No. 209
Ameriška Domovina
AMOUCAM in mm
FORCIGN IN UNGUAOi ONLY
Katicnal ud Intematfual Circttladu
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 29, 1959
SLOVCNUN
HORNING NCWSPAPGR
ŠTEV. LVm.—VOL. LVHL
V Iraku vlada tišina pred novim viharjem
Novi grobovi
Johanna Bradač
Umrla je Johanna Bradač, stara 42 let, stanujoča na 6307 V okolici diktatorja gen. Ka- Superior Ave., poprej pa na Sivima se bore za vpliv levi-,19620 Ormiston Ave. Tukaj za-earji in arabski nacionali- pušča očeta Johna, brate Johna Rti.	j ml., Rudolpha, Williama in Al-
■.	bina, sestri Josephine Brenkus
BAGDAD, Irak. - Od zad- in Lilian Sankovic in več dru.
njega atentata na generala Ka-1 glh sorodnikov. Mati Josephine šema so že potekli trije tedni,‘ ^ umrla leta 1957_ Pokojna je toda točnih poročil, kaj se sedaj bila rojena v Clevelandu ^ je 'god! v Traku, še vendar ni od bila članica Društva sv Kristi. nikoder. Precej je za sušo v po-:ne št 219 KSKJ Pogreb bo da. nocdih odgovorna iraška via-' neg zjutraj ob devetih y cerkev ki ie Prepovedala takoj po)sv Kristinej nato na pokopali-ntentatu tujcem, da bi zapustili ^ Kalvarija pod oskrbo Jos. debelo. Časnikarje in časopise Zele in Sinovi pogreb zavoda. Pa pritiska k tlom izredno stro-
VPahistanu vpeljujejo »£»***'*. f|0yj FR0NTE NA OBEH nove politične reforme columbus, o u“
ga cenzura. Začetkom tega tedna so dobili prvi tujci dovoljenje, da lahko zapustijo debelo. Vsi pripovedujejo, da v Bagdadu vlada nevarna tišina, Vse se izmika političnim razgovorom, vsak se boji, kaj bo.
General Kasem si še ni popolnoma opomogel od atentata, zato ni skoraj nobene vladne Seje. V generalovi najbližji o-kolici se borita med seboj levičarska struja, ki je pod komunističnim vplivom, in desničar-ska, ki se nagiba na Naserjevo stran.
Levičarji bi radi podprli svoje stališče, da so zadnji atentat na generala napravili desničarski nacijonalisti, za kar imajo trenda nekaj dokazov.
Desničarji trdijo seveda ravno nasprotno, general sam se pa noče nasloniti ne na eno ne na 6rugo stran. Lahko pa pade Pi’eko noči odločitev, da bodo začeli proces proti nekemu nacionalistu, ki je osumljen sodelovanja pri atentatu. Desničarji Se že pripravljajo podtalno tudi na to možnost. Iz nje se bodo r°dili novi poulični neredi. Nakšni bodo, ne ve nihče, toda Vsak se boji njihovih posledic.
Smo že čisto blizu splošno uporabljivega sintetičnega penicilina
SYRACUSE, N. Y. — že pred 15 leti so začeli v Bristolskem laboratoriju v Syracuse delati Poskuse, kako bi se dal narediti slatetični penicUin. Dosedaj so našli že nad petsto formul zanj, Pravijo pa, da bi jih lahko odkrili še več. Nekaj formul je takih, da se dajo praktično vpo-■'’abiti, p0 tej formuli so začeli Proizvajati umetni penicilin pod trrienom isincilin.
Baje delajo z njim uspešne Poskuse v posameznih bolnicah, ni pa še v prometu za zasebno vporabo. Sincilin se lahko jem-tje v obliki tablet, ni torej treba injekcij in to je njegova glavna Prednost. Na drugi strani se Pa vporaba sincilina ne da tako tahko regulirati kot vporaba Prirodnega penicilina, to je ^cnda glavni razlog, zakaj še v splošnem prometu.
Mlinski ogrev se naglo širi
Od 1. 1940 se je uporaba plina
kot
sredstva za ogrev stanovanj
5n domov silno razširila. Pora-sta je za 400 odstotkov.

Vremensh
prerok
pravi:
tem
Sončno in topleje. Najvišja
Vinko Sedmak
Pogreb Vinka Sedmak bo jutri popoldne ob dveh iz Jos. Zele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Knollwood pokopališče. Pokojni je pripadal k Društvu Abresevic.
Hudi viharji divjajo v vzhodnem Atlantiku
Eden najhujših viharjev v zadnjih letih je zajel severno Evropo vse od Kanala pa daleč na sever in zahod.
LONDON, Vel. Brit. — V se-vernozahodnem Atlantiku je za-divjal v torek vihar, kot ga niso doživeli v zadnjih šestih letih. Ladje beže v pristanišča one, ki so v njih, tudi največje, pa čakajo na boljše vreme za odhod. Na Škotskem je vihar zahteval več smrti.
Ladje so klicale na pomoč iz raznih predelov vse od Kanala med Anglijo in Francijo, pa tja na severozahod do Hebridov. Na Škotskem je našlo smrt v viharjih sedem oseb.
Veliki prekomornik United States je ostal v Le Havre, mesto da bi nadaljeval pot v Southampton. Isto je storil znani Rotterdam od Holandske pomorske družbe.
Motorna ladja Hindlea s 506 tonami se je razbila ob skalah Wallesa, med tem ko se je moštvu uspelo rešiti. Moštvo je zapustilo nemško tovorno ladjo Heinrich Sieghold, ki je bila v nevarnosti, da se potopi v bližini Hebridov.
Velikanski valovi so prisilili okoli 130 ribiških ladij v Severnem morju, da so šle iskat zavetje v ustje Labe.
Peratura 52, najnižja 40.
Dunajski poletni mladinski festival je razočaral komunistične voditelje
DUNAJ, Avstr. — Enajstčlanski stalni odbor za mladinske festivale se je sestal v avgustu v Pragi in moral priznati, da je nad dunajskim mladinskim festivalom zelo razočaran.
Za festival sam ni bilo pravega zanimanja niti v takih nev. tralnih državah kot so Indija, Egipt in Gana. Festival sam ni mogel prav nič vplivati na mnogo delegatov iz Azije in Afrike. Protikomunistična opozicija se je bolj uveljavila kot so komunisti pričakovali, je znala svojo propagando bolje organizirati kot vodstvo festivala. Povrhu je bil festival še tehnično slabo pripravljen.
Taki kritiki so bili primerni tudi sklepi, ki so jih v Pragi napravili. Do 1. 1962 ne bo nobenega festivala več, dasiravno bi po tradiciji moral biti že 1. 1961. Kraj za novi festival še ni izbran, gotovo pa ne bo kako mesto v (svobodnem svetu. Iz stalnega
Gen. Ayub Khan je začel uvajati “osnovno” demokracijo, ki naj pomaga ljudstvu pri vodstvu dežele.
RAWALPINDI, Pak. — Naj-I preje je treba ugotoviti, da Kaira chi ni več pakistanska pre-stolica. General Ayub Khan jo je prenesel na sever v malo mesto Rawalpindi in bo v njegovi bližini postavil celo vrsto poslopij za centralno upravo, kar naj bi pomenilo začetek nove prestolice.
General Ayub Khan spadJ med tiste redke generale, ki hočejo držati besedo tudi takrat, kadar jih je usoda vrgla v po-. litiko. Že pred letom je ob priliki prevzema oblasti obljubil, da bo dal deželi novo politično zakonodajo, ki jo bo na koncu kronal z novo ustavo. Prve korake je napravil ob prvi obletnici svojega vladanja.
Dežela zelo zaostala
Objasnil jih je v posebnem radijskem nagovoru, ki je v njem razvijal sledeče misli: Evropska demokracija ni zaenkrat za tako zaostalo državo kot ie Pakistan, kjer več kot 86% pre-j bivalstva ne zna ne brati ne j pisati in kjer je na 85 milijonov , ljudi samo 350,000 radijskih a-paratov. Vzgoja ljudi za demokracijo se mora začeti pri korenini, to je v občini, potem preiti na okraje, oblasti, dežele in končno na državno centralo.
“Osnovna” demokracija
Sedaj je objavil celo vrsto zakonov, ki urejajo volitve v občine, okraje in oblasti. Volivna pravica bo splošna, tajna in e-naka. Volivci bodo pa lahko izbrali samo polovico odbornikov, ostalo poloVico bo imenovala vlada. Okrajne odbore ne bodo volili volivci direktno, ampak preko volivnih mož, nekako tako, kot pri nas volimo predsednika ZD. Isto načelo velja tudi za volitve v oblastne odbore. Vsi voljeni odbori bodo imeli pravico, da določajo svoje proračune, toda odobriti jih mora začasno še vladna administracija.
General Ayub imenuje to vrsto demokracijo osnovno demokracijo. Upa, da jo bo uveljavil tekom prihodnjih 12 mesecev, potem bo pa uzakonil volivni red za centralni parlament. Ne dvomijo, da general ne bi držal besede, kajti se odlikuje po svoji odločnosti. Tekom leta je zatrl politično korupcijo, uredil gospodarstvo, napravil red. v javnih financah in stabiliziral valuto. Mora se priznati, da so to kar lepi uspehi za tako kratko dobo.
Urad za i brezposelno podporo je objavil podatke, iz katerih je razvidno, da se je gospodarstvo v Ohio na jesen poživilo in je število zaposlenih porastlo kljub stavki v jeklarski industriji, j Od avgusta do septembra je poraslo število zaposlenih izven farm za 1.6% na 3,047,000.
| Povprečni zaslužek tovarniškega delavca je dossgel $102.60, povprečno je ta delal 41.5 ur na , tede*.
Dominikan. republiki grozi ekonom, kriza
Zmanjšani dohodki in veliki izdatki za oboroževanje tarejo diktatorja Trujilia ! . v nieg°vi.stranki 16 dostl P0' in spravljajo v nevarnost ktikov ki	da ,sestanek ne
njegovo vlado.	lbil imel sPloh nobenega pome-
STRANEH ŽELEZNE ZAVESE
Med tem ko skuša visoka mednarodna polit .ka zmanjšati hladno vojno med Vzhodom in Za-, padom, smo začetkom tega tedna dobili kar dve novi fronti: med Londonom in Parizom na naši strani, med Moskvo in Peipingom na1 vzhodni strani.
CLEVELAND, O. — V Londonu se je sestal novi angleški parlament in takoj začel debato o prestolnem govoru, kot je to v Angliji navada. Prvi je govoril sam ministr-j ski predsednik Macmillan, ki je z veliko gorečnostjo žago-1 varjal čim prejšnji sestanek na vrhovih in po ovinku sekal po generalu De Gaullu, ki si noče dati soliti pameti po londonski politikih. Pobijal je točko za točko francosko stališče, pri tem pa ni omenil niti z besedico ne generala De Gauil ne Francije. Bil je toliko previden, da ni več trdil, da bi sestanek na vrhovih izgubil svojo veljavo, ako se ne bi vršil v bližnji bodočnosti.
CIUDAD TRUJILLO. — Kubanski diktator Trujillo se rad hvali, da vlada v njegovi republiki gospodarska konjunktura že par desetletij. Mož je imel prav za preteklost ne pa za sedanjost. Gospodarsko stanje dominikanske republike se je namreč zadnjih 12 mesecev zelo po-
i bil imel
jUa, ako bi se vršil šele prihodnjo pomlad, kajti takrat bodo Eisenhowerja ločili samo še meseci od njegovega političnega pokoja. Macmillan ni več govo-;ril, da je za sestanek vse urejeno, kot je to bila njegova beseda tekom volivne kampanje, in da je treba spraviti na čisto samo še ‘“nekatere malenkosti.” slabšalo. Razlogov za to je več. |to stališče je svoj čas zelo zbod-Predvsem je bil lanski pride- lo generala De Gaulla, ki še dol-lek sladkorja slab in tudi leto-j go ne misli, da bi Angleži lahko šnji ne bo kaj prida. Republi-1 šteli njegovo politiko med ka bo zaradi tega močno pri- j “nekatere malenkosti.” krajšana v izvozu sladkorja in
njena plačilna bilanca bo radi HrušČCV, potem sestanek tega že letos pokazala primanj-	r)a vr^u
kljaj. Tudi domače gospodar- Isti dan in'samo nekaj ur po-sko življenje ni več tako dobro |zneje je London že dobil odgo-kot je bilo.	j^y0r jz pariza. Francoska vlada
Dotok davjtov je tako popustil, • je tako v senatu kot v parlamenta je Trujillo moral preklicati tu ponovila svoje znano stališče, nekaj novih davkov, ki jih je(da je “treba sestanek temeljito pred meseci dal uzakoniti.' pripravjti” m pri tem precej Vkljub temu pa diktator nada- brezobzirno dodala, da je-obisk
“velik skok naprej.”
Seveda se je tudi kitajsko časopisje ■ na široko razpisalo o tem govoru in obljubilo 660 milijonom Kitajcev hitro približanje komunističnemu raju.
Pri vsem tem niso v Moskvi omenili Peipinga, v Peipingu pa ne Moskve. Tovariši se namreč lahko zgovarjajo med seboj tudi kar na “oni,” ko je bila v prejšnjem stoletju navada tudi
v našem starem kraju.
Pokoj. Pij XII. dedič
GREENVILLE, Pa. — Upokojeni železničar Leonardo Mil-' lero je v svoji oporoki odločil $10,000 papežu Piju XII. Ker je papež umrl pet tednov pred MiUerom, so njegovi dediči smatrali, da ta del oporoke ni veljaven.
Sodišče je po skoro enem letu odločilo, da dediščina ni bila namenjena osebno pok. Piju XII., ampak revežem in potrebnim Italije in je zato oporoka veljavna.
odbora za festival je zletela cela vrsta odbornikov, mnogo tovarišev in tovarišic ja pa tudi izgubilo svoje službe v uradih, ki organizirajo festivale.
ljuje z velikimi javnimi deli, akoravno ne ve, s čem jih bo plačal. Najhujše ga tarejo izdatki za oboroževanje.
V proračunu, ki znaša $150,-000,000, je sicer odmerjeno za vojaške potrebe $25,000,000, toda to je veliko premalo. Trujillo je namreč v tujini nakupil za $40,000,000 orožja, kar ni bilo predvideno v proračunu. Zato je moral iskati posojilo v tej višini od kanadskih bank. To je zanj prvo posojilo v tujini po zadnjih 12 letih. -	.
Iz vsega tega se je rodilo stalno naraščanje cen in znižavanje življenskega standarda. Vkljub temu je moral diktator že povedati, da letos ne bo mogel izplačati državnim uslužbencem običajne trinajste plače za božične praznike. Narod je seveda radi tega zelo nezadovoljen. Nezadovoljnost izrablja politična opozicija, ki podtalno rovari proti diktatorju. Trujillo sicer še trdno sedi na sedlu, toda gospodarska kriza ga bo vendarle
Rusi odkrili cepivo proti influenci in slinavki?
ATLANTIC CITY, N. Y. —
, Najprej razgovori De Gaulle-j Ameriška zveza za ljudsko zdravje ima v Atlantic City svojo konvencijo. Udeležuje se je tudi delegacija ruskih zdravnikov. •Vodi jo dr. Smorodincev, ki dela na Leningrajskem zavodu za poskusno medicino.
Na konvenciji je imel predajanje, ki je v njem povedal, da so ruski zdravniki odkrili po-! sebno cepivo proti influenci, ki •ga rabijo že dalj časa. Cepivo (učinkuje okoli pol leta. Na j Ruskem se da cepiti navadno v • jesenskih mesecih že nad 20 milijonov prebivalcev. Vsega skupaj je bilo cepljenih že nad 100 milijonov ljudi.
Dr. Smorodincev je tudi povedal, da so zdravniki iznašli posebno cepivo proti slinavki (mumps). Cepivo je baje podobno ameriškemu. Cepljenih je bilo do sedaj nad 12 milijonov otrok.
Ruski zdravstveni zavodi se sedaj pečajo posebno s preiskovanjem zdravil proti nalezljivim boleznim kot so malarija, ošpice, trahom. in polio.
V ameriških zdravniških krogih so ti podatki vzbudili veliko zanimanje!
------o-----
Pomirjen je na Cipru?
NICOSIA, Ciper. — Dr. Fad-hil Kučuk, vodja turškega dela prebivalstva na otoku, je pozval svoje rojake, naj do 5. novembra oddajo vse orožje in razstrelivo, ki ga imajo nezakonito v svojih rokah “v imenu miru in reda.”
Tako Turki kot Grki na otoku so se začeli iz medsebojnega nezaupanja v zadnjem času na tajno oboroževatk Vodniki obeh narodnostnih skupin pozivajo sedaj k miru.
tovariša Hruščeva “neobhodno potreben v perspektivi sestanka na vrhovih.” To se pravi, sestanka na vrhovih ne more biti pred razgovori med De Gaullom in Hruščevim. čas teh dogovorov bosta pa določila Moskva in Pariz, ne pa London.
Med tem sta se začela' pogovarjati med seboj preko javnosti tudi Moskva in Peiping, toda ne v tako brezobzirnem tonu.
V Moskvi zaseda ruski parlament — Vrhovni sovjet. Na zasedanju je treba odobriti tudi novi proračun. Načrt so že objavili s primerno propagando namenjeno ra rusko domačo vporabo. Vse rusko časopisje hvali že dosežene gospodarske uspehe in je prepričano, da bo dežela z lahkoto dosegla tudi nove cilje, ki so postavljeni v proračunu.
Kitajski “skok naprej”
To je zbodlo Peiping. Na nategoma sklicani konferenci, ki oe jo je udeležilo “6,500” delavcev, je predsednik centralne ko-
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
’ Slov. čitalnica v SND na St. Clair Ave. ima jutri zv. ob osmih sejo v čitalniški sobi. Člani in zastopniki društev vljudno vabljeni!
Člani Društva Clevelandski delavci št. 9 SDZ so predeni, da se udeleže 1. novembra ob devetih dop. seje v navadnih prostorih. Seja je važna zaradi glavne seje in veselice.
Card parly Dem. kluba—
Demokratski klub 23. varde ima jutri zv. ob osmih v SND na St. Clair Ave. 5. letno “card party” z več durnimi nagradami. Vsi vabljeni!
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Perko, 1436 E. 52 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Skupno sv. obhajilo—
Členice Bratovščine sv. Reš-njega telesa fare sv. Lovrenca imajo v nedeljo pri sedmi sv. maši skupno sv. obhajilo.
Ugodno—
V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. imajo po ugodnih pogojih naprodaj prenosne televizijske sprejemnike vrste ZENITH. — Več v oglasu.
Vala za “‘Mežnarjevo Lizko”—
Vsi igralci in mešani zbor Korotana imajo vajo za .opereto v nedeljo ob pol dveh popoldne na odru v šentviški dvorani.
Molitev—
Materinski klub fare sv. Vida ima nocoj ob 7:30 v Zakraj-škovem pogreb, zavodu skupno molitev za pok. Edvvarda Kurent.
zmlela, ako bo trajala dalj časa, I misije za planiranje imel ob tako mislijo politični opazovalci v Ciudad Trujillo.
------o—------
Nemško delavstvo podpira jeklarje v Z. D.
FRANKFURT, Zah. Nem. —
Nemški jeklarski delavci so zbrali preko svojih strokovnih organizacij 100,000 mark (okoli $23,000) in jih poslali v podporni sklad ameriških jeklarskih delavcev za sedanjo stavko.
Vsekakor je to dokaz mednarodnega sodelovanja med delavstvom v svobodnem svetu, čeprav je na drugi strani jasno, da štrajk v ameriški jeklarski industriji trenutno koristi jeklarnam v Evropi.
navzočnosti vseh državnih in partijskih veljakov dolg govor, ki je v njem oklical nov “velik skok naprej” v kitajskem gospodarstvu, posebno v poljedelstvu in težki industriji. Naslikal je, kako velik bo napredek v kmetijstvu, kjer bodo mehanizirali proizvodnjo, rabili popolnoma nova umetna gnojila, obenem pa tudi izvršili vse načrte za umetno namakanje polj. Zaključil je svoja izvajanja, da bo letni plan za 1. 1959 izpolnjen še pred koncem leta in da bodo v proizvodnji presegli vse postavljene cilje, najbolj seveda v težki in kemični industriji. Tako bodo uspehi letošnjega leta izvrstna podlaga za napovedani
— Država Maroko v Sev. A-friki je večja od naše Kalifornije.
NEW YORK, N.Y. — Znani Charles Van Doren je priznal državnemu tožilcu, da je za svoje nastope na TV “Twenty-One" dobil v naprej tako vprašanja kot tudi odgovore.
HAJN0VEJŠE VESTI
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Vse članice Združenih narodov so se izjavile za resolucijo, ki izroča razpravo o predlogu Hruščeva za popolno razorožitev 10-članskenni odboru, ki bo začel razprave prihodnje Ie‘io v švicarski Ženevi.
WASHINGTON, D.C. — Narodna agencija za aeronautiko in vesolje je poslala 250 mili daleč v vesolje z aluminijem prevlečen balon s premerom 100 čevljev, ki je bil viden ob vsej Atlantski obali od S. Karoline do Maine snoči ob sončnem zahodu za 10 minut.
WASHINGTON. D.C. — Vrhov-no zvezno sodišče je zavrnilo zahtevo vlade, dai proglasi odločitev prizivnega sodišča o veljavnosti uporabe Taft-Hartleyevega zakona v jeklarskem štrajku za takoj izvršljivo. S tem ima unija do ponedeljka čas, da vloži svoj priziv.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Eisenhower je z obžalovanjem sprejel prošnjo Roberta Murphya, enegai najsposobnejših ameriških diplo-mat/ov, za vpokojitev.
CLEVELAND, O. — Doslej je bilo zbranega za Skupni poziv $92150,060. Predviden minimalni cilj je $11,865,000. Upajo, da bodo cilj dosegli do konca današnjega dne, ko se kamnania konča.
I
Ameriška Domovina
• %* » I* K- 1 V — »«« > \* I
6117 St. Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA!
ga Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Petkova izdaja $3.00viia leto
SUBSCRIPTION RATES«
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 209 Thurs., Oct. 29, 1959
Nekaj zgodovinskih ugotovitev ob 29. oktobru 1918
Iz let druge svetovne vojne sem se je pri delu slovenske politične javnosti začela uveljavljati misel, da je treba praznovati 29. oktober kot nekak posebni slovenski narodni praznik kot začetek neodvisne slovenske države v nasprotju s 1. decembrom kot začetkom jugoslovanske države. Sodim, da smo lahko še tako predani stremljenju po lastni slovenski državi, toda v podkrepitev svojih zaihtev se vendar ne moremo posluževati ponarejanja ugotovljenih zgodovinskih dejstev.
Da bi pripomogli k razčiščenju namerno ustvarjene zmede, navajamo nekaj najpomembnejših dejstev, ki so pripeljala do 29. oktobra 1918 in do ločitve Slovencev od starodavne, nekaterim še vedno tako drage habsburške Avstrije. Citati so povzeti iz “Zgodovine slovenskega naroda,” najnovejša doba, ki jo je spisal dr. J. Mal, izdala pa Mohorjeva družba v Celju.
* * *
Ob izbruhu vojne poleti 1914 je Avstrija preganjala lastne Jugoslovane, ko da bi jih bilo treba uničiti. Ni jim zaupala, ker je pač vede’a, da vse njeno ravnanje ni bilo takšno, da bi v n:ih mogla zbuditi ljubezen do monarhije. Slovenija še posebej pa bi morala izginiti, ker je bila napoti nemškim načrtom velike samonemške Srednje Evrope . . . Cela slovenska domovina se je spremenila v eno samo preiskovalno dvorano, kjer so odločevali o življenju in smrti, •o dobrem in hudem policija, orožništvo, vojaštvo in nagli sod . . .
Narodnjake so vlačili po zaporih in konfinacijskih taboriščih in pustili, da so jih nemčurji med potjo pretepali, obmetavali z blatom in vanje pljuvali. . .
Čim večje so bile nemške zmage, tem hujša je bila strahovlada doma ... V prvih 14 mesecih vojne so zaradi veleizdaje in drugih političnih prestopkov obesili ali ustrelili v Sloveniji 469 oseb . . . med njimi niti enega Nemca ali Madžara. . . .
Po teh preganjanjih v zaledju in izrabljanju na fronti,
kjer so slovenske polke pošiljali na najbolj nevarna mesta, so kmalu tudi nrei avstrijsko misleči Slovenci spregledali, kaj bi jih čakalo po zmagovito končani vojni. . .
Stari cesar Franc Jožef je po 68 letnem vladanju umrl 21. novembra 1916. Njegov naslednik Karel je iskal zvez, da bi Avstrijo rešil iz negotovega vojnega meteža. Do ločenega miru ni moglo priti . . .
Marca 1917 je revolucija na Ruskem strmoglavila carski absolutizem . . Po več kot triletnem absolutizmu je bil sklican na zasedanje avstrijski'državni zbor. Važnost dobe je združila vse poslance v enoten Jugoslovanski klub . . . Klubov predsednik je na prvi seji 30. maja 1917 podal izjavo, ki poudarja zahtevo, da se na temelju narodnostnega načela in hrvatskega državnega prava združijo pod žezlom babsburško-lotarinske dinastije vsa oziemlja monarhije, koder bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev. . .
Pomena in važnost: majske deklaracije se Nemci niso takoj zavedli. Šele ko je gibanje zajelo ves narod ... V prvi polovici leta '918 se je potem deklaracijsko gibanje še bolj razmahnilo ... Na Marijin praznik (25. marca) je pa narodno ženstvo izročilo dr. Korošcu v Ljubljani nad 200,000 podpisov žena in deklet za majsko deklaracijo . . . Tudi med vojaštvom je vžgala majniška beseda . . . Novi duh si je dal ouška tudi v uporu 17. (kranjskega) pešpolka v Judenburgu, kjer so obsojeni vojaki umirali s klicem: živela Jugoslavija !
Predsednik vlade Seidler je ... 4. maja 1918 izjavil, da sicer ne ve, ali se bo ustanovila jugoslovanska država, kar da ni izključeno. Vendar tudi morebitna Jugoslavija . . na noben način ne bo obsegala slovenskega ozemlja, ki leži na poti do Adrije in ki je v tesni zvezi z nemškim jezikovnim ozemljem. . .
Po zgledu Čehov »o si tudi Slovenci in Hrvati ustanovili v Ljubljani 16. avgusta 1918 Narodni svet kot najvišjo politično organizacijo Slovencev in istrskih Hrvatov ... vendar je bilo že tedaj določeno, da se ta podredi bodočemu skupnemu narodnemu odboru Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu ...
Konec septembra 1918 so zborovali jugoslovanski politiki v Zagrebu. Ustanovili so Narodno večo Slovencev. Hrvatov in Srbov kot vrhovno politično predstavništvo vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov s ciljem, zediniti ves narod v skupni, svobodni in neodvisni državi . . .
Narodna veča je 19. oktobra zahtevala zedinjenje celokupnega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem ozemlju ne,glede na katerekoli‘pokrajinske in narodne meje v eno samo edinstveno popolnoma suvereno državo. . .
Avstrija je sprejela Wilsonovo naziranje . . . Posledica tega je bila, da so se tudi Slovenci že naslednjega dne (29. oktobra) ob viharnem navdušenju odrekli stari Avstriji ter razglasili svojo svobodo in neodvisnost. Narodna veča je postala s tem dnem najvišja izvršujoča oblast na ozemlju avstro-ogrskih Jugoslovanov . . .
Narodna veča je 31. oktobra obvestila prijateljske vlade, da se je ustanovila država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki hoče stopiti v skupno državo s Srbijo in črno goro. . . Dr. Korošec je kot predsednik Narodne veče prosil iz Švice Združene države in antanto, da priznajo Narodno večo v Zagrebu za zakonito vlado, da imajo novo državo za zavezniško . . .
Vili.
♦♦ »♦♦♦»♦♦»♦»»♦It*MM »
BESEDA IZ NARODA |
M**********************"! 11	1*». i. i. i »
II Trovaiore-Trubadur
Cleveland, O. V kratkih odstavkih je bilo že parkrat objavljeno malo obvestilo in tudi koledar društvenih prireditev zaznamuje Glasbeno Matico za 1. november. Na ta dan ob pol štirih popoldne priredi pevski zbor Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju eno naj večjih Verdijevih del: ‘Tl Trovatore.” Opero bo spremljal orkester in ga. Vera Slejko pri pianu pod vodstvom dirigenta g. Antona Šub-Ija.
Zbor Glasbene Matice je uspešno izvedel že dve veliki Verdijevi operi; La Traviata in Rigo-letto. II Trovatore gotovo dosega obe operi po popularnosti — Metropolitan Opera si ga je letos izbrala za svojo otvoritveno prireditev — če celo ne presega po vsebini mogočnih pesnitev, kot: iz globine nežno-čute-čega srca kipečih arij nesrečne Leonore, spevi sicer zelo objestnega, pa vendar od žgočega plamena ljubezni prevzetega in do ušes zaljubljenega grofa Lune, romantičnega ljubimca Manri-ka, ter skrivnostne ciganke Azu-cene. V proseče in grozeče melodije “Gorečega plamena” izlita bolečina in srd Azucene gane vsako srce in ob njenih opisih resnice -tiste skrivnostne noči Te, prijatelj, skord v resnici “obliva mraz.” Nepozabne so arije: “Plavaj moj tihi srčni vzdih” (Leonora), “V gore domače spet se vrniva.” (Azucena) “Miserere” nas bo živo spominjal nedeljskega praznika Vseh svetnikov.
Celotna opera zveni kot zbirka priljubljenih ljudskih melodij in je pozorišče najžanimivej šib scen, kot so se dogajale v romantičnem in zagonetnem srednjem veku. Verdi je za to svoje delo uporabil dramo mladega španskega pisatelja Antonija Guiltierez, ki je radi te drame v svojem bližjem okolju na mah zaslovel. Premiera se je vršila leta 1853, v Rimu, potem pa se je opera uspešno ponavljala po vseh gledališčih v glavnih mestih naj večjih evropskih držav. II Trovatore je gotovo eno velikih Verdijevih del in podan zasedbi kot sledi, trdno verujemo, da boste z užitkom par ur krasnega petja in spretnega dra-matskega podajanja vodilnih vlog bogato nagrajeni za udeležbo.
Leonora . . . Carolina Budan — sopran, občinstvu še vedno zelo priljubljena in v svojih krasno piano podanih višinah še vedno nedosegljiva, je uspešno nastopala v operah:
“Netopir”, “Pagliacdi,” “Ri-goletto,” ““Cabmen” . . .
Inez (v njeni službi) . . . Molly Frank — mezo-sopran, prijeten glas, nastopa uspešno že dolga leta v manjših vlogah.
je bilo potrebno.	[Kje smo torej Amerikanci z na-
Prisrčna hvala članicam za j Šimi mislimi, kako z njimi tako lepa darila; šivale, klekale spremljamo svet in kako z nji-in pletle so stvari, ki so zahte-, mi gledamo na komunistična u-vale veliko ur dela. Niso se dejstvovanja, ki se uvajajo z
usthrašile truda, ker so vedele, da gre vse v čast Božjo.
grobo silo in tiransko nepopustljivostjo. Ali se nam to dopade?
Hvala vsem trgovcem, ki so j Kaj je naš odgovor na vse to?
se odzvali naši prošnji in nam poklonili lepa in koristna darila. Hvala tudi vsem, ki ste se odzvali našemu vabilu in prišli na družabni večer, hvala vsem domačinom in gostom iz drugih župnij. Z vašim sodelovanjem je vse lepo uspelo.
ifTanice društva ste prošene, da pridete v nedeljo k osmi sv. maši in skupnemu obhajilu, popoldne ob dveh k uri molitve, nato pa na sejo.
Na seji bo podano poročilo o uspehu našega zadnjega družabnega večera. Upam, da boste z njim vse zadovoljne.
Mary Ižanec.

f!i

■	;i;	/.'V
Grof Luna: . . . Frank Bradač — bariton, znan po svojih vlogah v Rigoletto, Mariji Magdaleni, Carmen. . .
Ferrando, (v njegovi službi)
. . Larry Jajcinovič — bas, nastopa, prvič kot solist pri Glasbeni Matici.
Azucena, ciganka
Waukegan, 111. — v našem narodnem hramu na deseti cesti stari penzionisti večkrat modrujemo in preganjamo dolgčas. Prebiramo časopise, ko se teh naveličamo, poslušamo radio ali opazujemo razne igre in to in ono na televižnih. Zanimivih poročil in filmskih črtic takih in takih ne manjka.
Prav pred kratkim smo so razgovarjali o Hruščevem obisku Amerike in Eisenhower j e-vem obisku Sovjetske zveze. Nič novega, o vsem ste že mnogo brali in imate svoja mnenja o tem,, kakor ga imam jaz. Na predmet, o katerem bom tu govoril, me je pa opozoril te dni mali lokalni listič “The Lakes Reporter” z dokaj zanimivim člankom. Predmet tega je, vsaj tako menim, da skuša listič pri kazati, kaj in kako mislijo o teh obiskih naši povprečni ljudje ši-Junejrom Amerike. Morda se to tiče
Price — alt, ljubljenka občinstva; po vseh njenih nastopih v operah: “Cavalleria Rusticana,” “Rigolleto,” “Mignon,” in ‘Carmen” upamo da bo ta, v zelo zahtevni vlogi Azucene najuspešnejši.
Manrico, njen dozdeven sin . trubadur Edvard Kenik —. tenor, kdo ga ne pozna? Nastopal je petkrat v “Traviati,” “Ri-golettto,” dobro mu je torej ziian Verdijev ritem.
Opera v slovenskem jeziku tu v Ameriki je gotovo redek užitek za slovenske ljubitelje petja. Pokažimo se vredni velikega privilegija in posetimo v nedeljo, 1. novembra, Slovenski narodni dom na St. Clair ju. Sedeži so rezervirani, zato si vstopnice pravočasno preskrbite pri članih zbora ali pa v slaščičarni Oražem.
Na svidenje!
M. Sekne,
Oltarno društvo fare larijs Vnebovzete
Članice 01-
tudi mene in tebe, ki to bereš. Nekaj in nekoliko prav gotovo.
Bilo je to v tistih vročih julijskih in avgustovih dneh, ko smo se po osrednjem zapadu Amerike kuhali v hudi vročini. Naša državna glava št. 2, Mr. Nixon se je ravno vrnil iz Sov jetske zveze. Tam, v ruskih ste, ipah na obeh straneh Urala se je mož naučil barantati za buše in še marsikaj drugega, kakor to barantajo v sedanjih Hrušče-vih domenah. Zdi se mi, da se je vrnil domov z ugotovitvijo o Hruščevu, da je mož sicer robat in rogat, ampak, kaj boš z bikom. Morsiš biti robat in rogat tudi ti, če ne te je že konec še pred “fruštkom”. Ta misel je osvojila tudi -druge in iz vsega je nastala misel: Povabimo robatega Nikca v Ameriko, da bo videl kake korobače mi imamo za take tiče, kakor je on in n.je-igo^a komunistična “tovariška družba. Oni pa bodo nam v zameno pustili in dovolili, da bomo tudi mi pogledali tja za njihov plot, kaka solata raste tam! Na videz neka zamenjava. Obenem ja tudi začetek neke nove dobe na polju odnošajev med Vzhodom in Zapadom. Kako se bo to srečanje končalo, kakšno bo slovo ob zaključku tega srečanja, to je uganka za bogove O tem v tem pismu ne govorim, o tem kaj ob kaki drugi priliki. To pot bi rad prikazal to, kako se naša amerikanska javnost in naši ljudje tu in tam za to zdaj najvažnejše politično vprašanje zanimajo. Pri tem vpraša-
Cleveland, O.
tarnega društva fare Marije'nju se gre za to, da pokažemo Vnebovzete se toplo zahvalimo mi prosti demokratični in svo-vsem, ki ste pomagali pri našem bodni Amerikanci onim tam za družabnem večeru, Henry Gro-'plotom Vzhoda, kjer vladd in šlu, Franku Turku, Jacku ši- gospodari znani Marksov komu-mencu in dekletom pevskega nistični nauk, zadnjih 42 let v zbora Ilirija. Te so pomagale Rusiji, v manj šib'slovanskih zapri postrežbi in storile vse, kar padnih deželah zadnjih 14 let.
Predno bi vsaj jaz odgovoril na ta vprašanja, menim, da je važno, da poznamo razpoloženje povprečnega Amerikanca, pa poznati je treba tudi njegov temperament, za tem pa tudi razna zgodovinska ozadja, ki sicer pogeno amerikansko javno mnenje včasi v pravo orkansko gibanje, pa se zopet čez noč o-hladi in Amerikanci zobljejo češnje z onimi, ki so se še sinoči na smrt in življenje lasali. Taki so Amerikanci vedno. Mali primer: Stopi zvečer v kako lokalno gostilno. Pogostoma si ob čisto brezpomembnem predmetu skočijo v lase. Nekateri odneso iz takih “prijateljskih razgretij” črno podplute oči, nekateri še kaj drugega. Drugo jutro pa že v prijateljskem “za-grgljaju” razpravljajo o čem drugem. Čudiš se, da so tako hitro pozabili vse “bunke” in “klofute” prejšnjega večera. A tako je premnogokrat med A-merikanci.
Kaj pa komunisti, ali so ti tudi take “cigumigarske” narave? Bi sodil in rekel, da te je pa potrebno pogledati skozi posebna očala! Pa ti bo še uneslo pri sodbi o njih. S komunistom ni varno' iti k počitku niti s pištolo pod vzglavnico- Ne veš kdaj te prevara. Poštenosti ne pozna. Njegova pravica je samo njegova pravica, da njemu prija. Taka je tudi njegova resnica! Tebi ne ostane ne od ene, se druge nič. Njemu vse, tebi nič. Zdaj pa izračunaj kje si, kadar se pajdašiš in kadar mešetariš s komunisti! Po mojem bi rekel, da nimaš od take paj-dašarije drugega, kakor da Bogu in sebi zapravljaš čas. In vse to v najboljšem slučaju- V najslabšem pa izgineš' in te zmanjka v “srečnem morju” komunistične poštenosti, pravice in resnice. Yes, such a promising Land is Communism!
Ako razumeš vsaj nekaj od vsega tega, kako moreš biti brezbrižen, ko čuješ o vseh teli obiskih naših in sovjetskih obiskih?
Le eno je mogoče. Namreč, da se za politično življenje svoje dežele in domovine nič ne zanimaš, ali če političnega življenja in raznih temeljnih naukov o življenju prav malo ali nič ne poznaš. Če tako, potem seveda si kar si, namreč mrtev člen v sklepu življenja svoje domovine in svojega naroda. In nad takimi ima komunizem kaj lahko zmago! Prevara in oslepi jih kakor zvita lisica “zvitorepka” kure v temni noči, ki ostanejo izven kurnice kje na kakem drevju. Med takimi ne dobiš odločnih in krepkih ugovorov o preje omenjenih obiskih raznih komunističnih veličin. Ampak prazne brezpomembne odgovore.
S takih stališč moramo gledati na odgovore, ki jih bom navedel tu. Naslov članka, ki ga je poročevalec zapisal je: “What do we think of Khrushchev landing on our shores?” Poročevalec je šel med počitnikarje okrog jezer in povpraševal tako-fe:
Naj prvo je naletel na 18-letno gospodično v Fontana, Wis., in to pobara:
“No, kaj mislite vi po Khru-ščevem obisku naše dežele?” “Well,” začne odgovarjati dekle, “v kolikor o vsem čujem ne bo to nič slabega. Meni je car prav. Ako je ta Hruščev vse to, kar pišete o njem, ne more biti slab “poba”? Ali se rad sopi j e in vozi s čolnom? Jaz imam še več kakor teden počitnic. Koliko pa je Hruščev starin pa, ali je že poročen?”
Potem pravi poročevalec, je
naletel na nekega moškega, ki si je ravno pripravljal tako imenovano “Chris Craft” ladjico za plovbo. Na, njegova vprašanja je dobil sledeči odgovor:
“Hruščev, da pride sem? Kaj potem? Davki bodo šli navzgor vseeno. In zdaj ta jeklarska stavka? Ta se mora končati. Kaj pa bo, če bo vsak vse dobil, kar bo zahteval. (Country will go to the dogs!”
Potem se je poročevalec ustavil v poletnem taborišiču nekega odličnega kolegija. Tam je naletel na skupino- visokošolcev. Povpraševal je in stavil vprašanja. Odgovori so bili bolj nekam brezbrižni. Kakor bi hoteli pokazati, da ni njihova dolžnost in da niso pokbcani o tem izražati svoje sodbe in mnenja.
Nobenega stvarnega odgovora ni dobil.
Šel je dalje. Pride do nekega farmarja, ta je najprvo stresel nevoljo, da vlada ne napravi dosti ali nič za farmarje. Ko pa mu je poročevalec stavil vprašanje, kaj meni o tem, da bo Ike šel na obisk v Sovjetsko zvezo, se je farmar zasmejal in odgovoril:
“Ne bodi vendar neumen! To je propaganda. Ike ne bo šel nikdar v Rusijo. Saj vendar nimajo tam nobenega “golf” igra-lišča, in zasmejal se je ponovno-
— Sami nedolžni in brezpo-mebni odgovori. Niti en odgovor ne pokaže nobene načelnosti, radi katerih bi morali pokazati vseeno kak pomislek, zakaj ne na take obiske h komunistom. Sodbo prepuščam o tem tebi, dragi čitatelj. Jaz zase Pa le menim, da kdor komunizma ne pozna, o njem tudi tako sodi po svoje • . .
— Razlage o temnih straneh komunizma je vse premalo. Povprečen Amerikanec ga slabo pozna. Marksov manifest predstavlja nekako “Deset komunističnih zapovedi komunizma’ • Koliko jih je, ki tega manifesta ne poznajo, niti ne vedo zanj! In to med takimi, ki bi ga morali poznati od prve do zadnjo črke. Svojemu stanu dolgujejo-da bi ga morali poznati! Odtod vidite vse premalo razlage h1 izvira tista neprevidnost, da ko-pouka o komunizmu in odtod munizem še celo milo sodijo, ne vedoč, da komunizem je nevaren gad vsaki pravi duhovni-politični in gospodarski demokraciji in svobodi.
Čas je, da bi odprli oči in začeli jasno in previdno gledati na komunizem.
Vrhenšk Tine. ------o------
Vsem dobrotnikom zap& ške božjepoine cerkve
Toronto, Ont. — Z darovi ^ Kanade in Združenih držav Je bila doslej v glavnem popravlj6' na notranjščina cerkve, zunanjost pa je popravila še nujn° potrebna, kajti škodo, ki jo je cerkev utrpela med vojno, še n nihče popravil.
Radi bi kupili malo večji zvon in položili v cerkev nov tlak Vse to stane, sredstva pa so pi' čla. Vsem darovalcem, ki so se cerkve doslej spomnili, iskren Bog plačaj!
Darovali so:
Iz Clevelanda: Ana Kamin Kamin Franc $1, prav toliko th' di Janez Kr ogel j in Princ Pave •
$5 je darovala tudi Mary Pen' ko iz Conneaut, O.
Iz Toronta: po $5: Jože Genof' ja, Bertel Markovič, Ludvik Kužnik in Anton Adamič; po $3' Janez Kastelic in Viktor Kastelic; po $2:	Jože Kastelic, J°^e
Bogataj in Babnik Lovrenc. ^
Š $8.
Vsega skupaj’ je bilo nabranega $56!
Kdor bi želel še kaj darovat1 naj pošlje podpisafiemu na naslov: 56 Greenlaw Ave., Toronto, Ont.
Jože Šparovec-
’-----o------
— Eno desetino vsega živeža v deželi pride iz R>we.
i* • a . vu
h
^ MILčINS(KI:
Mladih zanikamežev lastni životopisi
Kazen ji je dobro storila. V Sa®otni celici je bila brez dru-druščine razen dela (pletla le nogavice) in dobre knjige, Pogosto jo je obiskovala preudarna paznica in omečilo se je dekletu zakrknjeno srce. Trma ^ je izginila iz pogleda in iz Potez lica, postala je snažna, Pričela je spet moliti. In ko se ■le iz usmiljenja oglasil njen bivši varuh
in prosil, naj se mu izroči, ber bi jo rad rešil poboljševalne in poizkusil še enkrat z njo izlepa in v svobodi, mu jo je ■'Ociišče izročilo. Upanja ni imelo
preveč
Tri mesece se je vedla dobro. ^rod kaznijo ni bilo nikoli to-iiko časa minilo brez pritožbe, ^i potem so se ji polagoma kujali zopet vsi njeni slabi na-S°ni: tatinstvo, predrzna, lažnji-
Sodnik Carr se pridružil Society National Banki
vost,
izjavil, da se bo “hinrihtal”, ker mu ni več živeti na svetu. Kes je v preiskovalnem zaporu poizkusil se obesiti na hlačnem jermenu.
Pomiril se je pa in potem napisal sledeči svoj životopis: “Moje življenje.
Kdo- je tega največ kriv, da sem jaz takšen postal, to so prvič starši, drugič pai moji sta-tovarniški uradni]? rejši prijatelji. Moj rajni oče so bili kovač, imeli so zmeraj enega, včasih tudi dva pomagača in enega učenca in so tudi strašno radi pili žganje. V jutro na vse tešče so se ga že precej na-lizali. Potem so kakšni dve uri delali v kovačnici ter so mene poslali po žganje, ko ni bilo da-eč, še tri minute ne, recimo par metrov, kar na zgornji kraj kovačnice je bila gostilna. Ko sem prinesel žganje, so mi ga tudi zelo dali piti, včasih so me hoteli z njim 'zaliti — bil sem, šele komaj 3 tč leta star, čisto majhen otrok, ter sem se tudi zelo privadil žganju. Oče so mi dovolili, da ga lahko vsega izpi-jem, popoti včasih sem ga kar eno osminko izpil, da sem ga. v redu čutil. Če so pa mati kaj rekli na to, sta se pa skregala. Potem se je očeta od same pi-janščine lotila bolezen in' v treh mesecih so na sutšici umrli.
Mati so se čez 4 leta spet o-možili in so dobili malo manjšega pijanca, kakor so bili prvi oče. Ta so pa taki: včasih bi me radi od samega, veselja polizali, včasih bi me pa radi ubili. Kadar so me oče radi imeli, tedaj mati ne, kadar so me pa mati radi imeli, pa oče ne. Mati niso pijanka, ampak so strašno hude jeze.
gnusna nesnaga, nravna
f)ropalost„ Ušla je varuhu, se bar tednov potikala, lagala in icradla, dokler je niso zopet pri-■TT, obsodili in še ne 14 let sta-Ie poslali v poboljševalnico.
Poizkusila je bila že zapor, Vedela, da ji grozi poboljševal-ftica — ne ! Ni se mogla prema-^ati, le je drevila v svojo- po-§ubo. Takih je mnogo!
Potepin izpod pohorja
Pne 5. oktobra 1910 ob pol °snhh zvečer je natakarica He-jena S. v poselski sobi hotela
Cleveland, O. — Mervin B. France, predsednik Society National Bank je objavil, da se je temu zavodu pridružil dosedanji okrajni sodnik Charles F. Carr. Imenovan je bil za podpredsednika zavoda in poverjenika za razširjajoči se poverilni oddelek. Svojo novo službo bo Carr nastopil 2. novembra.
Charles Carr je bil imenovan na okrajno sodišče od guv. O’-Neilla v septembru 1957, pravne študije pa je končal na Western Reserve 1. 1922. Tekom svoje 37 letne pravne prakse je bil dolga leta odvetnik, pa tudi policijski prosekutor v Clevelandu, dalje posebni namestnik preglednika bank pod guvernerji Brickerjem, Lausc-hetom in Her-oertom.
Predsednik Franz je dejal, da ]e Society National Bank zelo vesela, da je dobila v svoje vodstvo tako izkušenega in spoštovanega moža.
v poselski
v Ljubljani naletela na 13 let starega fantiča. Jokal se je in Pravil, da je izgrešil mater, ki je privedla v Ljubljano, da si Poišče dela; očim ga je namreč sPodil z doma. Natakarici se je fantek zasmilil in ker je trdil, ima v Prešernovi ulici teto,
io naj
^a spremi sirotka tja. Gospod, si° dobrega srca, je vzel ma-nebqgljenca pod svoje o-.iije; korakala sta proti Pre-Sernovi ulici, ali pred glavno Pošto se je -mali nebogljenec po-P^bšal med ljudi in jadrno iz-§inil. Gospod nazaj v hotel in Zclai šele se je natakarica malo °2ria po poselski sobi in do-99313, da ji je iz predala ukra-eiaih 20 kron. Obvestila je podijo in čez pičli dve uri ^a9ta že prijeli. Ukradenega de-^aria je imel še 14 K 73 v; za ^rugo si je bil kupil krtačico Za zobe, ustno vodo, kalodont, Pa tudi krtačo- in čistilo za čev-in seveda večerjo. Našle so Se Pri njem tudi še bele roka-)ace in dva slovenska trakova
Lanice”.
Lrišel je pred sodnika. Dobro ^azvit, zelo čeden, inteligenten eček. Toda lažnjiv! Ta lažnji-V°st njegova je bila najpo-j^mbnejši znak globoko mu u-°reninjene zanikrnosti, ki ni dobrega obetala za njegovo b°dočnost. Ime je povedal pra-Joge K. iz R. pri Mariboru.
. Se drugo je bilo zlagano: kod ■j6 hodil v šolo, kdaj in zakaj ■T °stavil šolo, odkod ima novo 9°rnještajersko obleko, ki ga je h° popisu natakarice tako hitro l2dala policiji, odkod rokavice v trakova. Dognalo se je, da je ‘ie Pred 14 dnevi eno noč preučeval v odličnem Ijubljan-^ em hotelu; tačas se je na. 2§iasnici označil za mesarskega aienca. Čim pa je prišel v po-Sest Daničinih trakov, mu Zrastla domišljavost in predrzno 3e predstavljal za realca, dasi hnel le par običajnih razre-°v ljudske šole na deželi. ®0dnik ga je opozoril, kako fa hijo lastne laži po zobeh, in s Ohrohotno dostavil, da se mu JPili, ker, zdrav in nadarjen, to 1 sPosohen za boljšo bodoč-
v°st, vendar sili v svojo nesrečo ivr-, • .	. _ .	. , , •
Krasti in lagati sta me pa navadila Filip C., potem Matija V. Odkraja sta me jemala seboj nad rane češnje, potem hruške, jabolka, grozdje itd. Potem sem se navadil krasti tudi denar, ure, Špeh, nože, klobase, meso. Medtem sem se navadil tudi nesramno lagati. V šoli sem bil par let priden, potem sem pa; postal na j več ji falot v šoli. Strašno sem jezil gospode učitelje in katehete.
Nekega dne so bili oče pijani in so me zelo sekirali, potem so imi pa mati rekli: “Idi si službe iskat!” To- je -bilo leta 1908., 16. avgusta, ko smo imeli šolske počitnice. Res, jaz se napravim drugo jutro in grem v Pohorje službe iskat. Prišel sem v vas I.. tam me je hitro sprejel kmet, pisal se je Rok A. Pri njem sem bil tri mesece in sem pasel vole in krave. Eden dan si pa zmislim, pa grem domov ter sem njegovemu) dede-cu tudi vzel eno staro puško. Pridem domov, doma so me pa nagnali.
Potem sem šel k drugemu kmetu v Pohorju, ta se imenuje Štefan D., in tam je bilo zelo prijazno, pa samo z deklo se nisva zastopila. Ter smo enkrat pozimi drva vozili samotež na saneh v dolino in smo tudi malo vina pili ter sem bil pijan, pa sem vendar še zavlekel sani domov gor v Pohorje. Potem me je pa zagnal kmetov sin s štirimi volovi po en štrtinjak nalite vode v grapo. Jaz grem in vprežem vole v sani in jih poženem, pa nisem dobro vozil in se mi je štrtinjak zvrnil s sani v grapo. Potem sem pa gnal vole gor domov in sem jih pustil zunaj na dvorišču, ker sem se bal, da bi bil gospodarjev sin hud, ter sem ubežal domov. To je bilo 3. meseca januarja.
(Dalje prihodnjič.)
Jo- Nato
se je deček razjokal in
Slovenskim volivcem v Euclidu
Euclid, O. — Slovenski demokratski klub v Euclidu posluje že dolgo dobo let po od države odobrenih pravilih. Zato si šteje v dolžnost, da državi j a nom svetuje in .priporoča, koga naj volijo, da bodo koristili sami sebi.
Na zadnji seji kluba 22. oktobra je klub po temeljiti razpravi prišel do zaključka, da priporoči vsem rojakom, da glasujejo takole.
Koalicijski sistem se je v Euclidu doslej dobro izkazal, zato priporočamo, da zopet izvolimo v mestno upravo člane, med katerimi je zastopan tudi naš narod.
Vsem je znano, da je Euclid sedaj na višku javnega skrbstva, da je celo drugim za zgled. Čemu naj bi nekaj spreminjali, ko ne vemo, če bomo dobili kaj boljšega? Obdržimo, kar imamo!
Klub se je izrekel proti okrajnemu čarterju in proti spremembi mestnega čarterja. S tem bomo obdržali, kar imamo, ker sicer lahko še to izgubimo.
Administracija mesta Euclida pod vodstvom Kennetha Simsa je doslej skrbela za vzoren red tako pri gasilstvu, policiji, po hiranju smeti, snaženju cest in vsem drugem.
Ako pogledamo na kanaUzaci jo, na nove naprave za uničevanje smeti in odpadkov (incene-rator), ki jih prav končujejo, na nove šole in parke, smo lahko ponosni, da živimo v Euclidu. Res je, ba so davki visoki, toda enake davke plačujejo tudi dru god, le da nimajo povsod vsega tega in taki meri kot mi v Euclidu.
Vse to in še mnogo drugega korist splošnosti in mestu, naj pripravi naše rojake do tega, da bodo volili sedanjo koalicijsko vlado znova!
Michael I. Lah.
Zlatoporočenca se zahvaljujeta
Barberton, O. — Jesen rumena — dobra žena, — otroci se je vesele; — rdeča, bela in rumena — na drevju jabloka zore.
Tako smo šolski otroci prepevali v šoli pod vodstvom učitelja v Babnem polju pri Ložu.
Letni čas je kakor čas našega življenja. Cvetoča pomlad mladosti polna, življenja preide in pride jesen. List za listom pada in gremo drug za drugim tja, od koder ni vrnitve. Zato je. prav, da*se tu in tam kako urico spomnimo na mlada leta v družbi prijateljev in prijateljic.
Tako so nama naši otroci in prijatelji pripravili 11. oktobra nekaj veselih uric, ko smo obhajali 50-letnico najinega zakonskega življenja ali zlato poroko. Moj mož in jaz nisva prav nič vedela, kaj se pripravlja, bilo je za naju v resnici pravo iznena-denje.
Ko sem se nenadno znašla sredi prijateljev, so moje misli poletele preko morja, kjer sem preživela svoja dekliška leta. Oh, kaka sprememba v teh 50 letih! Solznih oči sem opazovala svoja dekliška leta. Oh, kaka sprememba v teh 50 letih! Solznih oči sem opazovala okrašene slike stare 50 let.
Še danes premišljujem, kako so mogli vse to pripraviti, ne da bi moj soprog ali jaz, kaj opazila. Zato ne morem najti besedi, s katerimi bi se zahvalila svojim otrokom in prijateljem iz globine najinih src,
Hvala lepa našemu župniku č. g. Čelesniku za obisk in čestitke. Hvala našim sorodnikom iz Clevelanda in Chicaga, hvala prijateljem iz Fontane za brzojavne čestitke, prav tako tudi onim iz Floride in od drugod.
Nikdar ne bova pozabila tega dogodka. Ljubi Bog naj vam vsem stotero povrne. Midva bova skušala ob vsaki priliki pokazati najino hvaležnost!
Anton in Jennie Ožbolt.
HELP WANTED—FEMALE Stock Room
Light work in stock room, assembling catalogs and mailing packages. Pleasant working conditions. Five-day week.
THE GARLAND CO.
3748 E. 91 St.	MI 1-7500
(210)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko Išče se kuharska pomočnica, mora razumeti angleško. Od 1:00 pop. do 8:00 zvečer.
SORN S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(X)
Molki dobijo delo
Delo za moškega Išče se moškega za nočnega, čuvaja pri New Dremann Drv Cleaning Co., 6612 Pennsylvania Ave. en blok južno od Wade Park in E. 66 St. UT 1-5900.
-(210)
MALI OGLASI
— Povprečni človek bere tiho še enkrat hitreje kot naglas.
Naprodaj
Gostilna D-5 in prenovljeno poslopje, 2 stanovanji. Lepa o-kolica. Za več pojasnila pišite na Box 234, American Home Publishing Go., 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
-(215)
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje s kopalnico oddajo na E. 67 St. Kličite HE 1-2043.
(210)
Med naprodaj
Pristni domači med, kvart za $1.60, naprodaj pri Mike Femec, 7268 Wright Ave., Bedford, O. Telefon: BE 2-1631.
Naprodaj
Oprema za domačo delavnico, kakor drill press, okrogla žaga, ravna žaga, oblič in razno drugo orodje. Vprašajte za Mr. Schwartz, 6612 Pennsylvania Ave.
—(210)
Naprodaj
Majhen damski frizerski salon v slovenski naselbini na St. Clairju. Dela za eno frizerko, cena $400. Kličite EN 1-5226 podnevi ali EN 1-7851 zvečer.
-(210)
Stanovanje oddajo
Štiri sobe s kopalnico na Bonna Ave. oddajo odraslim zgoraj. Veranda, gretje na plin. Kličite HE 1-0161.	(210)
PROŠNJA
Osebai, ki je v Višnji gori sprejela zame od moje sestre štiri prtičke, naj jih proti nagradi odda pri Josephine Debeljak, 18651 Pasnow Ave. IV 1-5614.	(209)
V najem
se odda 5 sob, spodaj, vse na novo pobarvano, nov plinski furnez, garaža, odrasli družini. LI 1-0223.	(209)
Lastnik prodaja
V	dobri slovenski naselbini v Euclidu, blizu šole in transpor-tacije, zidana Colonial hiša. Dober kup za $19,900. Oglejte in dajte ponudbo. 21071 Tracy Ave. RE 1-7351.
j.!	(210)
V najem
V	najem se oddajo tri čiste sobe s kopalnico in gorkoto odraslim na 1153 E- 61 St.
(210)
E. 185 in Lake Shore
Primerno za starejše ljudi, zelo lep bungalow, spalnica in kopalnica spodaj, blizu trgovin in bus linije.
Chardon in Rockefeller Rd.
Na 1% aker, 10 let stara moderna pol-ranch hiša, patio, dvojna priključena garaža, polna klet-
RAY NAUSNER, Realtor E. 280 Lake Shore AN 1-1990	LI 1-9216
a ,	.	(210)
Hiši naprodaj
Lepa tristanovanjska hiša nedaleč od E. 118 St. je naprodaj za $17,900, južno od Euclid Ave. v E. Clevelandu pa hiša za $11,-500, ki je pa potrebna popravila. Kličite EV 1-8810!
(Okt.27,29,30)
Sobe se odda
Lepe 3 sobe se oddajo v najem. Na razpolago 1. novembra. Kličite po 4. uri HE 1-8661.
(29, 2, 4 nov)
Stanovanje v najem
Petsobni apartment z dvemi spalnicami in polno kopalnico se odda Vse zelo čisto. Vprašajte pri Olga Slapnik .cvetličarni na 6026 St. Clair Ave. ali kličite IV 1-4888.	(211)
Stanovanje se odda
Štiri velike čiste sobe s kopalnico in porčem se odda odraslim ali družini z enim otrokom. Kličite EN 1-4262 po 6. uri zvečer.
rTTT»TTTT«»T«TXX'jxxxxi:xXXX
(210)
Re-Nu Auto Body Cr.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo Kot nov.
Popravljamo body in fenderjc. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street rxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnr*~~
GRDINA POGREBNI ZAVOD
(.053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLID	KE 1-8187
Hranitvi denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings honde!
Prepovedano sredstvo
Ralph Armijo je v Los Angeles policiji mirno priznal, da si je prislužil sredstva za obiskovanje frizerske šole s tem da je prodajal — heroin.
EAGLE
ZNAMKE
SO
DODATNI
PRIHRANKI
Predstavljamo Vam moške "Welford"
Worsted obleke
, ^ v Clevelandu samo pri May Co. v kletni trgovini
MERE:
• Regularne '• Kratke Dolge Močne
Z ročno izdelavo običajno naprodaj po veliko višjih cenah
Ročna izdelava pomeni boljše prileganje . . . daljšo nošo
Ročno izdelani ovratnik na notra-
zunanji
naudarjeni . . . per-prileganje
prišiti gumi-svilo izdelane
nji in stratni
Rodno sestav fektno
Ročno bi, s gumbnice
Ročno izdelani žepni poklopci in rokavna podloga.
Še nikoii doslej nismo imeli tako popolne izbire moških oblek, po tako nizkih cenah! Izdelane iz 100% volnenega worsted blaga, zapenjajo se z eno vrsto gumbov. Prava velikost za vsakega moža i!n mladeniča.
zal pismenih naročil ne
in telefonskih sprejemamo
The May Co. kletni oddelek meških oblek, v mestu in na Heightsu

HANDEL - MAZZETTI:
J>
i
i
Junakinja iz Štajra |
' “Videz,” je ponovil v zadregi ulico in naj trosijo listke, kakor škof, nato je obmolknil. Kako hočejo, da dobe volilcev . . . to, da ni bila politika? Cesar _ Ne stoji dobro zanje . . . da misli zares? Kaj bodo rekli j Že ob jutranjem svitu je bilo stanovi? Kaj nadvojvoda Fer- videti garstenskega opata, ka-dinand? . . . Klezel je mislil, ko je hodil po ulicah. Najprvo da pozna svojega gospoda ka- je opravil sveto mašo, molil kor nihče drugi v celi državi: molitev zoper Turke, potem pa
danes pa si mora priznati, da je drugačen, kakor si je mislil.
Pet četrt let je minulo po cesarskem dnevu v Štajru. Kakor je pred tisoč in tisoč leti čakal Izrael Odrešenika, je čakal pro-testantovski štajer, da bo Joa-him Hendel izvoljen za sodnika (župana) v Štajru.
V jutranjem mraku so šle trume mladih nožarjev ena za drugo na mestni trg pred mestno hišo. Govorili so ti možje tako glasno, da se je slišalo skozi zaprte duri notri v hiše: “Hendel in nihče drugi! In če postane kdo drugi, potem je to goljufija in farška zvijača, in tega Štajerci nikoli ne bodo dopustili, sam cesar je hotel, naj bo Hendel sodnik!”
Ko je začelo na gorah nebo žareti, je bilo vedno več in več mož na trgu; vsi vpijejo: “živio Hendel, fej farjem!” Nato se prikaže mestni sluga, ki jih v Hendelnovem imenu roti, naj bodo mirni in naj nikar ne zmerjajo in psujejo. Tudi zahteva od njih in pobira neke listke, na katerih je bila sramotilna pesem na opata Helerja Joahim Hendel noče na neu men in nedostojen način loviti volilcev — pa tega tudi treba ni. Saj ve, kako bo izpadla volitev; nasprotniki naj gredo na
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT and SNACK SHOP — Sacrifice Sale. In heart of Cicero industrial area. Well established going business. Must sell due to wife’s illness. Wife more important than business. Phone TOwnhall 3-9039.	(209)
VALET SHOP —- Vicinity Belmont and Broadway, in 122 unit apartment hotel. Established year-round business. Opportunity for fine tailor. No reasonable offer refused. For immediate sale. BOulevard 8-2254.
: I	(212)
REAL ESTATE FOR SALE
AUSTIN
BY OWNER — IMMEDIATE DELIVERY
Beautiful large CO-OP apartment. Close to schools, shopping, transportation. Has 3 twin size bedrooms, walk-in closets, large living room. Separate dining room. Tiled kitchen. Two full tiled baths. Includes wall to wall carpeting and appliances. Call EStebrook 9-3446 for appointment.	(209)
6-ROOM Concrete block home. 2 bedrooms down, one semi-finished up; expandable to 2 more. Full basement. By owner. 825 N. Lombard, Oak Park, EUclid 6-5704.
I	(209)
SUBURBAN
REAL ESTATE FOR SALE
EVERGREEN PARK BY OWNER. — For sale or rent with option, 6 room de luxe ranch. Corner 47x125 lot. Taxes S496. Radiant gas heat, 2-car brick garage, electric eye doors, 2 years old. 3 bedrooms, 2 ceramic tile baths. Built-in oven and range. Pink refrigerator and dishwasher. Utility room with pink washer - dryer. Thermopane windows, roll screens, com- ^ pletely carpeted, drapes. Ideal" for professional man. Located near schools, churches, 2 hospitals.
GArden 4-0941
(210)
je trkal na vrata katoliških meščanov. Osorno in nujno, kakor smrt, ki pride nepozvano, jih je s povzdignjeno roko in krepkim glasom rotil in spominjal njih dolžnosti.
“Vsi morate iti volit, katoliško morate voUti; kdor izostane, zataji Krista; kdor voli Hendelna, prodaja duše in ga bo Bog preklel.”
Katoliški kandidat, za katerega se opat že mesece peha in trudi z besedo in dejanjem, je bivši mestni nadknjižničar Pravnfalk. Ne more se meriti s Kendelnom po umu in ugledu, pa dober katoličan je in se ni nikoli obešal za brado mogočnemu krivovercu.
Kakor ognjen božji meč že zre solnce čez gore; divje za-lopoče veliki boben in mestna kompanija koraka na mestni trg, kjer se vse tare ljudstva. Ravnokar se garstenski opat s priorjem počasi vrača domov; sedaj pa naj gleda Bog, v čegar rokah je vse.
Ko je stari od truda in skrbi zlomljeni šestdesetletni mož prišel do Piraha, mu je zmanjkalo sape; 'pred hišo prostega kmeta se usede na klop, odko-! der se je videlo daleč naokoli onstran Aniže.
Slišali so se klici oratarja, 'ki je rezal zemljo z železnim leme-! žem za zimsko setev.
Opat je s svojo palico obrnil netopirja, ki je od ostrme zime na pol zmrzel lezel okoli njegovih nog. Hripavo in trdo je začel govoriti:
“Zaupanje! Zaupanje! O kako težko je današnje dni imeti j zaupanje. Slutim, da nič do- j brega ne prihaja. Vedno, od prastarih dni, so bile, volitve na svetega Tomaža dan. Letos morajo biti v oktobru. To je' satan napravil. Do sv. Tomaža bi se dalo še kaj napraviti. Sedaj pa je prepozno. O Karel, I rečem ti, ura teme je. Zakrika- j ni petelin je zapel hudičevo pe-1 sem, in vsi Štajerci čujej0 njegovo peklensko melodijo.”
Prior je spoštljivo ugovarjal, da ne more biti zastonj toliko dela in truda, kakor ga je imel gospod oče. Toda opat se ni menil za njegove besede. Zatopljen v žalosten molk je strmel v daljavo, čez šumečo Anižo po Železni cesti. Pred njegovim duhom, ki se mrzlično trudi že mnogo dni, so stali Hendelnovi uspehi, ki so eden drugemu sledili zadnje leto. Venec uspehov mu pa prihaja danes, na dan volitve.
Iz daljave je votlo bobnelo topotanje kladivov, ki so noč in dan udarjala v Hendelnovih kovačnicah. Noč in dan so prasketali plameni. Težki vozovi so vozili po železni cesti razno železnino; sto in ,sto laških ' in čeških kovačev je kovalo noč in dan, da oborože cesarske vojake. čudovito orožje, oklepi, čelade, sulice so nastajale v kovačnicah, kjer je sam hudič v podobi divjega Laha gonil meh. Brusilni kamen se je vrtel, da so odletavale iskre; brusili so meče za cesarske strelce. V Ber-toldovih livarnah so pa topili sron za cesarske topove. Povso-di je bil zraven Joahim Hendel, sovsodi je imel svoje oči pa tudi svoje roke. Nekoč je stal ob naklu pri prasketajočem plamenu ter je s pUo in dletom
spreminjal mašni kelih v držaj meča. Ko je bilo orožje izgotovljeno, so je naložili na vozove, da šo jih do Donave peljali biki, ki so imeli ovenčane rogove. Vojaki so jih spremljali. Spredaj je jahal Joahim Hendel na rdečem žrebcu, poleg njega je jahal njegov sin. Ob Donavi so orožje naložili na čolne, ki so je prepeljali do Dunaja in iz Dunaja zopet na vozovih v ogrsko deželo. O Veliki noči se je Joahim Hendel s svojim sinom vrnil domov. Njegovi bratje in Štajerci so mu hiteli
gore.
nam je všeč na Hendelnu, da ga
V mislih mu je, kako je pri- ni, da bi nas spomnil obljub šel cesar s cesarskim dvorom in zahteval novih milosti. Pa na Šent Florijan k pogrebu polj- pri božji Krvi! ne bomo poza-ske kraljice, kako se je pozneje bili, kar smo obljubili, kadar ustavil v Linču, kjer je na glas postane sodnik v Štajru.” povedal: Tako izbornega orož-| In baron Lozenštajnski je prija še ni izdelal noben železni-J nesel Hendelnu cesarjevo last-nar, kakor je je poslal Hendel' noročno, z zlatom obrobljeno, v Železno, če bi bili v starih ' zapečateno zahvalno pismo. Da, časih Trojanci tako opremljeni,'zdi se, da je vse v zvezi s Hen-bi ne bili nikdar Grkom podle-! delnom: krščanstvo in pogan-gli.	j stvo, cesar in država, celo Bog,
Ta cesarjeva beseda se je raz-1 v čegar rokah je človeška uso-ne$la po deželi, tudi v štajru. In mi? Vsi in vse je zanj, Tiste dni so prišli v Lihe turški |za nas nihče. Delali smo skoraj nasproti, saj is0 ga težko priča-1 poslariik in paga jz Bude: še ni-:do smrti, pridelali nismo nič2-kovali. Meč sodnikov, mestno kdar se nista tako globoko pred sar • • •
cesarjem priklonila. Prišli so! Take in enake temne misli so tudi ogrski odposlanci, ki jih je se Predle opatu Helerju po gla^
nedelj zaporedoma izpostavilo Najsvetejše v češčenje in proš-
njo za srečno izvolitev, pa (Dalje prihodnjič)
starešinstvo, ves štajer je iskreno klical: ““Pridi!”
Prišel je čez Avgsburg. Ni se
vi. Pater Karel je zrl nepr2-
poslal Betlen Gabor, sedmogra-
mudil tam, da bi bil kakemu :ški -samodržec; preje so cesar-|m^no v njeg°v postarani, vsled otroku boter. Tudi ni bil tam,
da bi sinu pokazal jeklarno. Bil je tam, da bi kupil krasno kupo, ki je bila iz težkega srebra, o-
krašena z zlato vlito podobo miru!”
boginje zmernosti. To kupo je* Kdo je storil čudež, da ta di-prinesel seboj ter jo je podaril vji rod piska na piščalko miru? dobrim Štajercem, ki so tako V Železnem stoji več sto mož, željno po njem hrepeneli, da' opravljenih s Hendelnovim je-
ju kazali zobe, sedaj pa prihaja-1 skrbi razorani obraz ter mu je jo pohlevno in ponižno. Nosijo rekel sočutno: ‘“Prečastiti, tre-zelenosvilnat prapor, na kate- da ie> da skrbite tudi za svoje rem se bere:	“Vsi te prosimo zdravje. Kar ste storili, je bilo
preveč, je čez Vaše moči.”
Opat je zaklical: “Preveč? Ne: premalo!” Prijel se je za
jim bo strelsko darilo na dan, ko bodo strelci med seboj tekmovali ter s puškami streljali.
Iz vseh dežel so prihiteli na strelsko tekmovanje. Tudi menihi so prihiteli tje, ker je bil
klom. Hendel, Hendel je storil ta čudež. Hendel je rešil vojske ubogo rimsko cesarstvo, ki še boleha na blazni zapravljivosti gospoda Rudolfa.
Bo li Hendel šel v Line, da
prsi, s silo zakašljal, potem pa nadaljeval: “Res, ukazal sem, da se je po vseh naših farah šest
vsakomur prost dostop: Enaka mu cesar milostivo poda ro-pravica za'vse. Ko je minulo 'ko, kakor mu jo je podal prejš-tekmovanje in so se porazdelila * nje leto?
Hendelnova darila, je šla nje- j Ne, Hendel ne stopi nikdar gova slava od ust do ust, celo ■ več nepoklicano pred svojega menihi so ga hvalili. — Satan,' gospoda, pa naj mu je še tako o zakrinkani satan! Mrko ka- milostiv.
kor hudo vreme gleda opat na Cesar pravi dvornikom: “To
X	RE-ELECT DEMOCRAT Willard A. SGHUTT COUNCIL WARD 1 EUCLID
X	ISSUE NO. 12 YES Two-Parly System ENDORSED IND. SLOVENIAN CLUB
1884
JSaznanilo in Ztah'Oala
Žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki bolezni umrl naš ljubljeni sop**og, oče, stari oče, tast in brat
Paul Lenassi
Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje oči na dan 29. septembra 1959. leta.
Rojen je bil 29. oktobra 1884 v vasi Sajovče pri Postojni, odkoder je prišel sem leta 1913.
Bil je član društva Euc’ld št. 40 SDZ.
Pogreb se je vršil 3. oktobra 1959 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev sv. Kristine, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zaduš-nica. Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Afl Souls in ga položili k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Tomcu za obiske v bolnišnici, za podelitev svetih zakramentov, za darovano sv. mašo, za molitve v pogrebnemu zavodu in za spremstvo na pokopališče.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so spremili pokojnika na pokopališče.
Hvala pogrebcem, sorodnikom pokojnika, ki so nosili njegovo krsto.
Isskrena hvala vsem, ki so dali svoje avto-
mobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v teku njegove bolezni in naše žalosti v pomoč. Posebno se za to zahvalimo sesttri pokojnika Mrs. Agnes Dolenc, moji sestri Mrs. Mary Mekina in bratu in njegovi ženi Mr. in Mrs. Andy Blažič.
Iskrena hvala našim sorodnikom, ki so iz raznih krajev Pennsylvanije prihiteli na njegov pogreb..
Hvala našim dragim sosedom za darovane vence in sv. maše. kakor tudi Mr. in Mrs. John Tanko Sr. za obiske pokojnika v bolnišnici.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljubi mož, dragi oče, stari oče, brat in tast, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena g ruda.
Odkar si odšel k svojemu Stvarniku po plačilo za vso ljubezen, skrbi in dobra dela, je naša hiša postala prazna in pusta. Povsod Te pogrešamo. Tolaži pa nas zavest, da se bomo enkrat vsi zopet zdru žili na kraju večnega vesefja. — Do takrat se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah!
Žalujoči ostali:
KATI, soproga
SYLVIA por. TANKO, hčerka JOHN, zet
ROBERT in JOHNNY, vnuka AGNES DOLENC, sestra OSTALO SORODSTVO
V starem kraju zapušča sestro IVANKO in brata JANEZA Cleveland, Ohio, 29. oktobra 1959.
HCMC
1960
rgMITH
PORTABLE TV
NEW deluxe styling	. » •
ISTE W Horizontal slim handcrafted /	chassis for best performance
in portable TV.
i....* *	. •
THE JAMAICA Model D 1812L. overall diagonal measure. 155 sq. inches of picture viewing area. In Tahitian Tan Color.
Only $ 199 95

ZENITH
QUALITY PERFORMANCE FEATURES
•	Super H Handcrafted Chassis
•	15,500 volts picture power
•	Full Power Transformer
• New Sunshine Picture tube
e "Capacity-plus” components for longer life
•	Spotiite Dial
•	Cinelens'* picture glass
EASY MONTHLY PAYMENTS
Norwood Appliance and Furniture
6202 ST. CLAIR AVENUE
EN 1-3634	OPEN EVENINGS
JOHN SUSNIK
PREDELAVO
ČAROVNIJA
MODERNIZACIJE
Naraščajoča družina? Potrebujete več prostora? Potrebujete dodatne shrambe?
POSVETUJTE SE S KRAMERJEM ON NAPRAVLJA ČUDEŽE Pokličite, da vam pošljemo na* šega izvedenca, ki bo napravi
BREZPLAČEN PRORAČUN za
VAŠEGA DOMA
•	STREHE
•	GARAŽE
•	KOPALNICE
•	OMET
•	ŽLEBOVI
•	PRIZIDKI
•	KUHINJE
•	VERANDE
•	SPALNICE
Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A.
CHAS. KRAMER and SONS
PREDELAVA DOMOV
3690 East 93rd St.
PODNEVI
BR 1-4800
PONOČI
SK 1-4429 ali ER 1-9665
Nagradite:
ZVESTO SLUŽBO in IZKUŠNJO
IZVOLITE PONOVNO SODNIKA
KOVACHY
Edini kandidat za ta termin, podpiran od Cuyahoga County Bar Association, tudi od raznih delavskih in mestnih organizacij.
TERMIN SE PRIČNE 2. JANUARJA 1960
ANDREW M. KOVACHY