne; a to *) Prim. Ciceronov jezik v njegovih Pismih. Kviotitijan opuš£a, ob5ujo< • prijatelji, «voj govomiiki jezik. **) Tako je paf pri vseh kulturnih narodih. Županfif pa pravi: .Eden jezik je, po duhu eden. in ie bi tudi bilo prt Nemcih dru^afe — ali ne bi tukaj icreckili svojo pot?" Da. duh vseh treh .jezikov" je že edeo, ali jflasovi nel vemo, da nismo več majčini sinki na domači trati, marveč smo se izpremrnili po letih, po opravi, po mišljenju in čuvstovanju in po — govoru. Mater svojo pa imamo kljubu temu radi in ji pomagamo'. Tudi historizcm in vera v ljubljene avtoritete nas ne sme strasiti na potu razvoja. „Resnim in častitljivim miselccm (naše preteklosti) priznavamo s slavnostnimi govori, spomenicami in spomeniki njih pomen; kadar pa gre za to, da delamo v njih smislu in duhu, da izrabimo praktično njihovo duievno delo, pometamo njih res životvome ideje brez pomisleka med staro šaro. Mi narod s tako pičlimi tradicijami ... res prav nam jc treba uganjati tak futurizem, ki pa je, kakor kaže ves razvoj našega govora, prav za prav nazadnjaštvo". Priznavamo njih pomen za njih dobo, cenimo torej njih zasluge, a iz tega ne sledi, da bi mi dandanes marali vse delati, kakor so delali oni. in živeti, knknr so živeli oni. Ne identificiramo se s Slovenci 16. in 18. stoletja, a radi jih imamo. G. Knjižni jezik in umetnost. Končno ogrožava baje čisti ,1' našo umetnost. Reklo sc je to o gledališki umetnosti in o pesništvu (beletristiki)*). Oteiujemo baje igralcem igro, češ, ako govore ,1', se ne morejo tako naravno podati, kakor bi se sicer. Izgovor z ,r-om pa moti baje tudi nase pisatelje, ki pišejo „za uho, ne za oko" . .. .Vsak količkaj karakterističen izraz, ki ga vzvišeni literarni jezik ne pozna, je (pisatelju) z izgovarjanjem na ,1' za-branjcn". Trebalo bi „barvastih besed" in „karakterističnosti jezika" („Zarja", 422). Kar se tiče gledališča, je stvar laka: V narodnih igrah naj sc igra v dialektu, kolikor je mogoče**); in takrat lahko pridejo „indi-vidualitetc" na dan. V salonu pa nikjer na božjem svetu ni takih „individualitet", marveč so ljudje, oblečeni drugače, izobraženi drugače, in vzporedno s tem govore drugače. Čc je igralec gori označena „individualiteta", se bo za salon v vsakem oziru, ne samo v jeziku moral malo izpremeniti. in baš po meri take njegove izpremenljivosti bomo sodili njegove igralske zmožnosti. Kar je v vsakdanjem življenju *) Glede petj« je pač reči, da jc vse naše dosedanje umetno petje uravnano po ,i'-u. Ali z izpremembo izgovora ne b< motili obstoječih kompozicij ? Pri petju je flovek ČMto posebno odvisen od „papirja". **) Seveda se vpraia: V katerem dialektu? Za razne lokaKiacije bi bilo treba raznih dialektov. Kdo sc jih bo pa hotel ufiti in kdo *e jih bo mog^cl naučiti? Le mislimo si štajerskejra Slovenca ali Hrvata ali Čeha, ki naj se nauä par slovenxküi — dialektov! Kdo bo mu plačal trud? Nemiki igralci velikih gledališč so se baje hodili učit dialektov; uverjen po »em, da se jc Dunajčan slabo ad hoc naučil tirolščinc! Torej dialekt sploh, v Ljubljani nekak kranjski! dobro ali mogoče, ne gre v salonu in pri avdijenci. „Govor s tvojo čistočo bodi v skladu s celotno pojavo človeka". Kar se tiče bcletristike, bi se pa bilo vprašati, kaj imajo .barvaste" in „karakteristične" besede opraviti z izgovorom na ,1'. Besede so lahko „barvaste' ali ne, najsi se govori ,1' ali ,u' — zlasti če pisatelj itak piše za uho. Nadejam se, da avtor „barvastih" besed ni mislil samo na „krepke" izraze. Saj vendar naša književnost ne more ostati ali biti trajno in vedno na tej stopnji. Morda pa tiči za tem razlogom, ki se tiče beletristike, nevedoma priznanje, da se človek ne more v vsakem oziru, torej tudi ne v jezikovnem zakladu kretati po dialektu in njegovih „krepkih" izrazih, ako govori ,1'. To bi bilo potrdilo moje gori izrečene trditve o .I'-u kot signalu za tir knjižnega jezika, a o izgovoru na ,u' kot signalu za tir dialektov. Da pa je sploh mogoče, si v dobi svojega razvoja prisvojiti drug dialekt kot književni jezik, in sicer ne le po njegovih vnanjih posebnostih, ampak tudi po njegovi notranji moči, to nam kaže vsakdanje življenje. Vsi sevemonemski pisatelji so temu priča; liriki celo, kakor je n. pr. Liliencron. Tudi umetnik se je učil jezika; prav vsak; in mnogi dobri umetniki so se ga učili mnogo*). Gogolj je klasičen velikoruski pisatelj, dasi je bil rodom Malorus. In Kollar pa Safafik, rojena med Slovaki, sta pisala češki. Hrvatski kajkavd piiejo književno stokavščino. V besednem zakladu je treba Štajercu precej presedlati, če hoče pisati današnjo knjižno slovenščino, a ni dvoma, da kmalu ne razume samo n. pr. kranjske besede „poreden", „čeden", „baraba", ampak tudi čuti njih notranjo silo. Kako pa naj potem našim pisateljem jemlje individualno moČ en edin zlog? Izgovor ,r ali ,u' ima važnost za formalno pravilnost vsega jezika, ne pa za njega duha. Saj duh jezika ni en glas, marveč je posebno skladanje značilnih besed v zveze in stavke. „Če izgovarja kdo „po/n", zaradi tega mu še ne bomo očitali „da ne govori v duhu slovenskega jezika" („Slov. Narod", št. 240). Da le zajema iz „bujne struje narodne govorice" s pridom fraze in njih vezanje! Še manj pa more ,1' uničiti umetnika, če je res umetnik. Če niso umetniki, jim tudi „prirodni" ,u' ne bo pomagal. Tudi če se govori ,u', bodo „iz bedastih ust zveneli vsi ,u'-ji bedasto in prazno, izobraženim ustom pa bo tvorila besede ideja in zvočne in gibke se bodo prožile raz jezik". To trditev, ki jo mi izrekamo o ,u'. je izrekel Župančič o ,1' in s tem je sam obrezkrepil svojo misel, da bi ,r mogel škodovati umetnosti. *) Tudi pri narodih, kjer je jeiik liloo „naroden", kakor B. pr. »rbo-hrvaUki. Končno je tudi tak jezik doma le v eDetn kraju; drugje sc ga morajo uäti. Sploh pa knjižni jezik ni samo zaradi bcletristike. Beletrlstika je le ena stran narodnega življenja. Pri knjižnem jeziku jc intcresirana vsa kultura, duševna in gospodarska. Zato gre v tem vpraianju glas vsem kulturnim delavcem, ne samo pisateljem. To je tem bolj treba poudariti, ker beletristika često izgubi pri nas vse stike z ostalimi stranmi narodnega življenja in s tem z njega celoto. Lahko pa je mogoče, da se poezija in ostala kultura kdaj nasprotujeta, ker zreta svet z različnimi očmi. O Ruskinu se poroča, kako zelo je črtil angleško industrijo, ker mu je vzela — pokrajino. Rajši je baje tiskane pole svojih knjig sam vlačil v mesto, nego da bi jih izročil železnici, tej škodljivki pokrajinskega miru in čistoče. Prim, tudi gorsko romantiko in skrb za promet tujcev! To je mogoče tudi v jezikovnih vprašanjih; zakaj umetnost rada individualizira, knjižni jezik kot tak pa socializira. Zlasti današnja umetnost je individualistična in po duhu mora biti. Po jeziku (po njegovem razvoju) je nam Slovencem kakor Slovanom sploh treba še vedno koncentracije. Razcepkanost in anarhija je naša stara lastnost, ki se je pokazala kakor v političnem, tako tudi v jezikovnem oziru le škodljivo. To mora naša umetnost uvaževati*). Konec. 1. Dialektu in dialektom vsa čast, kolikor so znak konkretnega življenja. Znanost jih raziskuje in umetnost črpa iz njih duha. — 2. Knjižni jezik ima običajno svoj posebni nastanek, vsekakor pa svoj posebni pomen, ki sega daleč preko dialekta. — 3. Vprašanje elovanja ni »zgolj zadeva kaprice, marveč za tem vprašanjem tiči drug, globlji pomen". — 4. Poleg drugega zavaja namreč ,r = u v dialektiziranje in s tem ruši slovensko celokupnost. — 5. ,l' = u pa iz istega vzroka moti tudi naše odnošaje do drugih Slovanov, zlasti Srbohrvatov in Čehov. Vara se, kdor misli, da nas ,r = u bliža Srbohrvatom. V znaku napredka in poseb« Jugoslovanstva pravim: V šoli in v gledališču naj Slovcnec čuje .svoj jezik čist in nepokvarjen, prost vseh tistih primesi in potvar, ki mu bijejo v vsakdanjem življenju na uho" (Župančič). Dr. Fr. Ikšič. *) Nekdo je po ŽupanSfevem predavanju v vsej reinohi baje rekel: „Prav za prav pUe pravo sloveničino le Boltatov Pepe, samo toliko tujk bi ne smel rabiti". Seznamek knjižne zaloge .Matice Slovenske" in kupne cene posameznim iztisom. a) Knjige: 1. P/eteršnik: Letopis »Slovenske Matice« za 1. 1876 . 2. dr. J. Bkiweis: Letopis »Slovenske Matice, za I. 1877 3. Jr. J. B/eiweis: Letopis »Slovenske Matice« za I. 1878. Ill in IV. del................ "4. dr. J. B/eiweis-, Letopis »Slovenske Matice« za 1 1880 5. dr J. Bkiweis vitez Trsteniški: Letopis »Slovenske Matice« za 1.1881.............. 6 A. Barte!-. Letopis »Slovenske Matice« za I. 1891 7. E. Lah-. Letopis »Slovenske Matice« za I. 18W . 8. E. Lah-. Letopis »Slovenske Matice« za 1.1900 . 9. E. Lah-. Letopis »Slovenske Matice« za I. 1901 . 10. E. Lah: Utopiš »Slovenske Matice« za I. 1902 . 11. Lah: Letopis »Slovenske Matice« za I. 1903 . 12. E. Lah: Letopis »Slovenske Matice« za 1.1904 . 13. E. Lah: Letopis »Slovenske Matice« za I. 1905 . 14. Letopis »Slovenske Matice« za 1.1910 .... 15. Letopis »Slovenske Matice« za I. 1911 .... 16. L. Fintar. Zbornik »Slovenske Matice« 17. L Pintar: Zbornik »Slovenske Matice« 18. L. Pintar: Zbornik »Slovenske Matice« 19. L. Pintar: Zbornik »Slovenske Matice« 20. L Pintar: Zbornik »Slovenske Matice« 21. L. Pintar: Zbornik »Slovenske Matice« 22. L. Pintar: Zbornik »Slovenske Matice« 23. dr. Fr. HeŠii: Trubarjev Zbornik. X. zvezek, vezan,' 1908 24. dr. Jos Tominiek: Bleiweisov Zbornik, XI. zvezek, 1909 25. dr B VoSnjak: Ustava in uprava ilirskih dežel. XII. zvez zbornika. 1910........... 26. dr. Fr. HešiC: Zbornik, XIII. zvezek, 1911 ; . 27. Erben-Rebec: VojvodsWo KoroSko. 1866 . . 2«. Rossmaess/er-Tušek: Štirje letni Časi. 1^67 . 29. Felloecker-Erjavec: Rudninoslovje. 1867 . . 30. J Vesel-Koseski: Raznim delom dodatek. 1879 31. V. Urbas: dr. E. H. Costa. 1877 ...... 32. M. Cigale: Znanstvena terminologija. 1880 33. J. šiJman: Slov. slovnica po MikloSičevi primerjalni. 1882 34. / Vrhovec: Zgodovina Novega mesta. 1891 . . . 35. S Rutar: Beneška Slovenija. 1899 ...... 36. Fr. Orožen: Vojvodina Kranjska. I. zvezek. 1901 37. Fr. Orožen: Vojvodina Kranjska. II. zvezek. 1902 . I. zvezek, 1899 II. zvezek, 1900 III. zvezek, 1901 IV. zvezek. 1902 V. zvezek, 1903 VI. zvezek, 1904 VII. zvezek, 1905 1 K — V, 1 fl »» *9 50 „ 1 f — „ 1 ___ 1 i» 50 ."I - tt 60 „ — >» 60 „ — n 60 „ — t» w — r* 60 „ — 19 60,. = t» 70 „ 1 n »» — tt 60 „ 1 »1 60 1 99 60 ,. 1 5« 1 » 60 „ 1 t* 60„ 1 » 60 „ 1 f» 60 .. 4 ir tr 4 ri (t 4 n n 2 — It ♦0 — 1» 80,, — P9 80 „ — t» —■ »» 1 2 »» r> ft 1 I» w" 1 I» « „ 2 1 »t ä;: 38. Ferd. Seidh KamniSke planine. II. del....... 39. Anton IkzvnSek-. Slovenska stenografija. ISOi .... 40. dr. K. Gtaser: Zgodovina slov. slovstva. III. del. I. zvez. 1896 41. dr. M Potočnik: Koroška. I. del. 1909....... 42. dr. M. Potočnik-. KoroSka. II. del. 1910 . ...... dr. K. Štreke/J: Slovenske narodne pesmi: 43. I. zvezek. 1. snopiC. 1895 ........... 44. I. zvezek. 2. snopič. 1896 ........... 45. II. zvezek. 5 snopi«. 1900 ........... 46. II. zvezek. 6. snopič. 1901........... 47. II. zvezek. 7. snopič. 1903 ........... 48. III. zvezek. 8. snopič. 1904........... 49 III. zvezek 9. snopič. 1905 ........... 50. III. zvezek. 12 snopič. 1908 ........... 51 IV. zvezek. 13. snopič. 1909 .......... 52. IV. zvezek. 14. snopič. 1911........... dr Fr. Simonič: Slovenska bibliografij«: 53. I. del. 1. snopič. 1903 ............. 54 I. del. 2. snopič. 1904 ............. 55. I. del. 3. snopič. 1905 ............. 2 K - v. 2 . - „ 1 » 20 „ 2 40 2 .. 40 .. 20 20 1 1 2 2 ..-„ K I» 1 30 „ 1 » 40 „ 1 1 4 50;; 1 60 „ 1 .. 50 1 .. 50 „ 2 .. - 20 40 - „ 80 „ 1 „ 40 5 " I" * u t* Zabavna knjižnica: 56. XII. zvezek: Fr. Afa/ograjski: Z viharja v zavetje. 1900 57. XIV, zvezek: F. J. Do/Jän: Pogreb. Slika. Pankradj Gregore. Brez volje. Fr Ks. Meško: Črtice: I. Ko so zvonovi plakali. II. Za deveto goro. 111. Cilji naSega hrepenenja. 1903 .......... 58. XVI. zvezek: Josip Lavtiiar: Pri Jugoslovanih. 1904 , 59. XVII. zvezek: H Peter/in: Slavjanska lira. Fr. Ks. Meško: Pot spokomika. ZofkaKveder-JeiovSkova: Pijanec. /vo Trošt: Podoba Izza mladosti. Jos. Planinec. Drobne povesti. 1905 ........... 60. XX zvezek: Zoika Kvader-Je/ovSkova: Ametikanci. Afi/an PugeiJ: Hrizantema in Cimbas. Afi/an Pugetj: Anžiček. Milan PugelJ: Evelina In Lina. 1908 61. XXI. zvezek: E. Kristan-. (6to Vrankovič, drama. 1909 62. XXII. zvezek: dr F. Dctda-. Pegam in Lambergar. 1910 63. XXIII. z^tzek: Ksaver Ateiko-. Črna smrt Milan Pueelj: Gregor. 1911.............. 64. dr. J. Vošnjak: Spomini. I. del. 1905 ....... Iz svetovne književnosti: 65. I. zvezek: A. Funtek: Kralj Lear. 1904 ...... 66. II. zvezek: O. Zupančič: BeneSki trgovec. 1905 . . . 67. V. zvezek: Goethe-Funtek: Faust 1. 1908 ..... 68. VI. zvezek: PuSkin-PriJatelj: Onjegin. 1909 .... 69. VII. zvezek: Zeyer-Afaselj: Jan Marija Piojhar .... 70. dr fr. /leSič: Hrvatska knjižnica. III. snopič. Veli Jože. 1908 71. dr Branko Drechsler: Stanko Vraz. (IV snopič Hrv. Kn.) 72. Hrvatske knjižnice V. snopič: 0.5//7jlitveaikov; 4. Katalog učil ter šolskih tiskovin in knjig. Zahtevajte zastonj in poštnine prosto letošnji katalog: ,,DomaČa knjižnica" ki obseza vsa polja slovenske literature. Ig. pi.KIeinmaypS Fed. Bamberg kniigotržnica in trgovina z muzikalijami v Ljubljani. 1 im Hrvatski (slovanski) znanstveni antikvarijat Knjigarna Mirko Breyer llica 29 Zagreb ^ Telefon 150 mmmm .SLOVANSKA KNJIGARNA' S. i M. RADIO [t Zagreb, Jurišičeva ulica 1. % I Mestna hranilia ji K • *» 5 u Ljubljani, u lastni hiši, Prešernova ul. 3 Ä Na več a slovenska branilnica! iS @ denarnega pro»3ta koncem leta 19t1 614 5 milijonov krov. ^ 5. s Ol •s ca čŽS Sprejema vlojfc vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice druj;ih denarnih zavodov. — Obrestuje po 1 O Jt O brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnico in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje C. kr. deželna vlada. = Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. — Posoja na zemljišča in poslopja proti 5 "/o obrestim in najmanj '/i"/» amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične . ■ domaČe hranilnike. Posoja tudi na menice in vrsdnostne papirje. Kmetska posojilnica ljublj. okolice ritUIr. tUi. t Mia. untt llttMirl|«u lili )U1. .C. 18 (t laitiaa 2i4ti2. iomi) Obrestuj« brao.vloge po 4V: 2 O bre2 odbitki rtnti. davki Sprejema tudi vloge n» trk latun v iveil % tek. prometom, obreituie jih »d dne «loge do d dviga liztnrii 2ikl«4 iid pel milil. kron. Stanje hnilii. Tl»tiiadžO«llii«Qny kroi Cenarai yroBetiitli 19)1 lad 13II.00S.00S kron. RoJun pri «v«t. i>»ttnl htanllnld {t-U/KOO. pil op>ki p. hran »t 1« MM. ilr<-1iL0ti 1. lnli.-«ii lialu Pcpolnoma tarno naloiao dsaar! Ljubljanska kreditna banka Ljubljana, Stritarjeva ul. 2 (v lastni hiši). D«lnlUi ftlarnica 8.000,000 kron. Reierval lakladi 800.000 kron. Sprejema denarne vloge na knjižice in tekoči račun ter obrestuje prve po ' O .. druge po dogovoru, in sicer od ==*•• 2 O netto, jj, j^gg :k in vaiui icr izvršuje vsa oorziui na-ar najtožncie. e, dcviie, kupone; daje prcduime na v«e vrednote v depot in oskrbo; pri- Posreduje najkulantncje nakup in prodajo v»eh vrst rent, driavnih papirjev, xaxtavnili piacra, delnic, srečk in valut ler iivriuje vsa borzna naročila kar ns' ' Eskomptuje in vnovčuje menice, vrednostne papirje, sprejema v»e . . poroča ognjavarne „safe-deposits" v poljubno uporabo pod lastnim ključem. Presicrbujc vinkuUcije in devinkulacije xlaiti vojaškili ienitbenih kavcij. Izdaja promese za vse srečke k vsem žrebanjem; zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Izvršuje plačila na vsa tu- in inozemska mesta ter opozarja zlasti na stalno zvezo z Ameriko. PodruinlM v Splitu, Celovca, Trsta, Sarajevu, Gorici In Celju. Agencija v Gradeiu. Učiteljska tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Frančiškanska ul. 8 se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin, kakor: časopisov, knjig, brošur, lepakov, not. letnih zaključkov itd. in izvršuje vsa naročena dela vsied svoje najmodernejše uredbe najokus-neje, najkulantneje in po nizkih ccnah. Vse šolske, županske in druge uradne tiskovine v zalogi. — Velika izbera mladinskih knjig. Ceniki zastonj in poitnine prosto. I I V Učiteljski tiskarni izhaja edini slo« I venski neodvisni politični dnevnik y^J^uII in sicer tudi ob nedeljah in praznikih ob 3. uri zjutraj. — Mesečna naročnina z dostavlj. na dom K 1'50, po pošti K VTO 3užnoštaierska hranilnica Celju « „Narodni dom" ta katero jamčijookr«ii:Oorniiorad, Sevnica, ioAlanj, dinarja pri Jcliah, Vranalce xa popolno varnost vlo* in la njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomqene visokosti, ima sedaj hranilnih vlo; čez 4,000.000 kron. Hranilnica posluje s strankami waak predpoldan od 8. do 12. ure izvzemii nedelje in praznika. Hranilne vloge obrestuje po 4', odatotka od dneva vloge do dneva vzdiga in pripisuje' obresti polirtno h kapitalu ter pUčuje hra^ca rentni davek aama in j^a ne odtegne vlagateljem. Izposojuje pa na zemljiško varnost po 5 odstotkov, obÄiam in korporacijam navedenih petih okrajev po 4 tri detrt obresti. Slovend, vlayajte v juinoitajcrsko hranilnico ivoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar la mladoletne afi varovance, in zahtevajte pri sodilfih, da »e nalog denar za mladoletne o*, za varovance izključno le v južnoitajersko hranilnico. Knjigoveznica Šelenburgova ulica, nasproti c. k. gl. pošte «■« « "V Ljubljani * ' " ''* ' pre-mape, ... _ . . Pn- vatnih bibliotek; dalje časopise, koledarje, bloke, passepartout, dif^Iome, kartonaie, kartoteke. Tisek na trakove v iJatu. srebru ali v barvah. Za hranilnice in posojilnice vložne knjiace. Na zahtevo poilje vxorce in prorafun. Tovarniika zaloga raznega papirja in vreäc. Zalo^pi za pisamiike in šolske potrebščine en ^os & en detail. Najnižje cene. Se uljudno priporoča IVAN BONAC. 81! a la J^K ^QVdTt tvornica slamnikov a v Stobu, pošta Domžale pri jjubljani, se priporoča gg. trgovcem in slavn. občinstvu ja obila naročila. S Poftrejba toina. C«na primarne. (SSSIiSK Sü -»»a Listii tioriica ur t Šilci „ALFA" registr.varstv.inamka „ALFA** I^i-€rwe*i-tiovfi nI. 1 Kajoečia zaloga nr, zlatnine in srebnine. lyll NIO N^'-nre so najbolj natančne. Zahtevajte »Jubilejni cenik« zastonj. GRIČRR & MEJRČ UUBLJflNR. Prešernova ulica št. 9. Najueqa zaloga izgotovljenih oblek za gospode za dečke in otroke. t Konfekcija za dame. Točna postrežba. rociia de a I Drei telovadne obleke ^- BttilitlitM 1147 aBsaoEzaoBSgfflszaia Imm pohištva XXMas fiiublianajuriaSkiTrg? -TCJfflP— Kaioečia zaloga pohiitva u spalne Ib Jedilne sob«, salone lil gosposke sobe. Preprog^ lastori, ilmnatl modrocl, nodroci na Tiaeti, otroikl roiiikl «1.14. Ud. y Najsolidnejše blago. ^ Najnižje cene. ^ Solidni in znani krojaški obrt priporoča Fran Rožič krojač v Ljubljani. Kongresni Trg 7 S FR. P. ZAJEC LJUBLJANA, Stari Trg 4t. 9 Velika zaloga nr, ziainine io srebrnine Oporiitn» o^nl». Mip»ln'k». toplo-mt«. ir»komeie. •■ »tHnjtlJI llttiM »»)<•> LtllDiltl. Velika gramofonov in plošč. Zahtevajte cenik, dobite ga zastoBj IB franko. □□□□□ Tamburice prve sisačke rukotvornice tambura J. STJEPUŠIN . SISAK - Odlikovana na sr]et&ko] Izioibl u Parizu 1900 I na mile-oljskoj liloibt u Budimpešti 18%. a □ □ g JLeJ^arra ^ „Tilatemu orlu b ){rQŠimira 7ihiča v }{rapinski^ Toplicah. otel Trabesinger ^ v Celovcu, Velikovška cesta 5. KOROŠKO! ^^ KOROŠKO! Edino sloTeosIto naroiino Ifpvsko-oliriiio podjetje! Modpisani vodilrljici hotela Trabeainger se uljudno priporočata vsem veleccnjcnitn slovenskim in slovonskim gostom, potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu »e dobe Icpc, snažne «obe po primerni ceni; nudi sc iiborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina ir Slovenskih Goric. Na raipolago je tudi kegijižče poleg senčnatega vrta, po zimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. — Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni „Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojcn obisk se priporočata voditeljici hotela Alojzija in Josipina Leon. i TISKARNA ANT. SLATNAR S V KAMNIKU S SE PRIPOROČA ZA RAZUCNA TISKARSKA DELA. - IZVRSUJE VSA V TO STROKO SPADAJOČA NAROČILA PRIZNANO UČNO IN PO ZMERNIH CENAH. - NOVI STROJI. — ELEKTRIČNI OBRAT. [X)MAČA KNJIGOVEZNICA. Jolslovi^ko slatino I ki je najboljSa namizna zdravilna kisla voda se naroCa v Tolst, vrhu. S 'S s S Naroeajti, p«iiiillti,i ktmliijiiti poŠta GuStanj, žel. postaja Spodnji Dravograd, poŠta in postajališče GuStanj. Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streiteben. Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenoCiSče. Prazne steklenice drug;lh voda se sprejmejo v polnitev. Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonj in franko. iMrtkijt ti ktl 2ilrt«llu «t a cel« tntrlli. Zadnji čas se poSilja tudi v inozemstvo! PreureiH uelec! ZiUaie cene! Piilte po cenik In prospekte! Polzkislte! ■o s- 1 a fä 1 Ä M v ~ 'S.' • ■ -o - s. Iz društvenih pravil „Matice Slovenske". „§ 3. Kdor lelnine ne plačuje redno, se sme po odborovem sklepu izbrisati izmed letnikov. Letnina se plačuje v prvi polovici vsakejra leta." „Zemljevid slovenskega ozemlja". Zemljevid, ki g^a tiska c. in kr. vojaški geografski zavod na Dunaju, je bil novembra in decembra 1912 v prvi korekturi. Ker se drug^a in tretja korektura vrši mnogo hitreje, izide Zemljevid vsekakor spomladi 1913. To naznanjamo p. n. gg. naročnikom, a obenem vabimo vse Slovence, ki Zemljevida še niso naročili, da bi blagovolili storiti to čim preje; zlasti pa nanj opozarjamo vse urade in pisarne. Ves zemljevid bo 91 cm širok in 125 cm dolg ter izide v štirih listih. Dobiti ga bo ali enostavno na papirju ali napetega na platno; za ta zadnji slučaj je zopet razločevati troje: a) vsak izmed štirih listov je nalepljen na dobro, sivkasto platno in je razdeljen v 16 delov (torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi 4 listi se prilepijo skupaj na močno, belo platno, toda tako, da se da ves zemljevid zložiti v 4 dele (zemljevid bi se dal obesiti); c) vsi 4 listi se prilepijo skupno na močno, belo platno kot celota; vsak zetnljevid dobi zgoraj in spodaj ličen lesen rob in obešalo. Napenjanje stane: sub a^ 2 K 52 h (za vse 4 liste), sub b) 3 K. sub cy 3 K 90 h. — „Matica Slov." prosi p. n. gg. poverjenike in odjemalce zemljevida sploh, da bi ji z naročilom obenem blagovolili javiti, ali in kako naj se po-edinim naročnikom zemljevid prilepi. Kdor pošlje le 5 K (ozir. ako ni matičar, 6 K), dobi zemljevid enostavno na papirju; na to opozarjamo zlasti p. n. gospodo, ki so že naročili zemljevid in doposlali 5 K.