r » V CELJU JE BIL 8. KONC-RES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE. SKLEPI SKUPNO NAPOTILO ZA DELOVANJE SINDIKATOV V odločilnem boju delavskega razreda V Celju je "oil 7. in 8. tega meseca 8. kongres Zveze sindikatov ovenije. Tega veličastnega zbora 384 delegatov, ki so predstavljali rog 600 tisoč članov slovenskih sindikatov, se je udeležilo tudi iko število gostov, med njimi France Popit, Sergej Kraigher, idrej Marine, Mitja Ribičič, Franc Leskošek-Luka, Maijan ecelj, Lidija Šentjurc, Janko Rudolf, Ljubo Jasnič in Franc včar-Rok. Še posebej prisrčno so delegati pozdravili predstav-bratskih republik in pokrajin, Zveze sindikatov Jugoslavije, gate naših delavcev zaposlenih v Avstriji in Nemčiji in predstav-sindikalnih organizacij Italije in Avstrije. Drugi dan kongresa bil med gosti tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK Stane Dolanc. _ ce Na kongresu, ki se je končal tek nekaj po dvanajsti uri, delegati sprejeli 17 sklepov o lodnjih nalogah, svečano glasili statuarni dogovor o janiziranosti in delovanju dikatov v SR Sloveniji ter Fočilo o delu sindikatov do kongresa. Na pobudo treh inskih sindikalnih konfe-iz Celja so sprejeli protest-pismo ob gonji zoper Slo-ce na avstrijskem Koroškem, lili so tudi nov republiški ter delegacijo in delegate za zni kongres. Za novega pred-ika so ponovno izvolili za Barboriča, za generalno etarko pa Ivanko Vrhov- sprejetih kongresnih skle-razgrinjajo sindikati vsa vena vprašanja, ki zadevaj'o ivce v združenem delu, opre-ijejo njihovo samoupravno in pobudo, njihov vpliv na ustvarjanje in delitev dohodka v vseh tokovih družbene reprodukcije, njihov vpliv na življenjske in delovne razmere. Prav tako v sklepih določajo svoj delež nalog za uresničitev polne „ samoupravne vsebine in odnosa temeljnih in drugih organizacij združenega dela, v krajevnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih. Pri uresničevanju sklepov bodo sprejemali sprotne akcijske programe in določili njihove nosilce na vseh ravneh sindikalnega delovanja. Prav tako bodo sproti in kritično spremljali uspešnost uresničevanja sklepov ter pri tem ugotavljali in terjali politično odgovornost za njihovo uresničevanje. Zavezah pa so se tudi, da bodo organizirano usklajevali družbene akcije z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki, zlasti v socialistični zvezi kot naši skupni socialistični enotni fronti. Krajevne skupnosti občine Velenje na podlagi 12. in 27. čl. Zakona o oblikovanju in volitvah delegacih ter delegiranju delegatov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelujejo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter na podlagi Statutov krajevnih kupnosti Razpisujejo litve splošne delegacije krajevne skupnosti za skupščine imoupravnih interesnih skupnosti KI BODO V NEDELJO, 8. DECEMBRA 1975. \/ sporazumu s pristojnimi volilnimi komisijami se prične asovanje na voliščih ob 7. in konča ob 16. uri. PREDSEDNIKI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE VELENJE • 28. NOVEMBRA BODO ODPRLI NOVO TOVARNO KERAMIČNIH PLOŠČIC TGO GORENJE VELENJE V VASICI GORENJE PRI SMARTNEM OB PAKI Praznično darilo »rojstnemu« kraju VELENJE, 15. NOVEMBRA - Letošnji praznik Republike, 29. november, bo nad 6.000- članska delovna skupnost Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje proslavila na svojstven način. V počastitev praznika in začetkov tovarne bodo v vasici Gorenje pri Smartnem ob Paki, kjer je začela Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" nezadržan razvoj, predali svojemu namenu novo tovarno talnih keramičnih ploščic za notranjo opremo. Slavje, združeno s priložnostnim kulturnim programom, bo 28. oktobra ob 11. uri v novih tovarniških prostorih. Nova tovarna „Gorenje" je bila zgrajena v 13 mesecih, ob otvoritvi bo v njej stekla poskusna proizvodnja, z redno proizvodnjo pa bodo začeli, kot računajo, marca prihodnje leto. Na leto bodo v novi tovarni izdelali 1 milijon m2 keramičnih ploščic, zaposlovali pa bodo blizu 200 delavcev in delavk. Inženiring in opremo je dobavila italijanska tvrdka „Mitland" iz Milana, investicija pa bo veljala, z obratnimi sredstvi vred, okrog 90 milijonov dinarjev. Čeprav nova tovarna talnih keramičnih ploščic za notranjo opremo „Gorenje" še ni začela obratovati pa že pripravljajo načrte za povečanje zmogljivosti tovarne. ■■■HHH V ŠALEŠKI DOLINI nih svetov, ki so bili tudi delegati na minulem 8. kongresu slovenskih sindikatov. To vest smo ■■■■■■■■■■■■■■■■■i 15. novembra 1974 leto X št. 44 (253). cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks • VELENJE JE OBISKALA DELEGACIJA ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA IZ CELOVCA Roiakinie na obisku VELENJE, 8. novembra (LP) — Občino Velenje so obiskale članice Zveze slovenskih žena iz Celovca. V avli skupščine občine so jim pripravili prisrčen sprejem s kulturnim sporedom. Franjo Kljun, predsednik izvršne- voini. ko slišiio za kri objavili kot aktualno novico. Med tem pa se je menjal program njihovega obiska in žal nismo mogli vest popraviti, da so predsedniki obiskali tudi rudar-, skoelektroenergetski kombinat. V elektroenergetskem kombinatu sta goste sprejela in pozdravila Ivo Kadliček, predsednik konferenc osnovnih organizacij sindikata in glavni direktor Mirko Bizjak, dipl. inž. Zatem pa so odšli v TOZD termoelektrarna Šoštanj, kjer jih je sprejel direktor Dušan Janežič, dipl.-inž. Tu so si ogledali tretjo stopnjo elektrarne. V tovarni Gorenje je dobrodošlico zaželel podpredsednik predsedstva osnovnih organizacij Harold Kainer. Goste iz sindikalnega kongresa pa sta pozdravila tudi generalni direktor združenih industrijskih podjetij Gorenje Ivan Atelšek in direktor tovarne Gorenje iz Velenja Slavko Geratič. Zatem so si predsedniki občinskih sindikalnih svetov iz Slovenije ogledali proizvodne obrate in se odpeljali do Šoštanja. Na večerji so skupaj s svojimi gostitelji - občinskim sindikalnim svetom Velenje in predstavniki rudarskoelektroenerget-skega kombinata ter tovarne gospodinjske opreme Gorenje, izmenjali mnenja pri delu. ga sveta, je govoril o razvojni poti občine Velenje in poudaril, da Velenjčani, kakor tudi vsa slovenska in jugoslovanska javnost z ogorčenjem spremljajo dogodke okrog tako imenovanega preštevanja manjšine. Poudaril je, da bi morale biti naše manjšine prijateljski most zbliževanja med obema državama, ne pa nenehna tarča vedno novih in novih napadov nanje. „Ponosni smo na vas, da zastopate našo in vašo domovino v tako neurejenih in nevzdržnih razmerah, vendar vedite, da niste sami. Mi vsi smo z vami in, če bo potrebno, bomo z orožjem v rokah izbojevali vaše in naše pravice", je dejal Franjo Kljun. Podpredsednica skupščine občine Velenje, Hermina Groznik je strnila misli z naslednjimi besedami: „Po poklicu sem učiteljica in ko govorim učencem o zadnji vojni, ko slišijo za Krivice, ki jih prenašajo Koroški Slovenci, stiskajo svoje drobne pesti in vas občudujejo ter trdno verujejo v vas, da boste dokazali, da Slovenci nismo manjvredni narod. Ko so nam bombardirali domovino, smo jo sami obnovili in zgradili novega socialističnega človeka." Dvajset članska delegacija slovenskih žena iz Celovca si je nato ogledala tovarno Gorenje in spominsko sobo partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, kjer jim je šolski pevski zbor zapel nekaj slovenskih pesmi. Predsednica Zveze slovenskih žena iz Celovca, Milena Groebloher se je gostiteljem iz Velenja zahvalila za to, zanje tako vzpodbudno srečanje, katerega bodo prenesle z veliko hvaležnostjo med naše rojake, Koroške Slovence. Rojakinje iz Koroške so si ogedale tovarno Gorenje. DELO NAJVIŠJEGA ZAKONODAJNEGA TELESA JUGO-SLAVIJE—SKUPŠČINE SFRJ SO PRVIČ SPREMLJALI TUDI DELAVCI IZ NEPOSREDNE PROIZVODNJE: Okrog 100 delavcev članov samoupravnih organov in sindikalnega odbora rudarsko-topilniškega bazena Bor se je udeležilo seje zveznega zbora skupščine SFRJ, na kateri so sprejeli osnove za novi proračun federacije za prihodnje leto. LETINA BO REŠENA: Na prostranih poljih Vojvodine vsak dan, zlasti pa še ob nedeljah, dela velika armada kmetijskih delavcev, vojakov, mladine, učencev in članov delovnih kolektivov, da bi zemljo čimprej pripravili za setev, ki je podobno kot obiranje koruze, grozdja in sladkorne pese, v velikem zaostanku. Na njivah, s katerih so letino že spravili, h'tijo s setvijo pšenice in to s pomočjo letal. Kmetijski strokovnjaki so prepričani, da bodo dobili bitko za letošnjo letino in setev, čeprav vremenske razmere še nikoli niso bile tako neugodne kot letos. PROSLAVILI 20-OBLETNICO ALŽIRSKE REVOLUCIJE: Alžirija je 1. novembra slovesno proslavila 204etnico začetka oboroženega boja proti francoskim kolonialnim oblastem. Jubilejne proslave alžirske revolucije se je udeležilo več kot 100 delegacij iz tujine, med njimi tudi jugoslovanska. i ■ i ■ S ZADNJE DNI PO SVETU... s PREDSEDNIK TITO OBISKAL DR NEMČIJO Predsednik republike Josip Broz Tito je na uradnem in prijateljskem obisku v Nemški demokratični republiki, kjer je bil zadnjič leta 1965. Vmes so bila v odnosih med obema državama obdobja večjega in manjšega sodelovanja, in boljših ali slabših odnosov, ki pa jih sedaj ocenjujemo kot dobre. Pogovori, ki jih je imel in jih bo še imel s svojimi gosti, zajemajo tako medsebojne odnose kot pregled mednarodnega položaja, pri čemer se ločeno pogovarjata tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Minič in zunanji minister Nemške demokratične republike Wintzer. Nemška demokratična republika je izredno razvita dežela (sodi med deset najbolj razvitih na svetu), s katero imamo dobre gospodarske odnose. Te je mogo- če ilustrirati vsaj okvirno tudi z naslednjimi podatki: medtem ko je bila blagovna menjava med obema deželama še leta 1971 (v obe smeri) vredna 122 milijonov dolarjev, se je lani dvignila na 225 milijonov, da bi letos (po ocenah) dosegla okoli 300 milijonov dolarjev. Ta razmeroma nagli porast je izraz obojestranske pripravljenosti in tudi potreb po tesnejšem sodelovanju dveh gospodarstev, pri čemer je mogoče reči, da tudi tako povečanje še zdaleč ne predstavlja vseh možnosti. Tega se očitno zavedajo tako v Berlinu kot v Beogradu, saj predvideva dolgoročni načrt gospodarske manjave med obema deželama za obdobje od leta 1976 do 1980 povečanje blagovne menjave na 600 milijonov dolarjev letno. Seveda pa tudi blagovna menjava sama ni edino, kar je mogoče uresničiti v gospodarskem sodelovanju med obema državama - tu je še pomembna možnost te- snejše industrijske kooperacije in še posebej skupnega sodelovanja na tretjih tržiščih. Izredno pomembno je tudi politično sodelovanje. Jugoslavija in Nemška demokratična republika imata sicer različen mednaroden položaj — medtem ko smo mi neuvrščeni, je Nemška demokratična republika članica enega izmed obeh blokov — toda to nikakor ni ovira za dobre odnose tudi na političnem področju Res je sicer, da imamo do nekaterih mednarodnih vprašanj različna stališča, toda to je normalen pojav v sodobnem, izrazito diferenciranem svetu. Zato se obe strani trudita utrditi zlasti tisto, kar imata skupnega — in tega ni tako malo. Predvsem je treba reči, da tudi naše politično sodelovanje (tako kot gospodarsko) temelji na določenem programu, ki naj ne bi bil podvržen morebitnim nihanjem vsakdanje prakse. Mi se zavzemamo za enakopravno sodelovanje na na- čelih suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti. Obe državi sta aktivni članici Združenih narodov, kjer uresničujeta skupen boj za mir in plodno ter miroljubno sodelovanje med narodi. Tudi v tem smislu je mogoče obisk predsednika Tita v Nemški demokratični republiki, kjer se bo s svojimi gostitelji zlasti pozorno po-govaijal tudi o bolečih točkah mednarodnega položaja, ocenjevati kot nov prispevek k utrditvi trajnega in pravičnega miru na vsem svetu, kar je eden izmed temeljnih ciljev obeh držav. Predsednik republike JosipBroz Tito bo s soprogo in sodelavci ostal na uradnem in prijateljskem obisku v Nemški demokratični republiki do 15. novembra. Med svojim bivanjem bo obiskal poleg Berlina še Leipzig. Dodajmo še to, da so pripravili našemu predsedniku med njegovim obiskom izredno topel in prisrčen sprejem, pri čemer je bilo še posebej opazno, da ocenjujejo v berlinskih političnih krogih njegov obisk kot izjemen dogodek. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■m ■ POVEZAVA - Bregova Donave sta povezana na še eni točki: med mestoma Somborjem in Bezdanom so odprli nov most, poimenovan po 51. diviziji, ki se je tu v zadnjih tednih druge svetovne vojne skupaj z drugimi enotami zagrizeno bojevala proti Nemcem. REŠEVANJE - Več deset tisoč mladincev, delegatov in pripadnikov JLA se na vojvodinskih poljih zagrizeno bojuje z blatom in dežjem, zaradi katerega so morali ostati v garažah vsi kmetijski stroji. Pobiranje koruze in nekaterih drugih pridelkov je mogoče samo z rokami. Dež pri tem še vedno nagaja vztrajnim pobiralcem letine, ki bo zaradi silovitih poplav in. neverjetne množine padavin letos precej manjša kot so ocenjevali še pred nekaj tedni. SOLIDARNOST - Končana je prva faza zbiranja sredstev za pomoč prizadetim od potresa na Kozjanskem. V Sloveniji smo zbrali nekaj več kot 94 milijonov dinarjev pomoči. Solidarnostna akcija je uspela, toda zbrana sredstva ne bodo zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil potres na Kozjanskem. Zato bo treba organizirati drugo fazo zbiranja pomoči, so poudarili na seji republiškega koordi- nacijskega odbora za odpravljanje posledic potresa. Skupna škoda, ki jo je povzročil potres konec junija letos,' znaša 680 milijonov dinarjev. Treba je dodati, da tačas še vedno pospešeno popravljajo stavbe na prizadetem področju, zgradili pa so tudi več šol in drugih objektov. Prebivalci Kozjanskega so ob tem že večkrat javno izrazili hvaležnost. ZVEZA — Ljubljana je dobila še eno letalsko zvezo s svetom — odprli so namreč novo tovorno progo Brnik-Zuerich. Na tej progi bo letelo sodobno letalo DC-9, posebej prirejeno za prevoz blaga. Dogovor o tem sta sklenila JAT in švicarska letalska družba Svissair. Naenkrat bodo lahko prepeljali 15 ton blaga. Iz Zuericha bodo blago potem prevažala letala švicarske družbe. Samo primer: tovor, ki ga bodo vkrcali v letalo na ljubljanskem letališču v nedeljo popoldne, bo v New Yorku že dan kasneje. S tem je slovensko gospodarstvo dobilo še eno, topot zares „hitro", okno v svet. TURISTI - Z beograjskega letališča je poletelo letalo boeing 707 na doslej najdaljše turistično potovanje, kar so jih organizirali v Jugoslaviji. 169 potnikov in 11 članov posadke je poletelo - okoli sveta. 40.000 kilometrov dolgo pot bodo preleteli v devetnajstih dneh, pri čemer bodo obiskali Bejrut, Bombaj, Singapur, Hongkong, Tokio, .IN DOMOVINI Honolulu, Los, Angeles, New York in London. Med potniki je največ Beograjčanov, nato pa Ljubljančanov in Zagrebčanov. Zaradi velikega zanimanja (saj je kar 40, prijavljenih potnikov ostalo brez sedeža) bodo organizirali še eno tako potovanje, ki se bo začelo 25. decembra letos, končalo pa sredi januarja prihodnjega leta. Potovanje bo nekoliko dražje od pravkar začetega in bo veljalo 21.500 dinarjev. PRIZNANJE - V Beogradu je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval Veljka Vlahoviča ob njegovi šestdesetletnici z redom jugoslovanske velike zvezde. To visoko odlikovanje mu je izročil za velike dosežke v njegovem dolgoletnem revolucionarnem delu. Na slovesnosti ob izročitvi odlikovanja so bili mnogi ugledni sodelavci Veljka Vlahoviča, ki je šele pred kratkim okreval po dolgi bolezni. VRNITEV - V Ljubljano so se vrnili člani pete jugoslovanske himalajske odprave, ki so dosegli velik uspeh, saj so se kar tri tričlanske naveze povzpele na 7902 metra visok Kangbačan, glavni cilj odprave. S tem so se jugoslovanski alpinisti vpisali med tiste, ki so doslej uspeli zabeležiti vrhunske dosežke. Ob vrnitvi jih je v Ljubljani dočakala množica prijateljev, znancev in ljubiteljev gora. ZAPOSLITEV - V Krme-lju so slovesno položili temelje novi tovarni lahkih konstrukcij, ki jo bo v tem< kraju gradila mariborska Metalna. Za gradnjo dvorane in nabavo osnovnih sredstev bodo porabili 32 milijonov dinarjev. Ob tej priložnosti je govoril tudi Franc Šetinc, sekretar izvršnega komiteja CK ZK Slovenije. NAVEZAVA - V Združene države Amerike je odpotovala delegacija slovenskega izvršnega sveta, ki jo vodi predsednik Andrej Marine. V delegaciji so še: generalni direktor „Iskre" in predsednik ekonomskega sveta izvršnega sveta Jože Hujs, načelnik urada IS za mednarodno sodelovanje Marjan Osolnik, generalni direktor ljubljanske banke Metod Rotar in podpredsednik republiške gospodarske zbornice ing. Rado Dvoršak. V Združenih državah Amerike se bodo mudili petnajst dni. Navezali bodo gospodarske stike in raziskali možnosti za večje sodelovanje z nekaterimi ameriškimi podjetji. NESPREMENJENO - Kaže, da se vozila Crvene zastave ne bodo podražila kljub devalvaciji dinarja. Tako je sklenil osrednji delavski svet podjetja, ki se je odločil, da raje poišče skrite rezerve. Komentar tedna ETAPA Življenje po osvoboditvi je v marsičem ubiralo drugačne poti, kot jih je zarisala naša oborožena revolucija. Toda četudi je za našo družbo, značilno, da smo močno kritični, hitro nezadovoljni, da hočemo več kot zmoremo, moramo vendar, .če smo objektivni, spoznati, da je naš boj za dograditev socialističnega samoupravljanja že obrodil bogate sadove. Pri tem pa ne smemo misliti le na tisto, kar je mogoče povedati s številkami, v mate rialnem in kulturnem pogledu, na novo podobo mesta in vasi, na življenjske razmere v katerih živimo. Misliti moramo tudi na napredek zavesti človeka, na njegovo drugačno, zahtevnejšo miselnost, na samoupravno raven, na razredni občutek, na misel za solidarnost, na pomoč v stiski, na odprto srce. Res je, da prav danes še posebej močno poudarjamo pomembnost bitke za ekonomsko stabilizacijo vsakdanjika, res pa je tudi, da pri tem ne bi smeli nikoli pozabiti na hkratno utrjevanje in razvijanje moralno etičnih pravil, ki so pomemben temelj za zdravo rast družbe. Naša družba bo namreč še bolj samozavestna in učinkovita v svojem ekonomskem razvoju, če bo še bolj gojila kvalitete, ki širijo notranje bogastvo človekovega bitja v odnosu do sočloveka, do ljudi, do naroda, do mednarodnega prijateljstva. Pri tem ne gre samo za solidarnostne akcije, kot so na primer za Kozjansko, ko se ljudje nesebično, požrtvovalno, sami od sebe zbude in prispevajo svoj delež, da bi omilili nesrečo. V ospredjih naših razmišljanj mora biti namreč kvali- teta, ki se odločno upira potrošniški miselnosti, hlastanju i zaslužku, življenju na tuj račun, izigravanju družbenih norm itt Neprestano se je treba upirati še miselnosti, da je mogoče vodf družbo v imenu delovnih ljudi, ne pa da delovni ljudje sami, i samoupravni podlagi, vodijo in upravljajo sebe, družbo državo. _ , O vsem tem govori tudi nova ustava in vsa aktivnost, sklepi it kongresi političnih organizacij. Upravičeno govorimo o /i"1 etapi našega razvoja. Socialističnemu samoupravljanju mora t nove razsežnosti in nove vizije. Kritična misel, ko se spopada s slabostmi vsakdanjika, je nujno potrebna. Toda novo eta revolucije ne bo mogoče izpeljati le s kritiko obstoječega, nei v spopadu z nosilci in pojavi, ki se zoperstavljajo samou nemu socializmu, man>eč tudi z razvijanjem tistih novih dr nih vsebin in oblik, s pomočjo katerih se najbolj učinkori rešujejo sedanja protislovja v družbi in zagotavlja uresničevat prvinske ideje samoupravljanja. mogoče povedati s številKami, v mate- nesrečo, v osprea/in nasin ruzrrusijurij rnuru um n.™..- MILANMEDi 5348234823484848484823532353232348234823484823232353232348235353532353482348235323482348234823482348232301235348232323532353235323482348234823482323535323482348234823234823484823012323534848482348234853484848234848535301530102010201012353232348484853484823482353485353234823532353 • 3 KONGRESNE TRIBUNE« 3 KONGRESNE TRIBUNE $ 3 KONGRESNE TRIBUNE • 3 KONGRESNE TRIBUNE • 3 KONGRESNE TRIBUNE • 3 KONGKES Zaskrbljujoč položaj v elektro gospodarstvu Kot smo že objavili na prvi a je bio Celje pred tednom Mdj 8. kongresa Zveze sin-alov Slovenije, na katerem je d uvodno poročilo predsed-nepubK3tega sveta ZSS Ja-E Barborič, delegatom pa je Kgwwi tudi predsednik cen-=5« komiteja ZKS France Ddo kongresa je potekalo v lih komisijah: za organizira-st in razvoj sindikatov, doho-c in njegovo delitev, družbeni ndard in socialno varnost ter »misiji za nadaljnji razvoj sa-Mprarijanja. h velenjske občine se je kon-sa udeležilo sedem delega-c Marija Bole, Branko Bri-t, Valter Cimperc, Ignac tžič, Franc Melanšek, Franc iavčič in Milena Novak. Vsi razen enega so prispeli v Celje napisanimi mnenji oziroma stališče sredine, ki jih je izbrala za delegata na 8. kongresu. BRANKO BRIŠNIK je razpravljal o položaju elektrogospodarstva Slovenije: „Kot delegat iz REK-TOZD termoelektrarna Šoštanj, ki je med glavnimi dobavitelji električne energije v Sloveniji, je opozoril na nerešen ekonomski položaj njihove temeljne organizacije oziroma na ekonomski položaj slovenskega elektro gospodarstva ter njegove posledice. „Slovensko elektrogospodarstvo že nekaj let zaporedoma posluje z izgubo zaradi administrativno določene cene KWh, ki ni pokrivala in ne pokriva naraščajočih stroškov proizvodnje, še zlasti energetskega goriva. To izgubo je doslej na različne načine pokrivala re- publika s tem, daje za preteklo leto ostalo še nepokritih 76 milijonov dinarjev. Poleg izgube, ki se prenaša iz preteklega leta,. se naš ekonomski položaj slabša tudi v letošnjem letu zaradi večanja izgube (za devetmesečno obdobje znaša izguba elektrogospodarstva kar 160 milijonov), kot tudi zaradi slabšanja likvidnosti - nezmožnosti plačila zapadlih obveznosti." V prilog te trditve je Branko Brišnik navedel podatek, da je imela termoelektrarna konec septembra letos približno 250 milijonov terjatev in 90 milijonov dolgov. „Pomanjkanje ustreznih likvidnih sredstev je posledica neplačanih izgub iz preteklih let in nezmožnosti elektrogospodarstva, da bi od leta 1965 dalje lahko iz svoje akumulacije povečevala obratna sredstva. Ta nerešen problem se je nujno odrazil v naši TOZD Delegati in gosti na kongresu slovenskih sindikatov. O organiziranosti zbora delavcev TALIER CIMPERC iz TGO imziranost zbora delavcev Dejal je, da je v temeljnih nizacijah združenega dela, d združene v delovno orga-|o TGO Gorenje Velenje, delavcev osrednja oblika napfavijanja prek katerega " reci v TOZD in med njimi »rajajo ali pa sprejemajo t odločitve, usklajujejo i, mnenja, predloge in tčajo o dolžnostih, pravicah obveznostih, ki se nanašajo medsebojna razmerja. Prav obravnavajo družbene do-rc in samoupravne sporazu-* okviru občine, republike i drugih področjih združe-deia in sredstev. Pri obli-ju zbora delavcev so se le tudi dileme, zadržki in Gorenje je v razpravi načel položaj v TOZD. nasprotovanja tako pri samih delavcih kot tudi v zvezi komunistov, sindikatu in mladini. Glavna dilema je izhajala iz navidezne dvojnosti delovanja in odločanja v TOZD, in sicer enkrat kot člana osnovne organizacije sindikata, drugič pa kot člana zbora delavcev v temeljni organizaciji. V nadaljevanju je Valter Cimperc izrekel prepričanje, da sindikat mora biti nosilec pobud in postopkov sprejemanja nadzora in odločitev nad izvrševanjem sklepov, ki zadevajo medsebojna razmerja, delitev OD, solidarnost, socialno varnost; za to je tudi zadolžen. Zveza komunistov pa mora biti nosilec prizadevanj za nenehno Mfcbvčič, rudar z REK izpolnjuje listek za prijavo k — kongresu. Drugi z desne predsednik občinskega i sveta Marcel Medved^ v ozadju Branko Brišnik, ' t iz TOZD termoelektrarna Šoštanj. Valter Cimperc razglabljanje in iskanje ustreznejših oblik samoupravne organiziranosti. Ker pa se odločitve o oblikah samoupravnega delovanja sprejemajo, dopolnjujejo ali spreminjajo na zborih delavcev, je delo zbora brez aktivnega sodelovanja sindikata in partije realno nemogoče. Šele resnično povezano delovanje sindikata zbora delavcev in ZK omogoča vsebinsko preosnovo samoupravljanja in s tem položaja. Nadalje je Valter Cimperc tudi dejal, da zbor delavcev sklicujejo po delovnih skupinah zaradi tega ker več kot polovica delavcev dela v dveh oziroma treh izmenah, ker je veliko vo-začev in ker so posamezne TOZD po številu delavcev zelo močne. zaradi velike proizvodnje (krije približno 45 odstotkov porabe električne energije v Sloveniji) in velikih potreb po zalogah goriva in ostalih pomožnih materialov ter visokih anuitetnih odplačil." Branko Brišnik je tudi dejal, da termoelektrarna zaradi nelikvidnosti elektrogospodarstva ni mogla poravnati svojih obveznosti, zaradi česar so ji 7. oktobra letos blokirali žiro račun. Takšno stanje pa vpliva na to, da ne morejo zagotoviti potrebnih zalog materiala in rezervnih delov, da je ogroženo tekoče investicijsko vzdrževanje in izplačevanje, osebnih dohodkov tako pri njih kot v TOZD rudnik lignita Velenje. Ob takšnih ekonomskih pogojih, ko je ogrožena dobava reprodukcijskega materiala, je ogrožena tudi nemotena proiz- vodnja električne energije." Ob koncu svoje razprave je Branko Brišnik poudaril, da je o zaskrbljujočem položaju elektrogospodarstva kot panoge posebnega družbenega pomena spregovoril na kongresu zato, da bi se vsa odprta vprašanja v tej panogi začela hitreje reševati in sicer na samoupravni osnovi kot to določata nova ustava in zakon o elektrogospodarstvu Slovenije. POSEBNA KOMISIJA NAJ PROUČI Vprašanja v gradbeništvu IGNAC HANŽIČ je skozi probleme GIP Vegrad prikazal problematiko gradbenih podjetij, ki nastopajo z investicijskimi deli V tujini, zlasti v Zvezni republiki Nemčiji. Poudaril je korist takega dela v tujini, saj prinaša devizni dohodek in pridobivanje tehničnih in poslovnih izkušenj na razvitih tržiščih. Sindikat je odigral pomembno vlogo pri organiziranju enot, ki delajo v tujini. V zadnejm času pa nastajajo zaradi naglega upadanja konjunkture na zapadnem tržišču veliki problemi: manjša se dohodek zaradi večjih sredstev in obveznosti. Teh problemov brez posredovanja sindikatov ne bodo mogli rešiti. Dejal je, da gre za občutno večje prispevke za zdravstveno in pokojninsko invalidsko zavarovanje, ki jih letos pripisujejo skupnosti zdravstvenega in pokojninsko invalidskega zavarovanja. Za kompleksno rešitev teh problemov je Ignac Hanžič predlagal v imenu osnovne organizacije sindikata Vegrad ustanovitev posebne komisije za preučitev teh problemov. Zavzel se je za sprejetje takšnega družbenega dogovora, ki bo kompleksno ne pa le delno rešil to problematiko. Zdajšnji družbeni dogovor namreč ne rešuje problematike nastopanja na tujem tržišču kompleksno. V družbenem dogovoru morajo biti ^e zlasti določene prispevne stop- nje za socialno in zdravstveno zavarovanje, invalidsko pokojninsko zavarovanje ter postopki v zvezi s sklepanjem pogodb s tujimi kooperanti. Poročevalec je v imenu svoje osnovne organizacije Mudi zahteval, da bi morale biti TOZD natančno obveščene o potrošnji sredstev . skupne in splošne porabe, ki jih združujejo oziroma prispevajo po sporazumih. Marija Bole in Ignac Hanžič z zanimanjem prebirata kongresni bilten ZA RACIONALIZACIJO UČITELJSKEGA DELA MARIJA BOLE, učiteljica iz Šmartnega ob Paki je za kongres pripravila razpravo o problemih v osnovnem šolstvu. Na začetku ugotavlja, da je v šolstvu še mnogo problemov, ki vplivajo na to, da delo ne teče po zastavljenih oljih, pa tudi uspehi niso takšni kot bi želeli, da bi bili. Pred šole postavljamo nimajo oblikovanega mate- zahtevne naloge, učenci se morajo izobraževati na nov način, dati jim moramo boljšo vzgojo, zato moramo biti učitelji predani svojemu poklicu. Biti moramo vzor na vseh področjih — strokovnem, družbenopolitičnem, kulturnem... - nova vzgoja in izobraževanje zahteva od učitelja, da je najbolj popolno oblikovana osebnost. Zahteve so velike, zato občutimo kadrovske probleme. Samo s štipendiranjem ni mogoče obdržati zadostnega števila učiteljev. Naš poklic je težji kot je bil v preteklosti. Ko bodo novi matematiki sledili še .drugi predmeti, bo učitelj obremenjen preko vsake razumne mere. Treba bo nujno poskrbeti za racionalizacijo učiteljevega dela, do danes pa opažamo le nalaganje norih in novih neobhodno potrebnih pa tudi formalnih na-log." » Marija Bole je v svoji razpravi opozorila tudi na to, da je treba na pedagoški gimnaziji in pedagoški akademiji še posebej poudariti oblikovanje svetovnega marksističnega nazora. „Na šole prihajajo učitelji, ki rialističnega svetovnega nazora, zato od teh ne moremo pričakovati idejnosti pri pouku." Nato se je dotaknila kadrovske problematike v šolstvu, ki je v tesni zvezi z oblikovanjem dohodka v šoli. ,,Vzgojnoizobraževalna dejavnost je danes v najbolj neenakopravnem položaju z drugimi dejavnostmi v združenem delu. Šole še vedno ne dobijo toliko denarja kot ga potrebujejo, ampak toliko, kolikor gaje. Želimo, da uresničimo načelo o svobodni menjata dela. Želimo postaviti ceno izobraževanja. Element cene pa naj ne bo ura — ne pedagoška, ne de-, lovna, ampak se naj cena oblikuje na osnovi enote, ki ji pravimo delovni program. Ta naj govori o kakovosti in količini vzgojnoizobraževal-nih storitev. „Nato je nadaljevala, da se bodo prosvetni delavci bojevali proti miselnosti, da so dolžni le izvajati naloge, ki jim jih drugi predpišejo in naložijo in da so ti „drugi" dolžni skrbeti za materialne in delovne razmere ter za njihove ustrezne osebne dohodke. Menila pa je, da bo to težko, ker doslej niso nikoli imeli možnosti odločati in se dogovarjati o vrednosti njihovega dela ter o materialnih in drugih pogojih za delo. Podčrtala je, da so nova ustava in sklepi obeh partijskih kongresov omogočili neposredno menjavo usmerjeno z dogovorom. „Tudi statutarni dogovor in sklepi sindikalnega kongresa nam to omogočajo. Zastaviti pa moramo vse sile, da bomo sklepe tudi uresničili. Če se za neko stvar dogovorimo, moramo te dogovore obojestransko izpolnjevati. Šole se bodo potrudile, da bodo programi odsev družbenih hotenj, vztrajali pa bomo, da bo opravljeno delo resnična osnova za oblikovanje dohodka in vrednotenje učiteljevega dela." Na kraju je Marija Bde poudarila, da se bodo tudi sindikati angažirali za hitrejše in učinkovitejše obnavljanje dijaških in študentskih domov. V zvezi s tem je predlagala, naj bi sredstva, ki bodo ostala v republiških interesnih skupnostih, namenili za obnavljanje teh domov. Svojo razpravo pa je končala z ugotovitvijo, da ni prav da so ukinjeni vsi popusti za učence na avtobusih (kadar gre za ekskurzijo) ali pa je treba napraviti zelo dolgo pot, da lahko uveljavijo regres. 1 % H/ % JjMm K I IMAŠ ROMAN FELJTON Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28 Beatty, ki se je še sam hotel prepričati o resničnosti Goodenoughovih poročil, je nadaljeval vožnjo vse dotlej, dokler ni tudi sam v veliki oddaljenosti zagledal bližajoče se nemške glavnine. Šele potem je ob 16.40 uri zapovedal umik. Njegove ladje so se obrnile in zaplule proti smeri iz katere je prihajala glavnina Velike flote. Dva angleška rušilca - „Nomad" in „Nestor" ki sta bila poškodovana v prejšnjem spopadu z nemškimi rušilci, sta brez moči po polževo plula proti domu. Mogočno nemško ladjevje je naletelo ravno na njiju! Rušilca sta izstrelila svoja zadnja torpeda (odklonila sta predajo), potem pa se je nanju usula toča jekla. V nekaj sekundah sta bila pod vodo, Nemci so rešili le okoli 150 mornarjev in častnikov z obeh ladij. To je bila pravzaprav velika sreča, zakaj na majhni ladji je padlo toliko težkih granat, da sta se potopili še predno so utegnili spustiti v vodo vse rešilne čolne. Umikajoči se Angleži so se srečno otresli Nemcev in ušli izven dosega njihovih topov. Ob 17.30 so Nemci prenehali streljati. Sedaj so vse angleške ladje brzele v varno zavetje glavnine Velike flote, ki je prihajala na pomoč, Nemci pa so jih zasledovali - ne vedoč, da hitijo naravnost pred najmočnejše topove sveta! Ladjevji sta se čedalje bolj približevali! V tem trenutku admiral Jellicoe, ki je prihajal na pomoč, še vedno ni vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Admiral Beatty ni imel več radia. Strel z nemške ladje je razbil na drobne kose njegovo radijsko postajo. Tako sploh ni mogel direktno sporočiti svojemu poveljniku, kaj se je zgodilo. Admiral Jellicoe je, denimo, šele naslednji dan zvedel, da so Nemci potopili „Queen Mary" in „Indefatigable"! Sploh se je pokazalo, da so Angleži premalo skrbeli za izmenjavo informacij. Beatty bi lahko, na primer, signaliziral bodisi s signalnimi zastavami, bodisi s svetlobnimi signali, sporočilo za Jellicoa svoji najbližji sosedi, ta pa bi potem oddala sporočilo naprej prek radia. Tega pa ni storil in zato glavnina angleških sil ni imela niti pojma, kaj se dogaja na bojišču. : Mmmmm ■ ■ Šele mnogo kasneje je Jellicoe direktno vprašal Goodenougha, če mu lahko posreduje kakršnekoli informacije in ta mu je sporočil, da prihaja glavnina nemškega Visokomorskega ladjevja proti njemu. Na vso srečo je Goodenough tudi kasneje v krajših presledkih pošiljal Jellicou potrebne informacije in je bil glavni poveljnik vsaj za silo na tekočem. Po bitki so o tem še mnogo razpravljali in strokovnjaki so si bili edini, da so bili angleški nižji in srednji poveljniki veliki krivci za delen neuspeh bitke ravno zato, ker niso sporočili naprej vse, kar so vedeli o sovražniku. Toda zakaj so tako ravnali? Analize so pokazale, da so tako ravnali predvsem iz dveh razlogov: angleška mornarica se že celo stoletje ni resneje spoprijela v pomorski bitki in poveljniki niso imeli nobenih bojnih izkušenj že nekaj rodov nazaj. Razen tega jim je svojevrstno šolanje vcepilo neverjeten občutek za disciplino - ne pa tudi za prosto presojo in inicijativo. Torej so ravnali po načelu - kar mi ni nihče ukazal, ne bom storil, pa čeprav bi bilo še tako koristno. Te lastnosti so, zatrjujejo mnogi, oropale angleško mornarico marsikatere pomembne zmage. Hipper, ki je zasledoval umikajoče se Angleže, je prejel od svojega vrhovnega poveljnika signal „Z vso hitrostjo za nasprotnikom". Signal ga vsekakor ni razveselil, zakaj vedel je - medtem, ko admiral Scheer tega ni niti slutil - da Angleži niso tako zelo potol-čeni, kot je Scheer mislil, da so. Zato mu tudi ni bilo kaj dosti do tega, da bi svoje, že precej poškodovane, ladje znova nastavil angleškim topovom. Vendar pa je ubogal ukaz in obenem obžaloval, da njegova radijska postaja ne dela. Prav tako kot Beatty tudi on ni mogel več pošiljati poročil svojemu nadrejenemu. Nadaljeval je torej s preganjanjem Angležev, ki so se umikali. Vidljivost je postala slabša. ' Nekaj časa so nemške ladje plule proti severu ne da bi sploh vedele, kje so Angleži, ki so se skrili v rahli meglici. Ob 17.40 je Hipper nenadoma znova trčil ob Beattyjcve in Evan -Thomasove ladje. Nemci so lahko le slutili, kje so nasprotnikove ladje, Angleži pa so, varno skriti v meglici, povsem natančno videli Nemce. Razdalja je bila komaj 14.000 metrov in angleški topovi so nermuljeno obdelovali svoje nasprotnike. „Derfflinger" je bil hudo poškodovan in samo zato, ker so Nemci takoj zaprli več vodotesnih pregrad v spodnjem delu, je lahko ladja še ostala na površini Tudi „Seydlitz" je dobil nekaj težkih udarcev. Hipper je spoznal, da bodo šle njegove ladje na dno morja, če se ne bo hitro umaknil. Tako je tudi storil - na veliko srečo Angležev. Če bi namreč Hipper še nekaj časa vztrajal, bi moral zdaj, zdaj zagledati mogočno Jellicovo brodovje, ki je prihajalo proti njemu. Tako pa se je umaknil ravno tedaj, ko sta se Beatty in Jellicoe končno združila. JELLICOE ŠE VEDNO BREZ PODATKOV Kljub temu, da so se Beattyjeve in Jellicoeve ladje že srečale, vrhovni poveljnik še vedno ni vedel, kaj se je zgodilo. Jellicoe je bil še vedno brez preprotrebnih podatkov o položaju in moči nemških sil, ki so zasledovale Beattyja! Vidljivost je postala še slabša in do trde teme je ostalo samo še nekaj ur. Brodovje admiraia Jellicoa je prihajalo na bojišče še vedno razvrščeno v pohodnem redu - l^dja za ladjo v šestih kolonah. Če bi pluli tako naprej, bi lahko trčili v nasprotnika, ki se je že razvrstil v bojno linijo - vrsto ladij v eni sami koloni. Kaj ukreniti? Če bi Jellicoe prezgodaj ukazal, naj zavzamejo njegove ladje bojne položaje, bi tvegal, da ga bo manever zanesel drugam, izven dosega nemškega ladjevja. Če pa bi okleval preveč, bi lahko začeli izvajati manever prepozno - morda ravno v trenutku, ko bi se prikazale nemške ladje. To bi lahko pomenilo katastrofo. „Zelo ljubeznivi ste, toda jaz nočem domov. Moram poiskati Johnnyja." Hamilton Brownsword je nekaj časa sedel tiho, globoko zatopljen v lastne misli. Končno je rekel: „To ne bi smelo biti preveč težko, dekletce. Mar veš naslov firme? " „Ne, ukvarjal se je z vso trgovino." „Hmmmmm." Globoko je potegnil iz kozarca. „No, prepusti to meni. Končno sem več ali manj v istem poklicu. Malce bom pričel poizvedovati. Poznam nekaj fantov iz srede mesta. Bomo videli, kaj se bo dalo storiti." Yuki se je spakovala: „Da, gospa Brownsword!" „Za preostali funt kupi špecerijo. Tukaj je spisek. Moj sin te bo v mestu mimogrede pospremil do super-marketa, nato pa še do Pontingsa. Nikar se mi predolgo ne potepaj - do opoldne boš morala zlikati še zavese." „Da, gospa Brownsword." Yuki je odšla na cesto, Herbert pa ji je ves naježen sledil. Brez besed sta odšla po Allen cesti in zavila na Veliko cesto. Herbert je šel po drugi strani pločnika. Yuki je čutila radovedne poglede mimoidočih, ki so se zvedavo upirali vanjo in menila, da so vzrok Herber-tovi zadregi, da ne more iti z njo, toda tudi njej je bilo nerodno zaradi njegovega mračnega, napol sovražnega pogleda, dolgih las, slabo skrojene obleke in ponoše-nih čevljev. Le kaj ga je obsedlo, da se hoče razlikovati od ostalih Angležev? ni R0NALD KIRKBRIDE JUK1 0KAN0 „Mislite resno? Boste res pomagali Yuki? " Hamilton je stegnil roko in krepko segel v dekletovo. „Seveda, otrok moj, seveda." Yuki je tiho obsedela in premišljevala, kako čudovit moški je brigadir, tako močan, tako neomajen, pa vendar tako razumevajoč. Prav kot Johnny. Mož, ki ve, kako se stvarem streže in se ne boji življenja, se spušča v posle, ne glede na to, kako so težavni, nevarni ali celo pogubni. Sploh ni bil podoben gospej Brownswordovi - kako je podcenjevala ljudi, jih pogledovala zviška, misleč, da lahko vsem ukazuje že, če jim pokaže nekaj penny-jev. Zdaj je spoznala, da je bil pravzaprav to vzrok joku v spalnici; Ni jokala zato, ker bi bilo vse tako neudobno, ampak zaradi vse-pričujočega duha gospe Brownswordove. Ta že ne bi pomagala Yuki najti John-nyja. Ta bi jo za večno obdržala v hiši za jetnico, da bi ji kuhala, pomivala in ribala. Hamilton Brownsword si je vihal brke in premišljeval. Mehak dotik z dekletovo roko - kot med in mleko -vse to mu je vzbudilo davno pozabljene spomine, na dolge, peščene plaže, obkrožene s palmami, polnih deklet zamolklo rjave polti, deklet pred vrati bornih kolib, ki jih je obsijala velika bleda luna, vsenaokrog pa se je širil vonj divjih orhidej. Oh, nekoč je bilo prav takšno dekle kot Yuki, prav tako drobno in nežno ... „Brigadir Brownsword, ste mislili resno? Boste res pomagali Yuki? Storila bi vse, da bi našla Johnnyja!" „No, no, otrok moj," je I ponavljal in nežno božal njeno roko. „Seveda bova našja Johnnyja. Kar vse lepo prepusti stricu Hamiltonu. Zdaj bo pa najbolje, da se spraviva čimprej domov, da si moja žena ne vtepe v glavo, da sem s teboj prešuštvoval!" V ponedeljek zjutraj je gospa Brownsword iz prazne sladkornice vzela pet bankovcev po en funt, jih stisnila v kroglo in ponudila Yuki. „Nikar jih ne izgubi," je rekla. »Štirje funti so tvoja vnaprejšnja plača za dva tedna. Kupi si primerno obleko za delo v hiši. Rada bi šla s teboj, a se danes ne počutim najbolje. V trgovini reci, naj ti dajo predpasnik iz nylona. Si boš zapomnila? Predpasnik." mogla razumeti, kaj mu je naganjalo, da je bil videti tako čuden. Pred supermarketom je vprašala: „Prosim, pridi in pomagaj Yuki pri nakupovanju - hrana je mogoče drugačna kot japonska." „Brez bojazni," je rekel Herbert odrezavo. „Nekoč se boš morala naučiti." „Potem, prosim, počakaj tukaj." Hrana, kot je takoj ugotovila, ji res ni bila preveč domača. Potegnila je seznam iz torbice in brala: 4 zavitke testenin, 1 zavitek riža, 1 konzervo cvetače, 1/2 kg rolade, 4 ledvičke, 1/8 masla, 1/2 ovčje glave, 1 /8 sira Cheddar, 1 glavo ze-lja. Najprej je stopila v odelek za zelenjavo in nabrala vse, kar je poznala. Toda, ko je stopila k policam riža, je s strahom ugotovila: drobni riž, dolgi riž, debeli riž, rumeni riž, divji riž, italijanski riž, indijski riž in patna riž. Toda katerega je želela gospa Brownsword? Ob tem je lahko storila le nekaj - zaprla je oči in na slepo pograbila prvi zavitek, ki ji je prišel pod roko. To je ponovila tudi pri predalih s slanino in prav tako pri maslu, kjer je bil wel-ški, angleški, nizozemski in novozelandski. Z velikim olajšanjem se je napotila k oddelku za kruh in slaščice in poiskala prvo rolado, ki ji je bila všeč. V oddelku za meso pa je stal prodajalec, zato je takoj stopila k njemu. Lahko ga bo tudi vprašala, kje bi našla ostale stvari. „Pol ovčje glave", je pogumno rekla. „Da, gospa." Možak je odšel proti velikemu hladilniku in izvlekel ven velikansko ovčjo glavo. Yuki je bilo odvratno strmeti vanjo, zato je pogledala proč, a jo je mesar takoj prisilil, da je uprla oči vanj, ker jo je vprašal, kateri konec želi, z jezikom ali brez njega. „Brez jezika", je rekla la-konično. Možak je z golimi rokami iztrgal jezik in ga vrgel na pult, kjer bo počakal na drugo prodajalko. Nato je dvignil veliko sekiro in razklal veliko glavo na polovico. Oči so izpadle, možak pa je skrbno pobral eno oko in ga dodal k njenemu kosu. Prav malo je manjkalo, da ni padla v nezavest. Se nikoli ni videla mrtve živali. I I l I I I I I I I I I I I I I I I I I I I r I I I I I I I I I I I Rojen je bil v Londonu. Izhaja iz revne igralske družine. Že kot desetletni deček se je pojavil na odru in igral v popularnih skečih. Leta 1913 ga je na turneji po Ameriki opazil Mack Sennett in ga povabil v studio „Keystone". Prvi njegovi koraki na filmu so bili uspešni in podpisal je prvo enoletno pogodbo. Kmalu je Charie postal zvezda. Nekoč je neki kritik dejal, da je Charlie trmast, olikan „za-frkant". Res: za nos je vlekel intelektualce, da je veliki mislec, duhovnike, da je pobožen kot nuna, radikalce, daje njegove življenje posvečeno svetovni revoluciji, aristokrate, da je eden izmed njih. Ves čas pa je obdržal istovetnost Charlesa Chaplina: ves čas pa je ostal dvomljivec v pravem pomenu besede. V nekem filmu je Charlie igral ujetnika, ki je pobegnil iz zapora, oblečen v duhovniško obleko. V tem, ne sa- Charlie Chaplin v filmu Veliki diktator mo vizualnem paradoksu, lahko najdemo elemente za podrob- # Modna kreutorka Staša ŠIROKE PELERINE Med novostmi, s katerimi nos je moda seznanila in tudi razveselila ob začetku nove zimske sezone, so tudi ohlapne pelerine. Nova modna pelerina mora biti tako široko krojena, da pada v lepih mehkih gubah. Največkrat je dolga do tiste dolžine okoli sredine meč, sešita pa iz težkega volnenega blaga, ki lepo pada. Zelo priljubljene in moderne bodo pelerine iz tweedastin tkanin. Nosile jih bomo čez lažje kostime, pletene komplete in druge kombinacije s krili. Novost pa so tudi kratke pelerine kot modno dopolnilo plaščem ali kot nadomestilo jopičev k dolgemu krilu. Pelerine imajo velike ovratnike, lepo pa jih dopolnijo predvsem krznena pokrivala. In še nekaj si velja zapomniti, če se boste odločile za moderno pelerino. K njej obvezno sodijo visoki usnjeni škornji, ki bodo letos nekoliko širši in v gležnju nagubani, skratka pravi ruski škornji. Saj ima prav ruska folklora velik vpliv na letošnjo zimsko modo. Nas vsaj zeblo ne bo. nejšo analizo likov, ki jih je igral, likov, v katerih je bila na čuden način povezana pobož-nost Don Quijota in privrženost Sancha Panse. Chaplin je postal mit — eden izmed tistih, ki so ustvarili medij in še danes živijo z njim. Charlijev mit je v mnogočem pomagal, da je pogosto nemarjena umetnost pos kar je danes. Ne moremo filma, ne da bi ljubili pionirje, ki so mu našnji položaj. V armadi je Charles Chaplin prav gotovo najpomembnejših SRCE NE : Po šestih letih in dneh je prenehalo utripati Dušana Vlača, prvega in Jugoslovana, kateremu ameriški kardiokirurg dr. Michael De Backey pre-srce. Dušan Vlačo je bil 16 let, ko so v njegove prsi v Houstonu srce 36-Dolfusa Wingeitha. Ope-za katero se je De Beckey potem ko je bilo zaman upanje, da bi lahko Dušan še naprej živel s svojim v celoti uspela. Dušan normalno živeti in šolo. Nenadoma, 6. tega meseca pa se je srce spet ustavilo. hh „CRIČEK" NAM AN J ŠE LETALO NA SVETU. Neki francoski letalski strokovnjak je v svojem stanovanju naredil letalo, ki je težko le 65 kilogramov. Seveda lahko tudi leti. Mini letalo, ki ga je nazval „Čriček" lahko preleti 500 kilometrov, njegova hitrost pa znaša tudi 200 kilometrov na uro. Šarmantni Norvežanki Ulli Stivens, ki je v Miami Bechu končala turistično šolo, so ponudili nekaj televizijskih vlog. Toda mlado dekle je vse mamljive ponudbe zavrnila in je sedaj ena izmed najpopularnejših vodičk v Miami Beachu. GVAP0 - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ OGLEDATI! Križanka Italijanska pevka Nada (21) je po velikih uspehih na es- tradnih odrih in nekoliko manjših uspehih na filmu, stopila na odrske deske: v nekem rimskem gledališču nastopa v vlogi Eve v parodiji Dantejevega Pekla. Že od svojega prvega nastopa 1. 1969 v Sanremu, je Nada pritegnila publiko p svojim globokim glasom in zunanjostjo. Ta vrtina ji prav gotovo na odru ne bo škodila, čeprav je njen bikini pokrit s figovim listom. VODORAVNO: 1. planšar, ovčar, 7. kdor je lep, 9. makedonsko kolo, 10.' osebni zaimek, 11. kratica za Vojni odsek, 12. arabski knez, 13. značaj, 15. naselje z več tisoč prebivalci, 18. del imena „Madame Butterfly" ... Čo San, 20. luknjač, 21. nemški fizik, Ernst, tudi duhovnik v Franciji, 23. Janez Nedog, 24. italijanski skladatelj, Gioacchino („Seviljski brivec"), 26. ameriški filmski režiser, Anatol („Ljubite Brahmsa"). NAVPIČNO: 1. gramatik, 2. nasilje, strahovanje, 3. vulkan na Filipinih, 4. znak za kemično prvino nobelij, 5. pristaš atomizma, 6. italijanski renesanični slikar, Guido, 8. slovanski vladarski naslov, 12. najvišja gora na svetu, Mount..., Čomolungma, 14. Anton Marti, 16. skrivnost, 17. zob očnjak, 19. pri- spevek, delež; denarna enota v Grčiji, 22. mednarodne avtomobilske oznake za Belgijo, Švedsko in Italijo, 25. rimsko število štiri. 0H0H0! GVAP0, POGLAVAR LOMANČf^ JF JLI&L KRIK! ZDAJ IMAM PRILOŽNOST OPRAVIM ŠE i PRU$0 PTIČICOJ I humor - No zaradi tegale majhnega prekrška mi pa vendar ne 'raste vzeli vozniškega dovoljenja! - Vi ste naš prvi bolnik, ki mu je hkrati spodrsnilo na dveh bananinih olupkih!... IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC Prvi znaki napredka pri delu Prejšnji petek, 8. novembra, je bila v Slovenj Gradcu 3. seja zbora krajevnih skupnosti tamkajšnje občinske skupščine. Delegati so obravnavali vrsto vprašanj. Tako so pregledali zbiranje in porabo sredstev krajevnega samoprispevka, informacijo o organizaciji javne razprave o programih samoupravnih interesnih skupnosti v krajevnih skupnostih Mislinjske doline, nadalje informacijo o predlogu za reorganizacijo krajevne samouprave ter osnutek statuta krajevne skupnosti. Delegati zbora krajevnih skupnosti so sprejeli še odlok o tem", kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Slovenj Gradec ter družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenih in imenovanih funkcionarjev v pravosodju. Sprejeli pa so še predloge komisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, o katerih sta pred tem razpravljala že druga dva zbora Skupščine občine Slovenj Gradec in jih tudi potrdila. Zadnja, 3. seja, zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Slovenj Gradec je že pokazala prvi napredek v uveljavljanju . delegatskega dela posameznih zborov oziroma skupščine. Ker je bilo gradivo, obravnavano na seji, pred tem že v javni razpravi, ga niso, znova prebirali, niti niso o njem razpravljali. Delegati oziroma delegacije so posredovali pripombe, na tokratni seji pa ni bilo potrebno usklajevanje različnih stališč, med delegacijami. Tako postaja seja zbora samo zaključek dela delegatov in delegacij, ki se začne za posamezno sejo takrat, ko delegacije prejmejo skupščinsko gradivo. Na seji zbora krajevnih skupnosti so obravnavah tudi več delegatskih vprašanj, ki so jih že pred sejo posredovali delegati. O tem pa drugič! Pri delu v tovarni oblazinjenega pohištva ,/Mova oprema' Slovenj Gradec Delegati zvezne in republiške skupščine na Koroškem .SLOVENJ' GRADEC, 11. NOVEMBRA - Skupina delegatov Zveznega zbora ter Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ ter Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, v kateri so bili Danica Jurkovič, Štefan Nemec in dipl. inženir Miloš Šulin, se je popoldne v Tovarni usnja Slovenj Gradec pogovarjala s predstavniki te organizacije združenega dela in občinske skupščine Slovenj Gradec o stabilizacijskih in izvoznih prizadevanjih organizacij združenega dela iz Mislinjske doline, posebej še slovenjgraške usnjarne, in pa o delovanju delegatskega sistema. Pred pogovorom so si gostje ogledali proizvodni proces v temeljni organizaciji združenega dela „NTU". V Dravogradu pa se je zvečer skupina delegatov pogovarjala z vodilnimi delavci iz največjih koroških organizacij združenega dela o smernicah družbeno ekonomskega razvoja Socialistične federativne republike Jugoslavije v letu 1975. V razpravi so predstavniki organizacij združenega dela poudarili, da je treba dosledno uveljaviti prakso dogovarjanja republik, pokrajin ter organizacij združenega dela pri načrtovanju prihodnjega razvoja, ob sprejemu dokumentov ekonomske politike za leto 1975 pa mora biti tudi jasno, kakšna bo skupna in splošna poraba v prihodnjem letu. Dobro obveščeni občani-dobri samouprav Ijavci • ZAČETEK POLITIČNE ŠOLE Te dni je začela v Slovenj Gradcu z delom politična šola, v kateri bodo obravnavali osnove marksizma. Šolo obiskuje blizu 30 slušateljev, ki sta jih izbrali občinski vodstvi Zveze komunistov Slovenj Gradec in Dravograd. Predavanja bodo najmanj 3 krat na teden v popoldanskem času. V politično šolo so vključeni zraven novosprejetih članov Zveze komunistov še sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov, predsedniki aktivov Zveze socialistične mladine ter tudi več družbeno političnih delavcev, ki še niso vključeni v Zvezo komunistov. PO KOROŠKI • Sklic 8. seje komiteja Občinske konference Zveze komunistov Danes, 15. novembra, sc bo sešel Komite Občinske konlerence Zveze komunistov Ravne na Koroškem na svojo 8. sejo, na kateri bodo razpravljali o trenutni politični situaciji v občini ter opredelili naloge in zadolžitve v zvezi z uresničitvijo statutarnega sklepa o organiziranosti Zveze komunistov v občini. Na sejo so povabili predstavnike ožjega političnega aktiva občine, predsednike komisij • in sekretarje nekaterih osnovnih organizacij Zveze komunistov, da bi tako kar najbolj podrobno in objetkivno ocenili trenutne politične razmere v občini ter na osnovi ugotovitev usmerili akcijo Zveze komunistov v Mežiški dolini v prihodnje. • Izšla prva številka »Našega dela« Zadnje dni oktobra je izšla prva številka mesečnika „Naše delo", glasila občanov in delovnih ljudi občine Dravograd. „Naše delo" izdaja občinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi Dravograd, odgovorni urednik pa je Miha Ločičnik. „Osnovni smoter in namen Našega dela je", kot je zapisano v uvodniku prve številke, „da bomo bolj poznali naše življenje v občini, da sc bomo lažje vključevali v dogajanja, da bomo uspešneje reševali najrazličnejše probleme, zlasti pa, da bi v naš družbeni sistem pritegnili čimveč občanov in delovnih ljudi". • Priprave na volitve delegatov v krajevnih konferencah SZOL V Mežiški dolini so se začele priprave na volitve delegatov v nove krajevne konference Socialistične zveze. Zadnje dni oktobra so se sestali politični aktivi v vseh krajevnih organizacijah SZDL in se dogovorili o strukturi in številu članov konferenc. Na bližnji seji Občinske konference SZDL Ravne na Koroškem pa bodo spregovorili o novi organiziranosti SZDL ter o razvoju krajevne samouprave. Že sprejete akcijske programe dopolniti V Slovenj Gradcu je Komite Občinske konference Zveze komunistov že ob obravnavi polletnih . dosežkov gospodarjenja organizacij združenega dela iz Mislinjske doline sprejel vrsto konkretnih sklepov v zvezi z uresničevanjem nalog, na katere sta opozorila na zadnjih sejah Predsedstvi Centralnih komitejev Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije. Zdaj je naloga vseh organizacij in aktivov Zveze komunistov v občini, prav tako pa tudi vseh komunistov iz Mislinjske doline, da sprejete akcijske programe dopolnijo z nalogami, na katere sta opozorili Predsedstvi in da nadaljujejo z akcijo uresničevanja sprejetih sklepov. Komite Občinske konfcrence Zveze komunistov Slovenj Gradec pripravlja posvetovanje z direktorji organizacij združenega dela, na katerem bodo govorili o uresničevanju sklepov Predsedstev. Vse osnovne organizacije Zveze komunistov bodo razprav- ljale ob tem, ko bodo obravnavale 9-mesečne rezultate gospodarjenja, tudi o sklepih Predsedstev Centralnih komiteje* Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije. Prav tako pa bodo tudi na vseh zborih delovnih ljudi v Mislinjski dolini spregovorili o gospodarjenju v prvih devetih mesecih letos in o nalogah, ki izhajajo iz zadnjih sej Predsedstev. Sicer pa bo tekla beseda o ■uresničevanju stališč z zadnjih sej Predsedstev ob koncu decembra letos, ko sc bo sešla Občinska konferenca Zveze komunistov Slovenj Gradec. V pripravah na sejo pa bodo vse osnovne organizacije Zveze komunistov skušale ugotoviti, kaj se je spremenilo v temeljnih organizacijah združenega dela po sprejemu nove ustave in kako nasploh v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela uresničujejo in uveljavljajo sklepe in naloge organov Zveze komunistov. RUDARSKEMU DELU JE TREBA DATI USTREZNO DRUŽBENO PRIZNANJE Premoga je dovolj, treba ga je le nakopati Besede, ki smo jih zapisali v naslovu, je izrekel Bojan Škarja mladinec -iz REK Velenje na 2. seji republiške konference mladih delavcev pri republiški konferenci ZSMS v soboto, 9. novembra v klubu poslancev v Ljubljani. Na seji so sprejeli akcijske program in izvolili novo predsedstvo konference. Predsednik je Stane Zupančič, za sekretarja pa so izbrali Staneta Goloba iz Maribora. V enaindvajset članskem predsedstvu sta tudi Jože Krebl, član občinske konference ZSMS Velenje in Bojan Škarja, član republiškega odbora sindikatov rudarstva in energetike. Precejšen del razprave so delegati občinskih konferenc namenili problematiki v rudarstvu, ki je bila tudi na 9. kongresu ZSMS deležna velike pozornosti. Bojan Škarja je dejal, da smo v preteklem obdobju premalo in prepočasi vlagali v rudnike in druge energetske vire oziroma dajali sploh premajhen pomen energetiki. Iz leta v leto vse več mladih zapušča rudarski poklic, vse manj pa je tudi tistih, ki se odločajo zanj. Zato je predlagal nekaj ukrepov, ki naj bi ta poklic napravili spet privlačen za mlade. Med drugim se je zavzel za to, da bi učencem v rudarskih poklicih poznali učno dobo za pokojnino. Dokončno je treba rešiti vprašanje benificirane dobe. Tistim rudarjem, ki so že deset let v jami naj bi priznali v pokojninsko dobo tudi čas služenja vojaškega roka. Zavzel sc je tudi, zp skrajšanje oziroma oprostitev vojaškega roka tistim, ki bi se obvezali, da bodo najmanj deset let delali v rudarstvu. Menil je, da bi lahko vojaške sposobnosti dobili pri teritorialni obrambi v obliki vaj in seminarjev. Rudarsk- emu delu je treba dati družSbemo priznanje v obliki primernih osebnih dohodkov ter večjega družbenega in osebnega standarda, uveljaviti pa je treba tudi 42-umi delavnik. Feliks Zamuda iz REK, je svojo razpravo podkrepil z nekaterimi številkami. Dejal je, da je povprečna starost rudarjev vse "St*- da pa zanimanje za rudarski poklic upada pa kažejo naslednje številke. Lani je 63 učencev končalo radarsko šota, pred dvema letoma kar 82. Od teih se jiih je lani zapodilo v svojem poklicu le 40, leta 1972 pa 52. Mladi madmji se po končani šoli raje zaposlijo lažjih poklicih. Zaskrbljujoče je ta dejstvo, kako malo mladih rudaajo se vrne nazaj v jamo po odsiuia vojaškega roka. Tako se jih je fe 1971 vrnilo še 75, 1972 -pa le 47- V riupravo so posegli tudi JK* stavniki nekaterih slovenskih rud» kov. Vsi so si bih enotni, da je Ud probleme v rudarstvu čimprej aH ker - kolt so dejali — problemi« časa za njihovo reševanje pa je a manj. ZAVAROVALNICA SAVA .ZASTOPSTVA hotel pate PAKA VdcBjc Obvešča In pripomb Rezervacije za Silvestrovanje imamo že v prodaji. • Nočni bar, Silvester večerja i Jedilnica • Posebna soba • Aperitiv bar • Kegljišče • Restavracija JEZERO Rezervacije prodajamo v ka, tel. 85 133 do 156 in v zero, tel. 85 170. ZA PRIJETNO SILVESTROVANJE BO P0SXRS& KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA »PAKA« VELENJE VLJUDNO VABI 150r00čani razpravljali o vlogi in nalogah samoupravnih intere-ih skupnosti, sprejemali statutarne sklepe o splošni delega-i iz krajevne skupnosti za samoupravne interesne skup-sti in določali delegate za člane delegacij. Poleg tega pa do povsod spregovorili še o krajevnih vprašanjih. Kandidacijske konference bodo v občini Velenje po adnjem razporedu: vode :e ovce žmirje-Gaberke :nje 0 vi ca 1 s ivec kraj- Kavče ne mo-Florjan k-Gorica Sij rtno ob Paki anj 17. 11. 24. 11. 17. 11. 17. 11. 24. 11. 19. 11. 17. 11. 21. 11. 17. 11. 24. 11. 1974 1974 1974 1974 1974 1974 1974 1974 1974 1974 ob 9 uri ob 15 uri ob 9 uri ob 12 uri ob 9 uri ob 18 uri ob 9 uri ob 18 uri ob 11.30 ob 9 uri 17. 11. 1974 ob 15 uri 23. 11. 1974 ob 18 uri 23. 11. 1974 ob 18 uri 23. 11. 1974 ob 19 uri 22. 11. 1974 ob 18 uri 22. U. 19. 11. 1974 ob 18 uri 1974 ob 18 uri olšica 24. 11. 1974 ob 15 uri Osnovna šola Bele vode Gasilni dom Bevče Osnovna šola Cirkovce Gasilni dom Gaberke Zadružni dom Gorenje Zadružni dom Lokovica Osnovna šola Paka Dom ZB Pesje Osnovna šola Plešivec Prostori KO SZDL (pri Majorju) Kavče Osnovna šola Ravne Polovšak-Skorno Gasilni dom Šalek Prosvetni dom Šentilj Dom druž. organizacij Škale Dom Partizana Š/P Dvorana krajevnega urada Šoštanj Prosvetni dom Topolšica :njeC. levi breg 20.11. 21.' 11. 22. 11. :nje C. desni breg 21. 11. mje-Konovo (nje -Stara vas 14. 11. 18. 11. tnje-Staro Velenje21. 11 tnje-Šmartno 22.11. 1974 ob 19 uri 1974 ob 19 uri 1974 ob 19 uri 1974 ob 18 uri 1974 bo 17 uri 1974 ob 18 uri 1974 ob 18 uri 1974 ob 18 uri ^dnje 24. 11. 1974 ob 10 uri OŠ Miha Pintar-Toledo Velenje _ 05 Miha Pintar -Toledo Velenje Kino dvorana pri Rudarskem domu Gasilni dom Velenje OŠ Miha Pintar-Toledo Velenje Prosvetni dom, Zavodnje kiovna šola Miha Pinfar knje Toledo jlOSl razpisuje TO DELOVNO MESTO DIPLOMIRANEGA ŠOLSKE-I PSIHOLOGA izpis velja do zasedbe delovnega mesta. NAROČILO ZA DNEVNIK !N NEDELJSKI EVNIK in NEDELJSKI DNEVNIK lahko naro-e pri poverjenik-j v Velenju, močila sprejeme in daje informacijo Milan ičnik, Velenje, Jenkov a 14. ijem smučarske opreme iučarski klub Velenje organizira na osnovni šoli Anton v Velenju sejem rabljene smučarske opreme, im bo v nedeljo 17. novembra 1974 od 8 - 12 ure v šole. Na sejmu bo sodeloval tudi športni oddelek velenj-NAME. Smučarski učitelji pa bodo z nasveti pomagali icem in prodajalcem. Otroci okrasili zapuščene grobove Letos na pokopališču v Podkraju ni bilo zapuščenih grobov. Mladi ni Rdečega križa, učenci iz 4. in 5. razreda osnovne šole Antona kerca iz Velenja, so prišli s tovarišicama Baškovičevo in Bizjakovo uredili mnogo pozabljenih grobov. Zemlja je zadihala in mi smo dihali z njo. Se so med nami srca, ki niso obremenjena in so pri-ivljena pomagati in odstraniti socialne razlike. Želimo, da bi še prihajali in da bi velenjske otroke posnemali še nogomet Rudarju točka V zadnjem srečanju jesenskega dela prvenstva VCNL je Rudar igral neodločeno z Mariborskim Kovinarjem 3:3 (0:1). Smarčani pa so dosegli 11. zaporedno zmago in so na lestvici prvi s prednostjo osmih točk pred drugouvrščenim Kovinarjem. Pred 300 gledalci so Velenjčani bili boljši nasprotniki, v zaključnih akcijah pa so bili premalo odločni. Gostje so dosegli tri zadteke po napakah obrambnih igralcev Rudarja. Gole so dosegli: Mustafič, Softič in Pašič. Neporaženi V ZADNJEM kolu vzhodne conske nogometne lige so nogometaši Šmartnega go- stoval^^Tišin^^^lokaj nezanimivi in le na trenutke razburljivi igri so zmagali z 1:0 ter dosegli popoln uspeh v jesenskem delu tekmovanja. Igrali so sigurno v obrambi, domačine pa je odlični vratar rešil še težjega poraza. Edini zadetek je dosegel Vizovišek. J. KRAJNC rokomet Lestvica jesenskega dela: 1. Šmartno 2. Kovinar 3. Bakovci 4. Steklar 5. Beltinka 6. Branik 7. Rudar 8. Dravinja 9. Aluminij 10. Osankarica 11. Fužinar 12. Tišina 11 11 0029: 11 62 3 27: 5 24 14: 605 17: 3 5 3 18: 434 16: 3 44 22: 4 2 5 17: 4 1 6 17: 3 1 7 16: 23 6 8: 3 17 lč: 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 4 22 14 14 8 12 16 12 21 11 20 11 16 10 24 10 20 9 26 7 18 7 30 7 Blizu uspeha Rokometašice Velenja so v tekmi z igralkami Ivaniča iz Ivangrada bile blizu uspeha, ki pa se jim je izmuznil v zadnjih minutah igre. Gostje so zmagale 12:7(4:3). V prvem delu so bile Velenj-čanke enakovredne, po vodstvu DVIGANJE UTEŽI Melanšek dva rekorda V zadnjem kolu I. zvezne lige dvigalcev uteži so Velenjčani premagali ekipo Herkulesa iz Bača z rezultatom 10:4. Junak dvoboja je bil Franc Melanšek, ki je dosegel kar dva nova državna rekorda v težki kategoriji. V sunku je dvignil 171,5 kg in v biatlonu 302,5 kg. Silvo Benčina pa je v lahki kategoriji dvignil v potegu 100 kg, kar je novi članski in mladinski republiški rekord. Ostali tekmovalci Rudarja so dosegli naslednje rezultate: Tone Sušek 250 kg, Bogdan Adamič 222,5 kg, Silvo Benčina 222,5 kg, Branko Oder 207,5 kg in Marjan Praznik 152,5 kg. Naslov državnega prvaka je osvojila ljubljanska Olimpija, Rudar pa je zavzel osmo mesto v državi. Občinsko mladinsko hitropotezno prvenstvo v šahu_ ugl. Pogrebna služba Rihard Ostrovršnik V Delavskem klubu v Velenju je bilo pretekli teden hitropotezno prvenstvo za prehodni pokal članov Šaleškega šahovskega društva. Zmagal je Vukič s sedmimi točkami pred Gor-šičem — 6,5, sledijo pa Repše, Pevnik in Godec, ki so vsi zbrali po 5 točk. Prvenstva se je udeležilo 22 šahistov. Naslednji dan je bilo prav tako v Delavskem klubu občinsko hitropotezno prvenstvo ve- Plavalni klub splaval Pred dnevi je steklo delo novo ustanovljenega kluba v okviru Št) Velenje. Za to zvrst športnega udejstvovanja vlada veliko zanimanje med velenjsko mladino, predvsem med osnovnošolci. Že na prvem treningu se je včlanilo več kot 50 navdušenih plavalcev. Treningi so vsak dan v zimskem bazenu od 18-20 ure. Včlanijo se lahko pionirji od 4. razreda dalje s pogojem, da se v šoli dobro učijo. Klub ima dobro zastavljen program in upajo, da bodo z rednim in organiziranim delom lahko kmalu pokazali rezultate svojega dela. lenjske občine. Največ točk je zbral Stropnik - 16, drugi je bil Kristan - 14,5, ostali pa si sledijo po naslednjem vrstnem NESREČE Voznik osebnega avtomobila CE 207-70 Srečko Vetcrnik je 1. novembra v Šoštanju peljal z Glavnega trga proti Cesti talcev. Ko je pripeljal do hiše št. 3 na Cesti talcev, je na križišču s Partizansko cesto hotel zavijati na levo. Pred tem je zapeljal nekoliko na levo stran ceste, ker se je izogibal pešcev, ki so hodili na njegovi desni strani ceste. S tem jc zaprl pot vozniku osebnega avtomobila CE 415-53 Janezu Ramšaku, ki je pripeljal po Cesti talcev z njegove leve strani iz nepreglednega ovinka. Veternik je s sprednjim levim delom vozila trčil v levi blatnik in luč Ramškovega vozila. Sopotnica v Veternikovem avtomobilu Alojzija Stavrnik, je dobila lažje telesne poškodbe po glavi. Nastalo škodo so ocenili na 7.000 dinarjev. Ivan Dolinšek je 31. oktobra peljal s svojim avtomobilom CE 414-06 po Koroški cesti proti bifeju Rudar. Pri vrtnariji na Koroški cesti se je ustavil. Pred-tem je vključil desni snjerni kazalec. Voznik osebnega avtomobila Ciril Grebenšck je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v Dolinškov avtomobil. Škode je za približno 9.000 dinarjev. Po cesti II. reda iz Šoštanja proti Šmartnemu ob Paki je 31. oktobra peljal voznik osebnega avtomobila CE 588-36 Karel • Lipičnik. Ko je pripeljal na most pred križiščem ceste za Šmartno ob Paki in Bele vode, mu je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila LJ 844-53 Franc Leskovšek. Zaradi neprimerne hitrosti in spolzkega cestišča je začelo tovornjak zanašati in s sprednjim delom je trčil Leskovškov avtomobil. Nastala škoda znaša 3.400 dinarjev. Avtomobilist Alojz Smagaj je peljal iz Mislinje proti Velenju. V Paki pri hišni številki 77 je pred sabo zagledal dva pešca, ki sta po desni strani potiskala motorno kolo. Smagaj kljub zaviranju svojega vozila ni mogel ustaviti pred pešcema. Skrenil je v levo in zadel v nasproti vozeči osebni avtomobil Antona Kran-čana. Pri trčenju je nastalo za 6.000 dinarjev škode. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE /O Podružnica Velenje 100 LETNICA hranilništva in posojil-ništva.v šaleški dolini 1874 - 1974 Tekmovali v krosu V okviru tekmovanj delavskih športnih iger so izvedli tekmovanje v krosu za člane osnovnih sindikalnih organizacij, ki je bilo tokrat prvič. Udeležba je bila skromna. V teku na 1000 m za starejše od 30 let in v teku na 1500 za mlajše od 30 let starosti je tekmovalo 21 tekačev. Najboljši trije so prejeli trim kolajne Občinskega sindikalnega sveta Velenje. Rezultati: 1000 m - 1. Tine Štajner (REK) 3:24,0, 2. Jaka Grošelj (SDK) 3:26,2, 3. Jože Silovšek (ERA) 3:43,5, 4. Anton Juršnik (RŠC) 5. Ivan Petek (D. telesn. inv.). 1500 m - 1. Spasoje Tešanovič (RŠC) 4:56,1, 2. Tone Vedenik (REK) 4:59,0, 3. Štefan Obal (REK) 5:08,2, 4. Stanko Koselj (REK), 5. Miran Pocajt (ERA). Ekipno: 1. REK, 2. ERA, 3. Društvo telesnih invalidov. 2:1 so gostje izenačile in poved-le z golom prednosti. Tudi v nadaljevanju so Velenjčanke igrale dobro, do rezultata 7:8, nato pa so popustile in rokometašice Ivaniča so v zadnjih minutah dosegle lepo zmago. Gole so dosegle Urankarjeva 3 in Zavolovškova 4. Prvi del prvenstva v II. zvezni ligi je končan. Rokometašice Velenja niso uspele osvojiti točke. V več srečanjih so igrale uspešno le polovico tekme, kar pa je bilo premalo za popolen uspeh. Zadnja nedelja na Golteh Lep nedeljski dan je privabil precejšnje število navdušenih smučarjev v smučarsko turistični center Golte nad Mozirjem. Na Golteh je v zadnjih dneh zapadlo 50 cm snega, tako, da so prizadevni delavci lahko uredili smučišča na Golteh za prvo smuko. Vse vlečnice so delale in ves dan so na Golteh zveneli veseli vzkliki in smeh zadovolj ■ nih smučarjev. L. P redu: 3. Križnik - 14, 4. Novak - 13, 5. Pogorelčnik - 11,5, 6. Ambrož - 8 itd. Sodelovalo je deset šahistov. Prodam nov štedilnik iz nerjaveče pločevine z bojler-jem za vzidati. Košec Franc, Gorenje 23 a, Šmartno ob Paki Petek, 15. 11. ob 17.30 italijanski barvni vestem MOJ REVOLVER, MOJA PRAVICA. Režija: Glen Vincent Daviš. Igrajo: George Ardisson, Antony Chidra, Christina Iosani, Pedro Sanchez. Sobota, 16. 11. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni vestem MOJ REVOLVER MOJA PRAVICA. Nedelja, 17. 11. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni vestem MOJ REVOLVER MOJA PRAVICA. Torek, 19. 11. ob 17.30 in 19.30 ameriški vohunski film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU. Režija: Artur Hiller. Igrajo: Danlia Lavi. Sreda, 20. 11. ob 17.30 in 19.30 ameriška komedija SINOVI PUSTINJE. Režija: William A. Ceiter. Igrajo: Stan Laurel, Oliver Hardy, Charley Chase. Četrtek, 21. 11. ob 17.30 in 19.30 ameriška komedija SINOVI PUSTINJE. Petek, 22. 11. 1974 ob 17.30 ameriški barvni vestem SABA-TA S TABO JE KONEC. Režija: Frank Kramer. Igrajo Lee van Cleff, William Berger, Pedro Sanchez, Nick Jordan, Linda Veras, Franco Ressell Antohony Gradwell. Sobota, 23. 11. 1974 ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni vestem SABATA S TABO JE . KONEC. KINOGLEDALIŠČE VELENJE Ponedeljek, 18. 11. ob 20 uri ameriški vohunski film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU. Režija: Artur Hiller, igrajo: Danlia Lavi. uštvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni " Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula -i urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ CAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. • VAŠA MISMA • Znanec tedna V ROGATCU Temeljni kamen za novo tovarno Gorenje Pretekli petek, 7. novembra je bila v Rogatcu slovesnost, na kateri je predsednik tovarniške konference ZSMS Velenje TGO Gorenje Jože Krebl položil temeljni kamen za novo tovarno Gorenja v tem kraju. Slovesnosti so se udeležili poleg velikega števila domačinov tudi predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank, predsednik Smarske občine Jožko Lojen, sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Franjo Korun in generalni direktor združenih industrijskih podjetij Gorenje Ivan Atel-šek. Potem ko so godbeniki zaigrali nekaj koračnic je predsednik šmarske občine Jožko Lojen spregovoril o pomenu nove tovarne za njihovo območje, ki je gospodarsko zelo slabo razvito. Jože Krebl pa je dejal, da nova tovarna ne bo spremenila podobe kraja čez noč, ampak bo potrebnih še veliko naporov, borbe in samo-odrekanj. „Dolžnost razvitih je, da sadove lastnega dela vgrajujejo tam, kjer delovni ljudje nimajo teh pogojev," je med drugim poudaril Jože Krebl. Nato so prebrali listino o izgradnji tovarne, ki so jo skupaj s prvim kamnom vzidali v temelje nove tovarne. V novi gorenjski tovarni v Rogatcu bodo izdelovali hla-dilniške kondenzatorje in izdelke iz plastičnih mas. Predvideno je, da bo v njej v prvi fazi zaposlenih 60 ljudi. Celotna investicijska vrednost znaša 3 milijarde starih dinarjev. V prvi fazi naj bi znašal bruto produkt 3,5 milijarde dinarjev, pozneje pa bi se povečal na 10 milijard. Predvidevajo, da bo proizvodnja stekla že konec julija prihodnje leto. Celotna proizvodnja bo namenjena matični tovarni Gorenja v Velenju. Samoupravno bo tovarna organizirana kot temeljna organizacija združenega dela Gorenje. H. Jerčič • Gobe in kondicijoj Pionirji in smučarskega 1 lenje so se prejšnjo! to spet odpravili na b dicijski trening. Potjl vodila mimo Hude I nje, Cirkovc, Gra&p in nazaj v Velenje. Med potjo so kmeta, ki jih je kaj delajo. Od vi mu, da .nabirajo"! cijo. „Takšnih gob pa « ne boste našli," jim ji ve dal. Na njivi, kjer bo stala nova tovarna, se je zbralo veliko domačinov in gostov. Pioniiji iz Rogatca pa so pripravili prisrčen priložnostni program. Foto: D. Modrinjak • MILENA GROEBLOHER 0 RAZMERAH NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM 9 MATEVŽ POŽARNI K PO SEM INARJU NA POBRNI_ IZRINITI LENOBNOST Nevarnos na otroškei ■ ■ W v igrišču Nedavni obisk skupine Zveze slovenskih žena v Velenju smo izkoristili za pogovor z njihovo predsednico Na desetdnevnih seminarjih za sekretarje občinskih komitejev ZKS so tekle razprave o organiziranosti in načinu delovanja Zveze komunistov. Ukvarjanje s politiko, pomeni komunistom spreminjati svet, ne pa tekmovati v govorništvu. Njih namen ni vladati ljudem, pač pa spreminjati družbo in uresničevati take razmere, ki bodo vredne človeka. Za nekaj odgovorov o pravkar minulem seminarju v Dobrni sem zaprosila Matevža Po-žarnika, sekretarja komiteja občinske konference ZKS Mozirje. Kako ocenjujete seminar, s katerega ste se vrnili? „Z organizacijsko-tehničnega vidika bi poudaril, daje bil zelo dobro organiziran in brez dvoma izredno koristen. Morda je bil urnik nekoliko preveč nabit in časovno nekoliko predolg. Le nekako predolgo sem bil odtujen od domačega partijskega dela, kar pa brez dvoma prevaga kvaliteta samega seminarja." Se je seminar razlikoval od podobnih prejšnjih srečanj? ,,Nikdar še nisem bil na tako dobrem srečanju. Šli smo zelo poglobljeno v načrtovane pro- bleme in smo zelo dosledno povezovali teorijo s prakso. Tu je sodeloval vsak izmed nas, bili smo dejansko angažirani. Ocenili smo, da je bilo takšno delo potrebno, čeprav bi to lahko opravili v grupah." V čem je bil na seminarju poudarek? „Poudarek je bil na uveljavljanju novih ustavnih načel, smernic kongresov ZK in v krepitvi idejne usposobljenosti ter akcijske enotnosti. Zagotoviti moramo, da se sprejeti sklepi uresničujejo na vseh ravneh, pri čemer mora biti človek osnovni dejavnik socialističnega samoupravljanja. Treba mu je pomagati krepiti razredno zavest in se zoperstaviti proti vsem tistim, ki želijo ohraniti stare odnose ali pa pod različnimi krin- kami skušajo zadržati moč odločanja nad ljudmi." In kako boste ta spoznanja prenesli na ljudi? „Sklepi seminarja morajo postati trajna last vseh delovnih ljudi. Vsa spoznanja bomo skušali posredovati delovnim ljudem v naši občini v različnih oblikah, od seminarjev sekretarjev 00 ZK, komiteja in komisij, do študijskih sestankov, širših pogovorov in individualnih kontaktov. Skratka, uporabiti vse znane metode seznanjanja in skušati najti še nove oblike informiranja ter poučevanja." Za zaključek morda še misel za razmišljanje? „0snovne organizacije se morajo predvsem usposabljati za uveljavljanje politike ZK, kajti probleme v svojem okolju morajo urejati sami in za to so odgovorni. Politično lenobnost je treba izriniti iz našega življenja, da bomo lahko dosegli zastavljene cilje." LIZA PODPECAN KUHAR Na otroškem igrišču j bregu je ostal meter in j globok nezavarovan bui' Vanj vodi 9 kamnitih i nic. Grajen je v zemljo,; ga ni moč prej opaziti, I stojiš ob odprtini ali f deš vanj. Nevaren je zli pomladi pa do pozne) ko trava zakriva odprtino. Otroci t bregu in ne slutijo ne sti, saj večina Velenjčt sploh ne ve za ta bunh otroškem igrišču. Tako se je pomlad ponesrečil prvošolec ki je zaverovan v igro, bunker in padel vanj. si je levo roko tik molcem in priletel s cem tako nesrečno nico, da si je vico. Zdravil se je v Gradcu in doma. danes ni v redu, kljub zdravljenju. To je že druga žrta\ kerja in kot izgleda, kakšna. Potrkala sem vrata, da bi odklonili varnost, pa do < hče mignil s prstom, no bi bilo malo in bunker zasuti z peskom ali drugim nim materialom in bi bilo več. Pa kaj, ko sih tudi to tako Ko smo v uredništvu določili znanca tedna sem zavrtela telefonsko številčnico. Po čudežu sem takoj dobila zvezo in besede so se prepletale nakako takole: „Stane Jamnikar. Prosim? " „Rada bi vas predstavila našim bralcem. Ali lahko žrtvujete urico svojega časa? " „Težko. Danes ne morem. Jutri tudi ne. Kaj pa v soboto?, . „Torej v soboto, v delavskem klubu. In kako vas bom prepoznala? " „Ja, kako, no dobro, stal bom pri ,šanku'." Za vsak slučaj sem še pristavila (ker za ,šankom' je navadno veliko ljudi): „No jaz bom pa čisto točna. Sva zmenjena? " „Zmenjena." ln res sva se našla ob natanko določeni uri. Stane Jamnikar se je rodil leta 1927 v Šentilju pri Velenju v rudarski družini. „Otroška leta niso bila najlepša", se spominja. „Kmalu je izbruhnila vojna in moral sem v nemško šolo. Leta 1944 sem s 17. leti odšel v partizane. Bil sem v Tomšičevi brigadi do leta 1947. Nato sem bil rudar in po manjši nesreči v rudniku sem se zaposlil v Celju, v kemični industriji. V Velenje sem se vrnil leta 1955 in delal nekaj časa kot rudar, sedaj pa sem v prodajni službi." Povprečna življenjska zgodba, bi dejal tisti, ki ne pozna Staneta Jamnikarja še z druge plati - tiste, ki ji posveča največ prostega časa -organizaciji množičnih planinskih izletov, ki so Velenjčanom še po-sebnopriljubljeni. „Kdaj ste se prvič navdušili za planinstvo? " ,,Leta 1948, ko sem v Logarski dolini delal udarniško za planinsko kočo celjske Cinkarne." Stane Jamnikar je blagajnik pri planinskem društvu Velenje že deset let. Takrat je bilo v društvu včlanje- plini pr: „Ce ski koči, februarja pa z izletom na Stol otvorimo sezono. Doslej smo imeli 59 izletov." Med najbolj priljubljene in družabne izlete sodi vsekakor izlet v neznano, katerega pobudnik in organizator je Stane Jamnikar. In kako izgleda tak izlet? Za postojanko, katero obiščejo, ve samo Stane in pred odhodom dobi vsak udeleženec vprašalnik, ki ga mora izpolniti, oziroma uganiti cilj izleta. Tisti, ki zadene v polno dobi lepo nagrado. Poleg te zanimive domislice je Stane Jamnikar uvedel tudi pisanje vtisov o izletih. Najboljši spisi so nagrajeni. O disci-pravi, da je vzorna. Je ne bi bilo reda, bi ti izleti že gotovo propadli. Med nami ni gru-paštva, vsi smo kot velika družina. In prav v tem je največja draž množičnih izletov." „S kakšnimi problemi pa se srečuje vaše društvo? " „Radi bi dokončali Šaleško planinsko pot, ki je dolga 140 km in* ima 21 postojank. Manjka nam še denar za izdajo vodiča o tej poti, namenjenega prav učencem. Tudi obnovitev doma na Paškem Kozjaku nas še čaka. In prostor, kjer bi se lahko sestajali, saj zasedamo v Sloveniji osmo mesto po številu članov in izletov. Pa nekako ni razumevanja za tovrstne probleme s strani podjetij in občine." Ti problemi niso pokvarili prijetnega klepeta, ker Stane upa, da se bodo kmalu rešili. Na j zapišem še to, da je dobil Stane Jamnikar za požrtvovalno in dolgoletno delo v Planinskem društvu že več priznanj in diplom ter srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije. Liza Podpečan - Kuhar Dve desetletji že Avstrija ne izpolnjuje nekaterih osnovnih obveznosti, ki zadevajo pravice manjšin. Po drugi strani pa tolerirajo dejavnosti skrajnih desnih ekstremnih skupin. Obveznosti, ki jih imajo po pogodbi, podpisani 15. maja 1955, so spremenili v pred- Kakšen je trenutni položaj koroških Slovencev? „Glede na zadnje dogodke in novice o .preštevanju' je nastala ogorčenost v vseh manjšinskih vrstah. Naš protest je bil izražen na zborovanju jugoslovanskih žena, kjer smo odločno manifestirale proti takim reševanjem' manjšinskih vprašanj. Sicer pa je vedno najhuje jeseni, to se pravi oktobra, ko imajo svoja praznovanja nacisti - bivši pripadniki hitlerjevskih enot SS." Kakšen pa je odnos sosedov? „Ce je to Avstrijec potem se njegov odnos do nas morda še nekako razume. Hudo pa je, če vidiš, da je Slovenec zatajil svoje slovenstvo. Milena Groebloker, predsednica zveze slovenskih žena v Celovcu. met medstrankarskih bojev in dogovarjanj. Slovensko in hrvatsko manjšino izrabljajo kot objekt vodilnih avstrijskih političnih strank pri volilnih in drugih manipulacijah. Celo tako daleč gre, da Avstrija ne prepoveduje dejavnosti protimanjšinskih, neonacističnih organizacij -ždruženih v Kaerntnerhei-matdienstu, pač pa celo sprejema njihove zahteve in jih skuša vključiti v Reševanje" manjšinskega vprašanja. Zadnja teh je preštevanje — to je „ugotavljanje" manjšine. Takšno ugotavljanje v kakršnikoli obliki, pa pomeni zgolj prikazovanje neresničnega stanja o položaju in številu teh manjšin. Za nekaj odgovorov v tej zvezi smo prosili Mileno Groebloher, predsednico Zveze slovenskih žena v Celovcu, ko se je mudila v Velenju. Kaj bi povedali kot predsednica Zveze slovenskih žena? „To je organizacija, ki je nastala v času NOB, ko smo bile vključene v AFŽ, sedaj pa imamo svoje združenje. Naš glavni cilj je vzgajati našo mladino v naprednem duhu. Imamo redne sestanke, članstva ne registriramo, vsakdo se nam lahko neobvezno pridruži. Občni zbor pa imamo vsako leto osmega marca." In kateri so vaši lepi trenutki? „Takrat, ko čutimo, da nismo sami, da ste z nami vi Slovenci -Jugoslovani, ko vidimo, da je v delu demokratične avstrijske javnosti najti nekaj razumevanja. Ko je odstopil poslanec socialistične stranke Guttenbrunner kot član zvezne vlade, komisije strokovnjakov za Koroško, ko se ni strinjal z napovedanim .posebnim popisom'. Tudi to je tisto zaradi česar verujemo, da bomo vzdržali in dosegli svoje minimalne pravice." In kje vidite pot do rešitve? Pot do rešitve manjšinskega vprašanja lahko pelje edinole prek pogajanj s pravno osebo, to pa so ravno koroški Slovenci, kot je med drugim dejal Guttenbrunner." Liza Podpečan - Kuhar Kako ste sprejeli novico o „preštevanju" slovenske narodne manjšine? „Upamo, da tega preštevanja ne bo. To pa je odvisno od moči in enotnosti demokratičnih sil. Trenutna situacija pa je taka, da pravzaprav ne vsmo, kdaj je huje. Vendar pa je naša koroška mentaliteta takšna, da smo že marsičesa vajeni in zato vzdrži-mo." nih okrog 400 članov, sedaj pa se je ta številka povzpela na 1.750. „Kako obvestite svoje člane o izletu? " „Ob vstopu v društvo dobi vsak program izletov za naslednje (p to in tako se lahko že veliko prej odloči za tiste izlete, ki mu najbolj odgovarjajo." „Kateri izleti so najbolje obiskani? " „Najbolj množični so tisti, ki so kondicijsko najbolj zahtevni. Takšen izlet je vsako leto februarja, ko v snegu in mrazu obiščemo Stol, ob obletnici bojev pri Žirovnici. Vsak mesec pripravimo en izlet, do oktobra. Silvestrujemo že v planin- gem polletju še za približno 0,3. Tudi demografske raziskave populacijskih letnikov aktivnih zavarovancev (popis 1971. leta) ob polnem upoštevanju mortali-tete kažejo, da bi prirast v tem letu moral biti okoli 4,3 %. Vendar pa se to število zaradi raznih vzrokov zniža za približno 0,20 %, tako da je ocena povečanja za 4,1 % realna; - upoštevajoč povečanje pokojnin s 1. 8. 1974 se predvideva, da bo potrebno tako povečanje pokojnine s 1. 1. 1975 povečati še za 18,5 %. S takim povečanjem bi pokojnine v letu 1975 sledile porastu nominalnih osebnih dohodkov na zaposlenega v letu 1974 nasproti letu 1973; - povračilo federacije za pokojnine oziroma za del pokojnin, priznanih in odmerjenih po ugodnejših pogojih, bo znašalo predvidoma 497,1 milij. din. Povračila republike bodo znašala v letu 1975 okoli 93 milij. din; - zavod SRS za gospodarsko planiranje še ni dal podatkov o predvideni rasti bruto osebnih dohodkov za leto 1975. Zato se na podlagi podatkov skupnosti o dinamiki rasti osebnih dohodkov ocenjuje letna masa osebnih dohodkov na 36.860 milij. din, kar predstavlja 24-odstotno povečanje nasproti letu 1974; - stopnja prispevkov za nesreče pri delu in poklicno bolezen in stopnje prispevkov za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem ostanejo nespremenjene; - za leto 1974 uvedeni diferencirani prispevek za tekočo valorizacijo pokojnin se ukine. Ta izdatek se pokriva s prispevkom zavarovancev, kot redna obveznost; - z ugotovljeno stopnjo prispevka zavarovancev 14,43 odstotka se zagotavlja celotno pokrivanje tekočih obveznosti in dopolnjevanje rezerv obratnih sredstev za redno ^poslovanje skupnosti. Del stopnje, kije namenjen temu dopolnjevanju znaša 0,83 %. Varianta na prispevno stopnjo zavarovancev: - sedaj veljavna stopnja prispevka zavarovancev ostane nespremenjena (11,48%), razlika 2,95 % se krije z dopolnilnim prispevkom iz dohodka vseh zavarovancev za prispevek zavarovancev po enotni stopnji (2,95 %) od bruto osebnega dohodka oziroma zavarovalne osnove. OCENA TEKOČIH OBVEZNOSTI ZA LETO 1975 (v milij. din): - denarne dajatve v letu 1974 3.874,9 - denarne dajatve za povečanje števila upokojencev za 4,1 % 158,9 - valorizacija za 18,5 % na višino zadnjih 5 mesecev 1974 (je enako 23,9 % na povprečje leta) 926,1 - denarne dajatve v letu 1975 4.959,9 - prispevki 15,98% denarnih dajatev 792,6 - rehabilitacija 142,0 - stroški izvajanja 99,5 Skupaj tekoče obveznosti5.994,0 OCENA SKUPNE OBVEZNOSTI ZA LETO 1975 (v milij. din): indeks 1975/1974 - tekoče obveznosti - 5.994,0128,1 - dopolnitev poslovne rezerve do višine 1/10 letnih izdatkov 599,4 - (197,8 + 97,3) = -304,3 Skupaj obveznosti: -6.298,3134,6 OCENA DOHODKOV ZA LETO 1975: Ob upoštevanju predvidene mase bruto osebnih dohodkov v letu 1975 36,860 milij. din bo znašal: - prispevek za primer nesreče pri delu po stopnji 0,80 294,9 - prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem po popreč- . . 95 g 492,7 89,5 6,5 979,4 ni stopnji 0,20 % - povračilo federacije - povračilo republike - drugi dohodki Skupaj: Ostane za pokrivanje: - prispevno stopnjo zavarovancev 14,43 % Varianta: 5.318,9 - s prispevno stopnjo zavarovancev 11,48 % 4.231,5 - z dopolnilnim prispevkom 2,95 % 1.087,4 Skupaj dohodki: 6.298,3 Posebno izdajo pred zbori občanov je izdal odbor podpisnikov o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo za občino Velenje in je bila priložena v redni številki tednika Naš čas, dne 15. novembra 1974 - Pripravil in oblikoval NAS ČAS Velenje - Odgovaija Ljuban Naraks - Naklada 16.000 izvodov - Tisk Ljudska pravica Ljubljana r ZAKAJ JAVNA RAZPRAVA Programi samoupravnih interesnih skupnosti so bili pripravljeni na osnovi enotnih izhodišč, ki jih je postavil odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo občine Velenje. Odbor je imel v obdobju priprav štiri seje. JAVNA RAZPRAVA, ki jo organiziramo v skladu z ustavo in statutom občine Velenje v TOZD in KS bo zaključena do 24. t. m. Njen namen je: opozoriti na pomankljivosti programov, premajhno upoštevanje želja delavcev in njihovih splošnih potreb v krajevnih skupnostih in občini ter na ta način demokratično, odprto in tvomo sprejeti naloge in obveze, kaj bomo storili v letu 1975, koliko bo to stalo ter kako uskladiti želje in možnosti na področju družbenih dejavnosti. IZHODIŠČA PROGRAMOV so povzeta iz družbenih dokumentov ZK, SZDL in sindikatov. Zato ne more in ne sme ničesar mimo delavcev in občanov, ki odločajo o svojem delu in rezultatih tega dela. POGLAVITNE NALOGE so tiste, za katere smatramo v občini Velenje, da jih kaže in jih moramo ob sedanjem družbeno- ekonomskem razvoju urediti v letu 1975, če hočemo zastavljene naloge in cilje plana do leta 1980 uresničiti v celoti. Ti programi so osnova za sestavo SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV v združenem delu, ko delavci iz gospodarstva sprejemajo program delavcev iz družbenih dejavnosti na osnovi svobodne menjave dela, ga ovrednotijo in ocenjujejo. Programe, ki jih bodo na tej osnovi sprejeli je treba uresničiti in zato tudi financirati. ODGOVORNOST JAVNE RAZPRAVE je dvojna: sestaviti sprejemljive programe, jih ovrednotiti realno in finansirati glede na obveze, ki smo jih sprejeli z dokumenti družbeno političnih organizacij! Letošnja razprava je toliko bolj pomembna, ker bomo v celoti financirali te programe - dejavnosti iz bruto OD, ko se bo vsak delavec odločal o tem, kaj od tega, je pripravljen financirati: ali bo njegov otrok v WZ ali šoli, ali prispeva sredstva za telesno kulturo, kulturo svojega kraja in v občini, za dejavnost zavoda za zaposlovanje, ali želi pomagati in sooblikovati politiko socialnega skrbstva, ah želi koristiti usluge zdravstvenega varstva zase in za člane svoje družine in končno koliko bo prispeval za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse to so skupne potrebe h katerim prispevamo vsi, vsak glede na svoj delež OD. Po končani javni razpravi bomo rezultate te razprave objavili v Našem času. Obenem opozaijamo, da so ZASNOVE PROGRAMOV REPUBLIŠKIH INTERESNIH SKUPNOSTI za leto 1975 bile objavljene v. Delu štev. 241, dne 15. 10. 1974, za zdravstveno varstvo pa 12. 11. 1974. Tudi na ite programe je potrebno dati pripombe in dopolnitve. Šele po tako preudarni odločitvi bomo lahko v občini Velenje in SRS s skupnimi sredstvi opravljali storitve in postavljali ceno dela v družbenih dejavnostih in medse bojno izmenjali sadove naših skupnih naporov za napredek družbenih dejavnosti v korist delavcev in njihovih družin. * ZATO BODO ZBORI DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV DRUŽBENO PRIZNANJE PROGRAMOV IN OSNOVNA ORIENTACIJA, KAJ IN KOLIKO JE POTREBNO PRIZNATI NA SAMOUPRAVNI OSNOVI KO ODLOČAMO IN PRISPEVAMO! PRED ZBORI OBČANOV [ Gradivo za javno razpravo ] Pred vami so programi samoupravnih interesnih skupnosti Družbeno dogovarjanje in sporazumevanje o programih in sredstvih za skupno porabo v občini Velenje v letu 1975 V skladu z novo ustavo se je začel proces vsebinskega spreminjanja načina financiranja skupne porabe. Ta proces ima svojo osnovo v ustavni pravici, da o delitvi dohodka — na del, namenjen razširitvi materialne osnove družbenega dela, na del, namenjen za zadovoljevanje osebnih potreb in na del, namenjen za zadovoljevanje skupnih potreb - odločajo delavci, ki ta dohodek ustvarjajo. V skupne potrebe so zajeta področja družbenih dejavnosti, kot so: otroško varstvo, izobraževalne dejavnosti, kultura, raziskovalna dejavnost, zaposlovanje, zdravstvo, socialno varstvo, telesna kultura, raziskovalna dejavnost, zaposlovanje, zdravstvo, socialno varstvo, telesna kultura ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so samoupravno organizirana v temeljnih, regionalnih in republiških samoupravnih interesnih skupnostih. V letošnjem letu so vse te skupnosti delovale na osnovi neposrednih dogovorov o njihovih programih dela. Sedaj, ko se začenja javna razprava o programih dela za leto 1975, je potrebno, da vse samoupravne interesne skupnosti najprej poročajo o tem, kako uresničujejo sprejete programe in s tem tudi sprejeto razvojno politiko. S tega vidika je nujno, da vse samoupravne interesne skupnosti prikažejo svoj položaj, usmerjenost, dosežke, pa tudi neuresničene naloge in na tem gradijo delovne programe za leto 1975. V sklepih in stališčih 7. kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ, v slovenskih skupščinskih resolucijah in v družbenem planu razvoja občine Velenje do leta 1980, so postavljene neposredne naloge in celovit program našega razvoja. Nedvomno bo vsaka samoupravna interesna skupnost in vsak njen program tudi že v letu 1975 moral temeljiti na tej poli- tiki, če ne drugače vsaj s poudarkom na prioritetnih nalogah in1 ustreznem financiranju, zlasti pa održžati uresničevanje stališč predsedstva CK ZKJ (8. 10. 1974). Ko se bomo v občini Velenje odločali za programe dela posameznih samoupravnih interesnih skupnosti oziroma za obseg financiranja teh programov v prihodnjem letu, moramo izhajati iz osnovnega izhodišča, da mora obseg splošne in skupne porabe naraščati nekoliko po- časneje kot družbeni proizvod; takšno usmeritev narekuje nujnost povečanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva kot edine zdrave osnove za pospešeno gospodarsko rast. Mnogo več skrbi kot doslej bomo morali posvečati ukrepom in akci--jam, ki lahko prispevajo k omejevanju skupne porabe na vseh področjih, kjer je poraba premalo racionalna. Sedaj je predvsem pomembno vsestransko dosledno prizadevanje za enako intenzifikacijo gospodarjenja v družbenih dejavnostih, kakor v gospodarstvu in s tem za kakovost storitev. V bistvu pa gre za ljudi, za njihove pravice v mejah možnosti in za zdravo življenje. Sestaviti moramo uporabne in realne programe, v katerih morajo biti želje in potrebe usklajene z realnimi možnostmi. Pričakujemo, da bodo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih raz- pravljali o teh vprašanjih do 24. novembra 1974, da bi lahko v novembru na osnovi njihovih stališč uskladili programe med dejavnostmi, jih ovrednotili in se potem s samoupravnimi sporazumi dogovorili o delu v letu 1975. Vse temeljne, regionalne in republiške samoupravne interesne skupnosti so dolžne zagotoviti, da bodo razprave konstruktivne in v duhu načel ustave. Organizacijo teh dogovarjanj bo vodil občinski odbor za uresničevanje družbenega dogovora o skupni porabi v najtesnejšem sodelovanju s SZDL, sindikati in drugimi družbenimi dejavniki. Predsednik/ odbora podpisnikov družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo za občino Velenje Velenje, 15. 11. 1974 NESTL ŽGANK Ocena gospodarskih gibanj za prihodnje leto v občini Velenje Ocena gospodarskih gibanj v prihodnjem letu v občini Velenje upošteva dosedanja gibanja v gospodarstvu občine, oziroma doseženo stopnjo razvitosti na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Ocena je izdelana na osnovi predvidevanj v gibanju gospodarstva za letošnje leto ter na podlagi planskih predvidevanj organizacij združenega dela za prihodnje leto. Nakazane smernice razvoja v prihodnjem letu so nedvomno tudi konkretizacija ciljev in nalog družbenega plana občine Velenje za obdobje 1972 - 1890. Tako smemo pričakovati, da boljše izkoriščanje proizvodnih se bo v prihodnjem letu povečal celotni dohodek za 32 % in bo predvidoma znašal približno 7,5 milijard dinarjev. Družbeni proizvod, ki predstavlja dohodek in amortizacijo, pa naj bi naraščal po nekoliko višji stopnji -33 %, s čemer bi se izboljšala ekonomičnost gospodarjenja, dohodek pa se bo previdoma povečal za 37 %. Glede na to, da so pri omenjenih kategorijah upoštevane nominalne stopnje rasti, je treba povedati, da so ob upoštevanju predvidenega porasta inflacije, te stopnje usklajene z realnimi stopnjami porasta v srednjeročnem programu za obdobje 1972 - 1980. Predvideni povečani obseg proizvodnje in storitev, posebej pa še pričetek obratovanja tovarne keramičnih ploščic v Gorenju, narekuje nadaljnje povečanje števila zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva. V prihodnjem letu se bo po oceni zaposlenost povečala za 6,6 % v primerjavi z letom 1974. Pri tem naj bi se zaposlenost v gospodarstvu povečala za 7,1 %, v negospodarstvu pa za 3,3 %. V prihodnjem letu naj bi se torej na novo zaposlilo v družbenem sektorju občine preko 1000 delavcev. Pri zaposlovanju nove delovne sile je vsekakor treba opozoriti na to, daje predvidena stopnja rasti zaposlenosti še vedno višja od naravnega prirastka aktivnega prebivalstva. Zato bo naše gospodarstvo še naprej odvisno, kot že vsa leta doslej, od pritoka delavcev izven občinskih meja. S tem ko smo zapisali osnovne smernice glede nominalne rasti družbenega proizvoda in števila zaposlenih v gospodarstvu, smo se že odločili za določeno stopnjo produktivnosti dela, ki naj bi naraščala po stopnji 24,1 %. Nedvomno je navedena stopnja storilnosti visoka in je za 1,5 % višja od stopnje v letu 1974. Vsekakor pa obstajajo na drugi strani ob določenih pogojih možnosti za tak ali še večji dvig storilnosti dela in s tem porast osebnih dohodkov. Gre za zmogljivosti, s čemer bi se povečal obseg proizvodnje, gre za uvajanje nove tehnologije dela in širjenje ustvarjalno-razvojne-ga dela, za racionalnejše zaposlovanje ter ne nazadnje za primerno nagrajevanje. V prihodnjem letu naj bi osebni dohodki naraščali v skladu s produktivnostjo dela, vendar nekoliko počasneje kot družbena produktivnost dela. Eden bistvenih ukrepov na področju zunanje trgovinskega poslovanja je uveljavljanje selektivnosti izvoza, pri čemer se krepi tudi izvozna sposobnost gospodarstva istočasno pa moramo uveljavljati ukrepe za racionalnejši uvoz. Velikega pomena bo zato koordiniran nastop jugoslovanskega gospodarstva na mednarodnem tržišču glede prodaje in nabave blaga. Nedvomno se bo v te napore vključevalo tudi gospodarstvo velenjske občine. Predvidevamo, da bi se izvoz v občini v letu 1975 povečal za nadaljnjih 43 % v primerjavi z letom 1974 in dosegel vrednost približno 50,000.000 ameriških dolarjev. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. Delavci razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjem družbenih sredstev kot minulega dela. Zaradi tega bi se lahko nominalni osebni dohodek povečali za približno 23 - 24 % v primerjavi z letom 1974. Nedvomno je izrednega pomena reproduktivna sposobnost gospodarstva. Če torej želimo zagotoviti vsa potrebna sredstva za predviden gospodarski razvoj in v tej zvezi potreben družbeni standard, potem moramo nujno zagotoviti hitrejšo rast sredstev za reprodukcijo (skladi in amortizacija) od naraščanja osebnih dohodkov. To pa je naloga vsega gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij v občini. • Izvoz industrijskega blaga Primanjkljaj v trgovski in plačilni bilanci, ki bo po ocenah v letošnjem letu zelo velik, lahko štejemo kot močan zaviralni faktor razvoja gospodarstva. • Oblikovanje sredstev za sploSno ^Jr^kupn^porab^ Nedvomno je oblikovanje sredstev za splošno in skupno porabo močno odvisno od uspešnosti gospodarjenja organizacij združenega dela, saj bodo le-te ob boljšem gospodarjenju lažje odvajale sredstva za dejavnosti kot so zdravstvo, šolstvo, telesna kultura, kultura in druga področja družbenega življenja, za katera, kot samoupravna socialistična družba' moramo skrbeti. Splošna in skupna poraba sta namreč del povpraševanja, za katerega namenjamo del ustvarjenega družbenega proizvoda oziroma dohodka. Ob podpisu samoupravnega družbenega dogovora smo predvideli, da naj bi v letošnjem letu splošna in skupna poraba naraščali za 4 odstotke počasneje kot družbeni proizvod. Vsaj tako usmeritev moramo sprejeti tudi za prihodnje leto, četudi še ni nekih konkretnih meril ali okvirov, sprejetih na nivoju republike. Vsekakor pa ostane tudi v prihodnjem letu naša skupna osnovna naloga, da bomo uspeli zadržati gibanje splošne in skupne porabe v dogovorjenih okvirih. Za določanje višine sredstev za splošno in skupno porabo so nedvomno potrebni osnovni kazalci razvoja gospodarstva za prihodnje leto in kakovostni programi vseh porabnikov teh sredstev. Skupščina občine Velenje je že sprejela okvirne smernice razvoja v letu 1975. Na osnovi teh smernic, ki so bile izdelane na podlagi letošnjih gospodarskih gibanj in predvidevanj organizacij združenega dela za prihodnje leto, lahko pričakujemo naslednje rezultate: ELEMENTI Družbeni proizvod Dohodek Masa bruto OD skupaj . Število zaposlenih skupaj v tisoč din LETO 1974 - LETO 1975 - OCENA 1,646.123 1,315.281 863.753 16.882 OCENA 2,189.195 1.802.110 1,140.831 18.004 INDEKS 133 137 132,1 106,6 K tem podatkom moramo pripomniti, da so pri številu zaposlenih zajeti tudi tisti delavci, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela v občini Velenje, stalno bivališče pa imajo izven meja občine. To pa pomeni, da bomo morali maso bruto OD zmanjšati za take zaposle- ne, ker se vsi prispevki iz bruto osebnega dohodka odvajajo v občine, kjer imajo ti delavci stalno bivališče. Ravno sedaj pa ugotavljamo količino in število zaposlenih, ki imajo stalno bivališče zunaj velenjske občine. Oddelek za gospodarstvo Plansko-analitski odsek mesednl osebni do-očlek na zaposlenega okoli 2,868 dinarjev, bo znašala v tem letu poprečna starostna pokojnina okoli 63,3 % poprečnega osebnega dohodka, kar je znatno manj kot v letu 1973 (68,5 %). Primerjava poprečnih starostnih pokojnin s poprečnim osebnim dohodkom po skupnostih v Jugoslaviji pokaže, da so pokojnine v Sloveniji relativno najnižje, pri čemer pa niti ni upoštevano, da je poprečna pokojninska doba v Sloveniji najdaljša. Poprečno mesečno izplačilo pokojnin na enega uživalca v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom je znašalo v letu 1973: v SFRJ 74,8 %, v BiH 76.4 %, v Črni gori 83,8 %, v Hrvatski 69,7 %, v Makedoniji 72,0 %, v Sloveniji 68,5 %, v Srbiji 80,7 %, v Vojvodini 72.5 % in na Kosovem 82,1 %. V letu 1974 so vse ostale skupnosti ta razmerja zaradi večjega povečanja pokojnin s 1. 1. 1974 (od 19% - 22%) in med letom 1974 ohranile ali celo povečale. S tem so v večini skupnosti pokojnine ohranile svojo realno vrednost, v skupnostih Hrvatske in Srbije pa so poprečne starostne pokojnine tudi v nominalnem znesku večje kot v skupnosti Slovenije. Takšno stanje pokojnin in drugih denarnih dajatev v republiki Sloveniji terja, da se uskladitvi pokojnin s 1. 1. 1975 posveti največja skrb. Zato bo treba pokojnine povečati najmanj za odstotek porasta nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v letu 1974 nasproti letu 1973, v latu 1975 pa tekoče spremljati vsa gibanja, ki vplivajo na vrednost pokojnin in drugih denarnih dajatev. Pomembna dejavnost skupnosti je rehabilitacija in zaposlovanje delovnih invalidov, ki terja vsestransko in nenehno povezovanje z organizacijami združenega dela ter drugimi za varstvo delovnega človeka pristojnimi dejavniki. Denarna sredstva, ki se porabijo za to področje zavarovanja, predstavljajo okoli 2,5 % celotnih izdatkov skupnosti. Glede na to, da je skupnost plačnik raznih prispevkov (za zdravstveno varstvo, za otroški dodatek in za otroško varstvo, stanovanjski), je potrebno njeno sodelovanje pri dogovarjanju in sporazumevanju o razreševanju problematike na teh področjih. Izdatki za prispevke znašajo okoli 14% vseh izdatkov. Od stanovanjskega prispevka, ki znaša 4 % od neto izplačanih pokojnin, se odvaja 1,2% (30%) v Solidarnostne stanovanjske sklade občin, 2,8 % (70 %) pa v sklad za stanovanj- sko graditev skupnosti, ki ga upravlja poseben upravni odbor, Sredstva sklada skupnosti so evidenčno razdeljena po občinah in jih upravni odbor skladno s stanovanjsko politiko v posamezni občini ob sodelovanju in v soglasju s pristojnimi dejavniki usmerja zlasti v obliki dotacij za gradnjo domov za stare ljudi, deloma pa tudi za kreditiranje nakupa stanovanj v družbeni lasti. Stroški izvajanja, ki obsegajo izdatke za samoupravo, za strokovno službo, bančne in poštne stroške, obresti za kredite, stro- potrebnlh obratnih sredstev v višini 10% letnih izdatkov. OVREDNOTENJE PROGRAMA Ocena izdatkov in dohodkov v letu 1974. Izdatki skupnosti bodo za okoli 174 milijonov din (3,9 %) večji od finančnega načrta skupnosti iz naslednjih razlogov: - denarne dajatve bodo za približno 99 milijonov din večje od načrtovanih, zaradi valorizacije pokojnin med letom in nekoliko večjega porasta števila upokojencev; -------------- pc----- _ nje skupnosti, kije sedaj možno le z najetjem visokih bančnih kreditov (140 - 180 milijonov din mesečno) za izplačilo pokojnin. OCENA REALIZACIJE IZDATKOV V LETU 1974 (v milj. din): - denarne dajatve 3.874,9 prispevki 16 % od denarnih dajatev 620,0 - rehabilitacija 104,6 - stroški izvajanja 80,3 Skupaj izdatki: 4.679,8 ške za informativno in znan-stveno-raziskovalno dejavnost ter drugo, so v razmerju do skupnih dohodkov nizki (1,7 %). Pomembno je nadaljevanje modernizacije službe in razvijanje znanstveno-razisko-valnega dela na tem področju. Uvajanje naprednih tehničnih dosežkov v službo skupnosti ne bo pomembno le za njene potrebe, temveč tudi za potrebe drugih zainteresiranih institucij. Pri tem so mišljene zlasti raznovrstne možne računalniške obdelave podatkov o aktivnih zavarovancih in upokojencih. Z dohodki pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1975 bo treba zagotoviti: - kritje tekočih obveznosti v skladu z veljavnimi predpisi, - oblikovanje rezerv zaradi zagotovitve rednega izplačevanja pokojnin ob minimalnem najemanju kreditov. Problem pomanjkanja obratnih sredstev, ki terja redno najemanje premostitvenih kreditov, je za skupnost iz leta v leto bolj pereč. Normalno poslovanje skupnosti terja zagotovitev — stroški rehabilitacije bodo večji za približno 11 milijonov din, zaradi visokega porasta oskrbnin in valorizacije osebnih dajatev; - preseženi bodo tudi izdatki za prispevke drugim skupnostim. Načrtovani so bili namreč v skladu z družbenim dogovorom, kasneje pa je večina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva povišala stopnje, ki bremenijo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dohodki skupnosti bodo skupno za okoli 271 milijonov din (6 %) večji od načrtovanih, predvsem zaradi večjega porasta osebnih dohodkov, kot osnove ' za plačilo prispevkov. V načrtovanih okvirih se realizirajo povračila oziroma obveznosti federacije in republike, ko je dohodek od prispevka za tekočo valorizacijo pokojnin nižji od načrtovanega. Pričakovani presežek dohodkov nad izdatki v višini 97 milijonov din bo konec leta 1974 razporejen v poslovno rezervo za obratna sredstva, da se vsaj OCENA REALIZACIJE DOHODKOV ZA LETO 1974 (v milij. din): — v predpostavki, da bo masa osebnih dohodkov v letu 1974 znašala 29,726 milij. din bo znašal: - prispevek zavarovancev3.412,5 - prispevek za nesreče pri delu in poklicno obolenje 237,8 - prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem 59,5 - prispevek za tekočo valorizacijo pokojnin 476,0 ~ povračilo republike in federacije 586,3 - drugi dohodki 5,0 Skupaj dohodki: 4.777,1 Skupaj izdatki: 4.679,8 Presežek dohodkov za-obratna sredstva: 97,3 IZHODIŠČE FINANČNEGA PROGRAMA V LETU 1975: - čisti prirast števila upoko-jencev bo okoli 4,1 %. Že dinamika prvega polletja 1974 kaže čisti prirast 3,74%. Praviloma pa se ta odstotek poveča v dru- \ p - - ---T'--.- — - • ^ GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO Tabela II. DENARNA NADOMESTILA IZ SKLADA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA ZA IZOSTANKE Z DELA ZARADI BOLEZNI NESREČ PRI DELU IN PORODA V OBDOBJU I-IX 1973 in I-IX 1974 Besedilo Nadom. OD za nesreče pri delu in poklicne bolezni Nadom. OD zaradi bolezni in nesreč izven dela Nadomestila za nosečnost in porod NADOMESTILA OD SKUPAJ Povračila v primeru smrti primeri dnevi 1973 1974 1973 100% 1973 1974 1973 100% 1973 1974 1973 100% 224 192 85,71 10132 8867 87,00 712.676 902.369 126,00 1023 898 87,78 ,46430 43723 94,16 2,857.373 3,454.739 120,90 772 696 90,15 47867 46616 97,32 2,912.120 3,568.510 122,54 2019 1786 88,45 104429 99206 94,99 6,482.169 7,925.618 122,26 147 113 76,87 225,072 262.338 116,00 PROGRAM SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA iN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI ZA LETO 1975 En upokojenec na 3,5 aktivnih zavarovancev PROGRAM SKUPNOSTI Zavarovanci in upokojenci, organizirani v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je enotna za SR Slovenijo, uresničujejo samoupravna ustavna načela, temelječa na delegatskem sistemu, v skupščini skupnosti in njenih organih ter v konferenci delegacij v občinah. Značilno za skupnost je, da delovni ljudje v njej na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavarovanci in upokojenci v skladu z zakonom in drugimi samoupravnimi akti zagotavljajo zase in za svoje družinske člane: — starostno pokojnino — za primer starosti, — invalidsko pokojnino, poklicno rehabilitacijo in ustrezno zaposlitev z denarnimi nadomestili - za primer izgubljene ali zmanjšane delovne-sposobnosti, . - invalidnino - za primer telesne okvare, — družinsko pokojnino — za primer zavarovančeve ali upo-kojenčeve smrti, - dodatek za pomoč in postrežbo, varstveni dodatek, prispevek za rekreacijo upokojencev in dr. V skupnosti si zagotavlja socialno varnost okoli 716.000 zavarovancev, ki prispevajo sredstva za realizacijo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po stanju v mesecu juniju 1974 je v Sloveniji 196.307 upokojencev, od tega: starostnih - 95.490, invalidskih - 50.089, družinskih - 50.728. Tako pride na 3,5 aktivnih zavarovancev en upokojenec. Približno takšno razmerje je že nekaj let nazaj, ker je stopnja rasti števila upokojencev približno enaka kot stopnja rasti števila zavarovancev. Za leto 1975 še predvideva, da bo okoli 204.000 upokojencev in 9.500 uživalcev drugih denarnih deja-tev. Temeljni program skupnosti je realizacija pravic zavarovancev ter zagotovitev in ohranitev realne vrednosti pokojnin in drugih denarnih dajatev. Z uskladitvijo pokojnin na podlagi povečanja poprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v preteklem letu se je zaradi večjega porasta življen-skih stroškov realna vrednost pokojnin zmanjšala v letu 1973 na 2,1 %, v letu 1974 pa se predvideva - kljub izjemnemu povečanju pokojnin s 1. 8. 1974 — nadaljnje zmanjšanje realne vrednosti pokojnin še za 4,7 %. Poprečna starostna pokojnina z varstvenim dodatkom v prvih sedmih mesecih t. 1. je znašala 1.760,08 dinarja, po povečanju s 1. 8. 1974 pa znaša okoli 1.895 dinaijev, poprečje za leto 1974 bo znašalo okoli 1.816 dinaijev. Ob predvidevanjih, da bo znašal w PROGRAM SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZA LETO 1975 Skrb za enakomernejši razvoj otrok Skrb za čimbolj enakomeren razvoj otrok, za njihovo zdravo rast, dobre ekonomske in socialne pogoje, je sestavni del naše samoupravne družbe. V 61. členu naše ustave je zapisa- redno nujna, saj je v organizirano no določilo, da samoupravne inte- varstvo zajetih le 20,3 % predšolskih resne skupnosti otroškega varstva otrok. ustanavljajo delovni ljudje - občani, Pristopili bomo k varstvu otrok v skupaj z delavci, ki delajo v organi- tujih družinah z razvijanjem in kre- zacijah otroškega varstva. Tako po- pitvijo te možnosti na principu taj- vezani združujejo sredstva, da sku- nosti in načrtnega usmerjanja, paj zagotavljajo dobre pogoje za Posebno skrb bomo posvetili var- ustanovitev in življenje družine, za stvu dojenčkov, saj je organizirano uresničevanje materinstva, za razvoj, varstvo urejeno le za 22 otrok do vzgojno in socilano varstvo otrok ter f dveh let starosti, določajo delovne in razvojne progra- Letovanje predšolskih in šolskih me za čimbolj učinkovito varstvo otrok je posebna oblika rekreacije naših najmlajših občanov. Program- . otrok, ki je pogosto pogojena z ske usmeritve so naslednje: zdravstveno diagnozo ali slabim so- 1. Krepiti moramo družbeno po- cialnim stanjem družine. Svoje baze moč družinam pri vzdrževanju za letovanje nimamo, zato ne orno-otrok tako, da bo razširjeno število gočamo letovanja vsem otrokom, ki družin, ki bodo dobivale otroški do- so te zdravstvene preventive podatek in vzdrževati realno vrednost trebni. V tem programu delno zago-te družbene pomoči. S posebno tavljamo denarno pomoč za leto-skrbjo bomo obravnavali prizadete vanje otrok, katerih starši ne morejo otroke, otroke, ki imajo le enega ro- kriti stroškov letovanja iz svojih ditelja in kmečke otroke (financi- sredstev. ranje iz sredstev RSOV). 4. Od skupno 4481 šolskih otrok 2. Izboljšali bomo varstvo zapo- prejema kosila 977 otrok ali 22%. slene matere ob rojstvu otroka s po- Od tega plača stroške obroka v celo-daljšanjenf porodniškega dopusta do ti 864 učencev, polovico prispevka 7 mesecev otrokove starosti, oziro- 73 učencev, brezplačno pa prejema ma omogočili 4 urno zaposlitev ma- ta obrok 44 otrok. Od skupnega šte-ter do 12. meseca otrokove starosti vila šolarjev prejema malico 4111 - od 1. 1. 1975 dalje. V občini Ve- učencev ali 43 %. Polno ceno plaču-lenje je okrog 500 rojstev letno. Pla- je 3606 otrok, polovično 226 otrok, čilo tega izdatka bo urejeno s poseb- brezplačno pa prejema malico 91 nim samoupravnim predpisom med otrok. zvezo skupnosti zdravstvenega zava- Program otroškega varstva bo fi- rovanja in zvezo skupnosti otroške- nanciran na republiškem in občin- ga varstva. skem nivoju, razmejen pa bo z druž- 3. Pospeševali bomo pogoje za or- benim dogovorom. Realizacija nalog ganizirano dnevno varstvo predšol- za korist otroka temelji na sodelo-skih otrok vanju z drugimi interesnimi skup- Mnogo premalo je mest, da bi nostmi, ki imajo v svojem programu mogli ustrezno namestiti vse otroke, naloge v zvezi z varstvom in vzgojo ki to varstvo potrebujejo zaradi otrok. obojestranske zaposlenosti ali dru- Za občinsko področje so naloge gih razlogov. Širitev kapacitet je iz- naslednje: NOVE PROSTORSKE KAPACITETE ZA VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK - Dograditev VVZ Pesje za kapaciteto 80 otrok in oprema kuh. za VVZ in podr. šolo Pesje 2,000.000,00 - Investicije za Urejanje prostorov pri varstvenih družinah 475.000,00 2,475.000,00 - Letovanje kmečkih otrok in otrok iz soc. šibkih družin 30.000,00 - Plačevanje ali doplačevanje kosil in malic za šolske otroke, katerih starši plačila ne zmorejo malice brezpl. 91 s polovičnim prisp. 226 kosila brezpl. 44 s polovičnim prisp. 73 250.000,00 - Otroški dodatek za 282 kmečkih otrok (384.000,00 - sredstva RSOV) 280.000,00 OSTALE DEJAVNOSTI V KORIST PREDŠOLSKIH IN ŠOLSKIH OTROK OSTALE INVESTICIJE - Popravilo in oprema kuhinje z jedilnico OŠ Miha Pintar- Toledo Velenje 700.000,00 - Podružnična šola Paka 10.000,00 - O. Š. Anton Aškerc Velenje (kuh. oprema) 44.000,00 - O. š. Biba Roeck Šoštanj (kuh. oprema) 22.000,00 - Vračilo kreditov za VVZ Velenje v letu 1975 127.604,00 - Investicijsko vzdrževanje objektov VVZ 200.000,00 1,103.604,00 DEJAVNOST V KORIST PREDŠOLSKIH OTROK 615.600,00 Doplačevanje po diferenc, cenah bivanje otrok v VVZ mesečno Velenje 27.980 Šoštanj 13.296 Posebno vzgojno delo z otroki, ki zaradi nezrelosti niso sprejeti v redno šol. delo 75.000,00 Posebne oblike vzgojnega dela (popoldne) za otroke, ki niso redni varovanci vrtcev. Dvakrat tedensko - nekaj mesecev v centralnih zavodih in ob podružn. šolah (plač. vzgojiteljev) 150.000,00 Družbeno varstvo predšolskih otrok in dojenčkov v privatnih družinah (delno subvencion. stroškov, posebno kot za otroke v vrtcih) 50.000,00 Usposabljanje oseb za varstvo otrok v privatnih družinah (tečaji in seminarji) 20.000,00 910.600,00 DRUGI IZDATKI: 1. Stroški za upravno, strokovno in računovodsko delo v letu 1975 80.000,00 2. Stroški za delovanje skupnosti (najemnina za dvorano, delovni prostor, pisarniški material itd.) 20.000,00 3. Bančni stroški 4.000,00 4. Delo organizacij DPM v občini po predi, program. 120.000,00 224.000,00 Nepredvideni izdatki (vzdrževanje opreme VVZ) 200.000,00 Obvezna rezerva 625.034,00 825.034,00 Predvideni izdatki skupaj . 5,818.238,00 VIRI DOHODKOV - za financiranje programa otroškega varstva od osnove bruto osebnih dohodkov - 1,140.831.000 - 0,51 % - 5,818.238,00 Gradnja novega VVZ Topolšica za 40 otrok 2,500.000,00 Gradnja novega VVZ Velenje za 160 otrok 0,83 % 7,000.000,00 Za zbiranje sredstev zveze otroškega varstva republike je dosedanja stopnja 2,43 % (program za ta vir sredstev je sestavila Republiška skupnost otroškega varstva, objavljen je v posebni prilogi Delavske enotnosti). Poročilo o uresničevanju in financiranju programa temeljne izobraževalne skupnosti v letu 1974 Program vzgoje in izobraževanja v občini Velenje je bil določen s samoupravnim sporazumom, ki so ga podpisale Temeljne organizacije združenega dela v občini Velenje, dne 26. aprila 1974. Ker tako s samoupravnim sporazum zbrana sredstva in druga sredstva ne bi zadoščala za izpolnitev programa v celoti, se je skupščina TIS Velenje na svoji XV. redni seji, dne 30. 5. 1974 odločila za finančni načrt z dejanskimi izdatki 37,989.542,72 din od tega sredstva za izpolnitev solidarnostnega programa v višini 5.418.000,00 din in ugotovljenim primanjkljajem 1,902.663,80 din. Med letom so se ti izdatki pove-' nančna sredstva. Problemi, ki že čali zaradi znanih valorizacijskih ukrepov, ko je bila vrednost točke osebnega dohodka dvignjena od 9,52 din na 10,36 din od 1. 1. - 31. 7. 1974 ter od 10,36 din na 10,61 din od 1. 8. 1974 dalje do konca leta, kar je dodatno zahtevalo 2,170.063,00 din. Dosedanje povprečje OD je bilo za delavce med 15 in 20 letom delovnih izkušenj: srednja izobrazba 2.644,00 din, višja izobrazba 2.932,00 din in visoka izobrazba 3.359,00 din. Poleg tega je Skupščina občine Velenje prenesla brez kritja obveznosti na TIS anuitete v višini 210.000,00 din. Prav tako so občutno narasli materialni stroški učno-vzgojnih zavodov. Devetmesečni dotok sredstev izkazuje namesto 75 % le 67,8 % realizacijo, kar je za 2,092.000,00 din manj kot planirano. Ta izpad nastopa na račun večjega odliva v druge občine, kot je bilo predvideno. Predvidevanja kažejo, da bo dotok na račun leta 1974 nekoliko manjši in sicer za 1,444.820,00 din. Usklajenost dovoljene porabe na nivoju republike nam dovoljuje porast dohodkov za 9,75 % na družbeni produkt. Predvideni celotni primanjkljaj do konca leta 1974 bo znašal 5,724.883,00 din kot manjkajoča sredstva za izpolnitev programa dejavnosti vzgojno varstvenih zavodov, osnovnih in posebne osnovne šole, glasbene šole in drugih dejavnosti, ki jih financira TIS Velenje. V vseh oblikah vzgoje in izobraževanja je bilo v šolskem letu 1973/74 skupno vključenih' 5565 otrok in 427 delavcev. V Vzgojno varstvenih zavodih je bilo vključenih samo 830 otrok ali 20,3 % vseh predšolskih otrok v občini, kar nikakor ne zadošča potrebam naše občine. Vzrok za tako nizek % vključenih otrok je v pomanjkanju prostora VVZ v vseh krajih naše občine, predvsem pa v Velenju. V Glasbeno šolo je vključenih 326 otrok. V osnovnih šolah je vključenih 4279 otrok, ki so dosegli 97,9 % učni uspeh. Na Posebni osnovni šoli je 130 otrok in so dosegli 97,6% uspeh. Na tako zelo dober uspeh močno vplivajo naslednji pozitivni momenti: - prizadevanja za zmanjšano število učencev v oddelkih; - uspešen dopolnilni pouk; - povečano število učencev podaljšanega bivanja; - širjenje prostovoljnih dejavnosti; - strokovno pedagoško in druž-beno-politično izobraževanje učiteljskega kadra; - tudi nekoliko izboljšani materialni pogoji šolstva v zadnjem letu. Programi učno-vzgojnih zavodov so bili v celoti izpolnjeni, ker so bila v zadovoljivi meri zagotovljena fi- nastopajo po analizi devetmesečnega obdobja in bodo nastopili še v večji meri do konca leta 1974 so naslednji: 1. Obstaja problem realizacije vseh obveznosti TIS do učnovzgoj-nih zavodov in s tem izpolnitev pogodbenih obveznosti šol; 2. Obstaja problem realizacije nalog ostalih obvez TIS, ki so nujno potrebne, če hočemo opraviti naloge na področju vzgoje in izobraževanja v občini Velenje do konca leta 1974. Predlagamo temeljnim organizacijam združenega dela - delavcem, da razpravljajo o navedeni problematiki in da tako aktivno pristopijo k razreševanju perečih problemov na področju vzgoje in izobraževanja, predvsem zaradi tega, ker smo na začetku leta zaradi znanih stališč do globalne obremenitve morali odstopiti od prvotno postavljene stopnje 5.72 % na 5,18 %, kar je za 0,54 % manj ali za 3.510.000,00 din manj. Zato so v celoti potrebna sredstva za izpolnitev programa TIS Velenje v letu 1974 v višini 5,724.883,00 din toliko bolj opravičena. Pogovarjajte se o tem, povejte svoje mnenje, dodajte nove predloge za razrešitev stanja. Naš predlog je, da obravnavano problematiko rešimo s posebnim dogovorom med TOZD in TIS, da nadoknadimo manjkajoča sredstva že v letu 1974 in da ne prenašamo izgube v letu 1975, ki bo zaradi novih, znanih zahtev na tem področju že itak bistveno težja. Tak je bil predlog izvršnega odbora TIS Velenje, ki je bil sprejet ob analizi osemmesečne porabe, takšno je tudi stališče odbora podpisnikov družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Velenje, ko je obravnaval devetmesečno porabo in stališče konference ZKS občine Velenje z dne, 5. 1 1. 1974, ko je obravnavala kompleksno problematiko vzgoje in izobraževanja. V Velenju, 6. 11. 1974 PREDSEDNIK IO TIS Drago TRATNIK, s. r. PROGRAM SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI VZGOJE iN IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1975 Vzgoja in izobraževanje sta sestavni del združenega dela Program dejavnosti vzgoje in izobraževanja za leto 1975 je nadaljevanje doslej doseženega programa in obenem korak naprej za dosego dolgoročnih ciljev na tem področju opredeljenih z dokumenti ZK, SZDL in sindikatov, izhajajoč iz ustavnega načela o svobodni menjavi dela.. Naloge, sklepi in stališča občinske konference ZKS Velenje, z dne 5. 11. 1974 o uresničevanju stališč in sklepov CK ZKS in skupščinske resolucije o idejnosti vzgoje in izobraževanja, nas obvezujejo, da v letu 1975 spremenimo odnos do vzgoje in izobraževanja, sistema vzgoje in vrednotenja dela na tem področju. Zato je potrebno v letu 1975 za dosego družbenih ciljev vzgoje m izobraževanja uresničiti naslednje: - nadalje razvijati samoupravo na tem področju ob tesni povezavi združenega dela in izenačevanju družbeno-ekonomskega položaja izobraževalnih dejavnosti z drugimi področji združenega dela; - poglabljati idejnost vzgojno-izobraževalnega dela in tako dosegati večjo družbeno vrednost pridobljenih znanj; - izenačevanje pogojev šolanja za vse otroke v občini; - usposabljanje učiteljev in otrok za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Da bi vse to dosegli postavljamo kot prioritetne naloge: 1. Usposabljanje pedagoškega kadra za uresničevanje zastavljenih ciljev in se na ta način čimpreje približati 100 % učnemu uspehu; 2. Sprejetje ukrepov za učinkovitejše reševanje kadrovskih razmer __ na področju vzgoje in izobraževanja ' s povečanjem vpisa na kadrovske šo- le in zmanjšanje odliva iz pedagoškega poklica; 3. Z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi zagotoviti stimulativno vrednotenje pedagoškega dela; 4. Podpirati sistemsko reševanje investicij v učno-vzgojni prostor in stanovanjsko izgradnjo za delavce v prosveti; 5. Načrtno pristopiti k uvajanju celodnevne šole; ' 6. Postopoma preiti na celoletno malo šolo; 7. S samoupravnim sporazumom o financiranju vzgoje in izobraževanja v občini Velenje za leto 1975 doseči, da bodo vsi družbeni dejavniki podprli uresničevanje nalog, ki jih postavljamo s tem programom za področje vzgoje in izobraževanja. MESTO VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V NAŠI SAMOUPRAVNI SOCIALISTIČNI DRUŽBI Vzgoja in izobraževanje je sestavni del združenega dela in glavni nosilec oblikovanja take socialistične osebnosti, ki bo sposobna graditi in spreminjati družbo. Zato ima po ustavi poseben družbeni pomen, ki se zrcali v posebnih programih in prioriteti izvajanja teh programov kot temeljnih sestavnih delov oblikovanja socialistične osebnosti in socialističnih samoupravnih odnosov. Zaradi narave vzgojno-izobraževalnega procesa je potrebno zanj zagotoviti dolgoročno planiranje in stabilnost v izvajanju, ki mora vključevati širjenje šolskega prostora, uvajanje učno-vzgojnih pripomočkov, metod in oblik dela ter prilagajanje šolstva potrebam časa in družbe! 1. Prispevki za obvezne oblike in statutarne pravice 2. Prispevki za nesreče pri delu 3. Prispev. za korišč. ZZ v tujini 4. Prisp. za ZZ upokojencev 5. Drugi prispevki (vaj.pogodbenih) 6. Povračila po konvencijah 7. Regresi in obresti 8. Prispevki kmetov dohodki skupaj izločitve: 1. v rezervi sklad 2,45 2. Za investicije v zdrav. 3. Za prenešene obveznosti republike in anuitete Cisti dohodki skupaj Cisti dohodki, preračunani na enega aktivnega zavarovanca in upokojenca ter druge nosilce zdravstve- 1973 32,413.648 8,433.975 268.445 2,895,471 695.391 61.779 54.609 694.193 45,517.511 1,115,179 6,165.807 38,236.525 1974 52,891.436 13,019.929 666.941 3,974.307 1,096.610 78.024 71.173 361.522 1973 = 100% 163,17 154,37 248,44 137,25 157,69 126,29 130,33 52,07 72,159.942 158,53 1,767.918 11,804.516 3,241.808 55,345.701 158,53 191,45 144,74 nega zavarovanja, ki nam dajo realnejšo podobo o dejanskih dohodkih, so: Leto 1973 1974 1973 =100% Štev. nosil, zavarovanja 23.314 25.400 108,94 Skupni znesek čistih dohodkov 38.236.525 55.345.701 Odpade na 1 nosilca zav. 1.640,06 2.178,96 Cisti dohodki na enega nosilca zavarovanja so se torej gibali povsem v mejah gibanja družbenega proizvoda in rasti osebnih dohodkov. Besedilo: obvezne oblike zdr. var. nesreče pri delu pravice iz zdr. zavar. po statutu (razširjene) denar, dajatve in nadom.6,707.242 druge izdatke skupaj Najbolj so narasli izdatki za ambulantno poliklinično zdravljenje in za bolnišnično zdravljenje. Podrobnosti izhajajo iz tabele I. v prilogi. Izdatki nadomestil in drugih denarnih dajatev so sicer v znesku višji kot v letu 1973 za 22,07 %, vendar gre to zvišanje v celoti na zvišanje osnov za nadomestila in valorizacijo nadomestil v tem letu, ki je bila opravljena zaradi podražitve osnovnih življenjskih artiklov. Podrobnosti sledijo iz tabele II. v prilogi. PROGRAM DEJAVNOSTI SKUPNOSTI IN ZDRAVSTVA V LETU 1975 S programom nove interesne zdravstvene skupnosti se obseg dosedanjih pravic ne bi smel skrčiti. 144,74 132,85 Izdatki za zdravstveno varstvo so v obdobju I.-IX. 1974 višji napram istemu obdobju lanskega leta za 42,12 %, znašajo pa za: 1973 1974 1973 = 100% 12.033.765 15,736.732 130,77 644.170 939.611 145,86 16,916.004 26,728.727 158,00 8,187.958 122,07 1,667.799 ,368.926 142,04 37,968.980 53.962.004 142,12 Vsa pozornost bo posvečena preventivni zdravstveni dejavnosti. Z dograditvijo zdravstvenega doma v Velenju in z nastavitvami novih zdravstvenih delavcev so že ustvarjeni pogoji za uspešnejše delo te službe. Posebna pozornost bo posvečena predšolski in šolski mladini. Doseči bo treba boljšo povezavo med dispanzerji in splošno medicino, posebno s fizioterapijo. Dispanzer za žene bo v sodelovanju s specialistično ginekološko ambulanto opravil sistematske preglede žena v fertilni dobi za zgodnje odkrivanje rakastih obolenj. Uvedena bo športna ambulanta. Predvideva se razširitev dela dispanzerja za medicino delj, kar bo omogočalo z nastavitvijo še enega specialista medicine dela. Povečalo se bo število sistematskih pregledov in poglobilo sodelovanje z organizacijami združenega dela. V sklopu tega dispanzerja se bo začelo razvijati ekologija. Patronažna služba bo v prihodnje izrazito plivalentna in bo usmerjena v zdravstveno nego bolnikov na domu. V specialistični dejavnosti bo povečano število ur ordinacij, ker je v tej dejavnosti čakalna doba še prevelika. Povečal se bo obseg zobozdravstvene dejavnosti predvsem v šolski zobozdravstveni službi. V sklopu IV. osnovne šole v Velenju bo odprta šolska ambulanta, ki bo delala za vso šoloobvezno mladino iz območja Velenja in ožje okolice. Povečal se bo obseg dela specialistične otodonske ambulante, z novimi aparaturami pa se bo organizirala ta služba. Z dokončno adaptacijo zdravstvene postaje Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo izboljšani pogoji dela v teh ustanovah. SŠZD Velenje predvideva, da se bo za izpolnitev vseh postavljenih nalog povečal v letu 1975 obseg dela za cc. 10%. Za uresničitev postavljenih ciljev (.podrobnega programa ne posredujemo, ker je preobsežen) se narekuje potreba, da se v letu 1975 povišajo dohodki zdravstvene skupnosti za cc. 25 %. Osnutek finančnega načrta, ki ga dajemo v razpravo je naslednji: Nasprotno. Uvajati bo treba sodobnejše metode zdravljenja, uvajanje novih pravic, krepitev zdravstvene službe tako v kadrovskem kot v strokovnem oziru, širiti kapacitete zdravstvene službe i. t. d. Z dograditvijo novih kapacitet v zdravstvu (interni oddelek v Slo. Gradcu, novi ZD v Velenju), se mora dvigniti tudi zdravstveni standard zavarovancev. Savinjsko-šalcški zdravstveni dom Velenje bo v letu 1975 še ojačal osnovno zdravstveno službo. Nastavil bo dva splošna zdravnika v Velenju in enega v Šmartnem ob Paki, k le-tem pa seveda še ustrezno število drugega zdravstvenega kadra. S tem se bodo razbremenile obstoječe splošne ambulante, skrajšala se bo čakalna doba pacientov ter ustvarili pogoji za strokovnejše in uspešnejše delo splošnih ambulant. DOHODKI Prisp. iz bruto oseb. dohodkov Prisp. iz dohodka TOZD za nesreče Prisp. za zdrav, varstv. upokoj. Prispevki za zdrav. var. kmetov Drugi prispevki CELOTNI DOHODEK Izločitve: - v rezervni sklad - za investicije - za republ. obveznosti - druge izločitve Cisti dohodek IZDATKI Zdravstveno varstvo Denarne dajatve Drugi izdatki SKUPAJ IZDATKI Pripomba: Pri izdatkih za investicije v letu 1974 so zajeta tudi sredstva, ki so bila mimo za investicije izločenih sredstev dana kot dotacija ZD Velenje in Splošni bolnici Slovenj Gradec. V predlogu finančnega načrta ne izkazujemo potrebne stopnje prispevkov, ker nam še niso znani podatki o predvideni višini brutto ma- v 000 din OCENA 1974 72.873 17.360 5.299 908 199 96.639 2.367 11.804 4.188 2.826 75.454 61.344 10.956 3.154 75.454 PLAN 1975 91.092 21.680 6.623 1.135 248 120.778 2.959 10.938 5.236 3.533 98.112 79.765 14.245 4.102 98.112 se osebnih dohodkov za leto 1975, niti še ni povsem jasno, ali še bodo stopnje določale enotno v okviru regionalne skupnosti ali v vsaki komunalni skupnosti posebej. Velenje, 6/11-1974 Podatke zbrala in uredila: Strokovna služba zdravstvenega zavarovanja Velenje ZNAČILNI PODATKI O KORIŠČENJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA I-IX 1973/1974 Tabela I. Besedilo Primeri ali dnevi 1973 1974 Znesek 1973 100% 1973 1974 1973 100% Ambulantno polikl. zdravljenje Zobozdravstvene storitve Preventivne in druge zdravstv. storitve Zdravila in injekcije Zdravljenje v bolnicah Primerjave statist. podatkov ni, ker seje 1,978.254 v letu 1974 uvedel obračun po faktorskih 1,449.240 razmerjih 162.225 174.445 107,53 66.247 75.703 - 114,27 7,960.886 2,606.274 1,557.062 4,690.368 13,242.796 11,981.272 131,74 143,46 5,831.758 20,346.514 150,50 124,33 153,64 V zadnjem času so nekateri domovi za stare začeli z organizacijo takih klubov, namenjeni so tistim, ki živijo v domu ln onim, ki so izven doma. Posebno pozornost je treba posvetiti sosedski pomoči, ki jo organizira RK. Dejavnost strežniške pomoči in nege na domu bi morala čimprej dobiti svoje pravne osnove za delo in razvoj. Namenjena je zlasti takim ostarelim ljudem, ki želijo živeti samostojno, vendar jim je potrebna določena pomoč pri vsakdanjih opravilih. V času bolezni ali oslabelosti potrebujejo tudi nego, posebno, če živijo pri svojcih, ki so ves dan zaposleni in jih ne morejo negovati. Velike so potrebe po navedeni obliki varstva, zlasti še zaradi tega, ker ne bo mogoče nikoli organizirati toliko zavodov, da bi lahko storili vse. Vedeti pa tudi moramo, da je. veliko takih ostarelih ljudi, ki si v zavod ne želijo. Jesen svojega življenja naj preživijo po lastnem preudarku. Omenimo naj, da spada v skupino družbene zaščite tudi oskrba odraslega v socialnem zavodu. Te vrste zavodi nudijo oskrbo in varstvo osebam, ki zaradi starosti ah drugih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti v družini ali sami. V občini Velenje nimamo lastnega zavoda. Za potrebe po domskem varstvu se vežemo na usluge domov v drugih občinah. Storjeni pa so ustrezni ukrepi, da se že v tem letu pristopi h gradnji ustreznega socialnega zavoda za varstvo odraslih s kapaciteto 124 ljudi. , KADROVSKI IN FINANČNI VIDIKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Predstavljene dolžnosti na področju socialnega skrbstva bodo pokazale svoj pravi rezultat le, če bodo kadrovsko primerno zasedene in da bo tudi financiranje po svoji obliki in vsebini dobro urejeno. Na vseh področjih se čedalje bolj pogosto opiramo na izkušnje, ki so okvirjene v normativih. Za socialno delo v družbenih službah oziroma v bodoči skupnosti socialnega skrbstva velja, da zmore socialni delavec opraviti socialno delo za 4500 prebivalcev. V naši občini je več kot 30.000 prebivalcev in bi torej potrebovali 6 socialnih delavcev ter tajnika interesne skupnosti socialnega skrbstva. Sedanja zasedba je minimalna -trije socialni delavci in vodja službe. Ostaja velik kadrovski deficit - 3 socialni delavci - za uspešno delo že opisanih dolžnosti v prejšnjem delu tega programa. Za administrativno, finančno in-organizacijsko delo pa bi opravljali delovne dolžnosti v smislu dogovorov enotno v vseh interesnih skupnosti. Izven tega kadrovskega opisa ostajajo delovne dolžnosti za varstvo vojaških vojnih invalidov in borcev, področje zdravstva in splošnih upravnih zadev sedanjega oddelka za družbene službe. Vprašanja, ki urejajo to področje, še niso dorečena. Sestavljen normativ ima svoj vidik v tem, da dosežemo čim višjo kvaliteto dela in racionalnost socialne službe. Upoštevati moramo realnost pri delu, ki se izraža v tem, da dobro poznamo prebivalstvo občine po raznih kategorijah, da z občutkom spoznavamo in odkrivamo potrebe po socialnem skrbstvu in da pri vsem tem spoznanju upoštevamo tudi dejanske možnosti družbe. Zdaj veljavne normative in delovne postopke bomo spremljali, neprestano iskali boljše delovne metode, se pri delu izobraževali, s tem dosegli čim manjšo izgubo delovnega časa. - Naloge, ki jih socialno skrbstvo opravlja, bi lahko opredelili v nekaj značilnih skupin: - delovne dolžnosti upravnega značaja, ki so predstavljene v zakonu o družinskih razmerjih po drugih veljavnih zakonih tega področja, - delovne dolžnosti, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi organi na podlagi sprejetih zakonov (mladoletni storilci prekrškov in kaznivih dejanj), - delovne dolžnosti izrazito stro- . kovnega značaja po veljavnih zakonih in drugih predpisih (strožje nadzorstvo, kategorizacija otrok, var- stvo otrok in družine itd.), - naloge v zadevah državljanov ki so podvrženi družbeno negativnim pojavom. To so opravila, ki jih socialna služba opravlja v splošni skrbi za občane in njihovo življenjsko varnost, - dolžnosti pri načrtovanju, usmerjanju, koordinaciji razvoja socialne službe v občini (gospodarstvu, zdravstvu, zaposlovanju, socialnem zavarovanju) z društvi, organizacijami pri uresničevanju družbeno veljavnih načel socialnega skrbstva občanov. V bodoči skupnosti socialnega skrbstva je mogoče ob sedanji kadrovski zasedbi računati še naprej le na delo v zvezi s kurativnimi nalogami. Premalo bo možnosti za preventivne dolžnosti, ki bi zavirale oziroma odpravljale pogoje za nastajanje različne socialne problematike. Od leta 1964 dalje se strokovni delavci, zaposleni na opravljanju dolžnosti socialnega dela, po številčnem stanju niso okrepili, nasprotno število zaposlenih v letu 1964 se je ob reformi 1965. leta za eno delovno mesto zmanjšalo, čeprav se je število prebivalstva povečalo kar za 10.000. Vodstveni kader se je v opisanem obdobju menjal kar štirikrat. Vpra- šanju kadrov bo potrebno v novi interesni skupnosti socialnega skrbstva posvetiti ustrezno pozornost. Financiranje Predvidevanja za financiranje te družbene dejavnosti v letu 1975 so prispevki osebnega dohodka delavcev in občanov (delovno razmerje) in tisti, ki z osebnim delom opravljajo samostojno poklicno dejavnost s prispevkom od tistega dela dohodka, ki se šteje za osebni dohdek. Drugi dohodki so še vračila zavezanih strank in darila občanov. Osnova in stopnje prispevkov za socialno skrbstvo se uredijo s samoupravnim sporazumom. Možno je tudi, da se sredstva za financiranje socialnega skrbstva zagotavljajo z združevanjem sredstev TOZD-ov ter s prispevki družbenopolitične skupnosti. Prognoza financiranja socialnega skrbstva v občini Velenje je prikazana tako, da je od osnove bruto osebnih dohodkov v letu 1975 1,140.831.000 izračunan 1 %, kar predstavlja 11,408.310. Predvideni izdatki za bodočno skupnost socialnega skrbstva za leto 1975 pa so: 3,800.000,- obveznosti skupnosti za socialne dajatve 750.000,- osebni dohodki zaposlenih v skupnosti 5,000.000,- investicije za dom odraslih v Velenju 700.000,- ostale investicije (domovi za otroke in odrasle) ,140.000,- poslovni stroški (najemnina, pisarniški material, oprema, telefonski stroški idr.) 178.500,- pomoči ŽFN 100.000,- dejavnost humanitarnih društev 5.000,- pomoči za osebe brez stalnega prebivališča 30.000,- kadrovanje s štipendiranjem kadrov socialnega skrbstva 35.000, - druga opravila in poslovanje zveze ,669.810,- obvezna rezerva 11,408.310,- Razpored dohodkov bo razviden v finančnem načrtu te interesne skupnosti. Prav tako bo v tej listini opravljena natančna razdelitev sredstev za izdatke poslovnega leta. Skupnost socialnega skrbstva se bo v nekaterih nalogah vezala na zvezo skupnosti socialnega skrbstva v republiki. Dolžnosti bodo določene v zakonu o socialnem skrbstvu in po družbenem dogovoru. % PROGRAM SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOST! ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA ZA LETO t975 IN REALIZACIJA PROGRAMA V ČASU OD JANUARJA DO SEPTEMBRA LETOS Odločilno vlogo — delovni človek UVOD Zavarovanci temeljnih in drugih organizacij združenega dela z območja občine Velenje so pri uveljavljanju svojih pravic iz zdravstvenega zavarovanja združeni v začasni skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem. Svoje pravice uveljavljajo pri zdravstvenih delovnih organizacijah na območju skupnosti in izven nje in pri skupnosti sami. Samoupravne pravice pa uresničujejo potom zbora zavarovancev v TOZD in drugih delovnih skupnostih, potom svetov zavarovancev v občini in potom dvodomne skupščine skupnosti. Uresničujoč nova ustavna načela pa se morajo najkasneje do 31. 12. 1974 konstituirati nove samoupravne zdravstvene skupnosti, v katerih morajo biti zagotovljene nove kvalitete samoupravljanja, kjer se bodo uresničevali skupni interesi zdrav- stvenega varstva, financiranje le-tega, obseg pravic in višina obveznosti s samoupravnim sporazumom in dogovarjanjem na vseh ravneh. Pri tem pa bo moral imeti delovni človek v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela odločilno vlogo. Zagotoviti se bo torej morala svobodna menjava dela med delovnimi ljudmi in delavci v zdravstvenih delovnih organizacijah, združevanje sredstev po rjačelu vzajemnosti in . solidarnosti, skupno odločanje o obsegu in vrsti pravic, določanje politike razvoja in pospeševanje zdravstvene dejavnosti, izobraževanje zdravstvenih delavcev, poglobljeno raziskovalno delo in uresničevanje drugih skupnih interesov. IZVRŠITEV PROGRAMA V OBDOBJU I. DO IX. 1974/ I.-IX. 1973 Tako kot po obsegu kot po zbranih in porabljenih sredstvih se pro- gram zdravstvenega zavarovanja uresničuje v povsem normalnih okvirih. Po fizičnem obsegu zdravstvenih storitev presega le-ta obseg iz leta 1973 skoro v enakem odnosu, v kakršnem se je povečalo število zaposlenih in s tem število zavarovanih oseb, po porabljenih sredstvih pa je Akt. Dr. čl. aktiv. Upok. porast višji zaradi znanih vplivov podražitev na jugoslovanskem trgu, visoka stopnja inflacije, velike investicije i. t. d. Število aktivnih zavarovancev in zavarovanih oseb je bilo po stanju na dan 30. 9. 1974 v primerjavis stanjem na dan 30. 9. 1973 naslednje: Dr. čl. upok. Ostale kateg. Skupaj Kmet. zav. 1973 18.354 19.088 2.898 1974 20.309 21.231 2.995 110,65 111,22 103,34 Primerjava dohodkov v. letu 1974 napram letu 1973 ni povsem realna, ker so precej višji dohodki v letu 1974 ne le odraz povišanja mase osebnih dohodkov, pač pa tudi višja stopnja, ki je bila samoupravno dogovorjena prav zaradi višjih potreb v letu 1974. Ob upoštevanju povišanja števila aktivnih / 2.202 95 42.637 1967 2.306 115 46.956 1981 104,72 121,05 110,13 100,71 zavarovancev in korigirana stopnja, pa so se dohodki gibali v skladu z gibanjem osebnih dohodkov in še vedno izpod rasti dnižbenega proizvoda. Realizacija dohodka v obdobju januar - september 1974 in primerjava z letom 1973 je naslednja: VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST IN FINANCIRANJE V LETU 1975 Program vzgojno izobraževalne dejavnosti v občini Velenje in njegovo vrednotenje gradimo na nalogah, ki izhajajo iz veljavnih zakonskih določil in stališč odbora za skupno in splošno porabo občine Velenje, da je treba izvajati in financirati naloge, ki so po ustavi obvezne. Upoštevamo tudi določila zakona o samoupravnih interesnih skupnostih vzgoje in izobraževanja, ki na osnovi ustavnih določil postavlja delavce v vzgojno-izobraževalnih ustanovah kot izvajalce nalog v medsebojno povezanost z delavci v združenem delu kot uporabniki teh dejavnosti. STALIŠČA ZA FINANCIRANJE Pri financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1975 upoštevamo prvenstveno tiste naloge, ki so po ustavi obvezane, istočasno pa dajemo v ospredje tiste naloge, ki nam že v naprej omogočajo viden napredek šolstva v občini, združevanje osnovnega šolstva, postopno uvajanje celodnevne šole, razne oblike, ki imajo za posledico zmanjševanje socialnih razlik med učenci. Osebni dohodki delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih morajo biti usklajeni z osebnimi dohodki drugih delavcev v združenem delu. To bomo dosegli z ustrezno spremembo samoupravnih sporazu-, mov o delitvi dohodka in osebnih" dohodkov za to področje. V tako spremenjene sporazume je nujno zajeti tudi kriterije za oblikovanje in delitev sredstev za dopolnilni in dodatni pouk ter svobodne dejavnosti učencev. Materialni stroški pomenijo primaren odnos družbenih dejavnikov do tega področja. Uvajanje modernizacije pouka, učne tehnologije, nadaljnje razvijanje materialne osnove šolstva pomeni korak naprej k še boljšim učnim rezultatom. Učni uspeh se na osnovnih šolah naše občine iz leta v leto izboljšuje. K temu pripomore vrsta dejavnikov, ki so že našteti v poročilu o uresničevanju in finansiranju programa TIS Velenje za preteklo leto. Taka dejavnost je terjala tudi določena sredstva, ki so se obrestovala pri učnem uspehu učencev, kar nam prikazuje naslednja razpredelnica: šolsko leto izdelalo 70/71 71/72 94,5 %. 95,5 % 72/73 73/74 97,7 % 97,9 % IZRAČUN SREDSTEV ZA IZVRŠITEV ZASTAVLJENIH NALOG Izračun opiramo na dogovorjene normative, ki urejajo učno obveznost, število učencev v oddelkih, število oddelkov, deljen pouk; do-čim je vsebina vzgojno-izobraževal-nega dela opredeljena z enotnim učnim načrtom za vso SR Slovenijo, ki daje osnovne smernice vzgojno-izobraževalnega procesa. Merila izobraževalne skupnosti Velenje, ki jih vsako leto sprejme Skupščina TIS sproti, so podlaga za ugotovitev višine povračila za opravljene pogodbene obveznosti in dejavnost učno-vzgojnih zavodov. IZRAČUN POTREBNIH SREDSTEV ZA FINANCIRANJE PROGRAMA PODROČJA DEJAVNOSTI, KI JIH FINANCIRA TIS: 1. Vzgojno varstvena zavoda Šoštanj in Velenje - WZ 2. Vzgojno izobraževalni zavod Velenje (združena šola, ki vključuje 6 centralnih osnovnih šol z 11 podružnicami in POŠ Velenje) - VIZ 3. Glasbena šola Velenje - GLŠ 4. Delavska univerza Velenje - DU KRITERIJI OBLIKOVANJA SREDSTEV Potrebna sredstva za financiranje dejavnosti v letu 1975 se oblikujejo iz sredstev potrebnih za OD, materialne izdatke, sredstev skladov Skupne porabe in ostalih sredstev. Kriteriji za oblikovahje sredstev za redne osebne dohodke po veljavnih samoupravnih sporazumih s povprečnimi delovnimi izkušnjami 15-20 let: - — • " " 1.528,00 din 1.697,00 din 2.196,00 din 3.024,00 din 3.353,00 din 3.809,00 din. nekvalificiran delavec - polkvalificiran delavec - kvalificiran delavec - srednja izobrazba - višja izobrazba - visoka izobrazba Kriteriji za oblikovanje sredstev za materialne izdatke Predviden je porast materialnih stroškov za 30 % v primerjavi z letom 1974. Sredstva sklada skupne porabe se oblikujejo: - 9 % za stanovanjsko izgradnjo - 1,5 % za strokovno izpopolnjevanje - 0,3 % za socialne in kulturne potrebe - 900,00 din za regresiranje letnega dopusta j - 100,00 din mesečno na zaposlenega za regresiranje prehrane - sredstva za jubilejne nagrade. Ostala potrebna sredstva Šolam se ta sredstva dodeljujejo na osnovi letnega delovnega načrta za izpolnitev nalog s področja dopolnilnega pouka, varstva vozačev, male šole, za razširjeno dejavnost v prihodnjem šolskem letu, težja delovna mesta in dodatek za kombinirane oddelke. VZGOJNO VARSTVENA ZAVODA VELENJE IN ŠOŠTANJ - doslej vključenih 846 otrok - zaposlenih skupno 75 delavcev, od tega 38 vzgojiteljic - potrebna sredstva za OD 4,487.152,00 din - 100 novih mest v WZ, predvidenih v letu 1975, glede na letno ceno bivanja 5.304,00 din 530.400,00 din SKUPAJ VVZ 5,017.552,00 din VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE - skupaj vključenih otrok 4.481 - število oddelkov 169 čistih in 15 kombiniranih - skupaj zaposlenih 332 delavcev, od tega 246 učno-vzgojnega osebja - sredstva za redne osebne dohodke 27,510.784,00 din - sredstva za materialne izdatke 5,644.614,00 din - sredstva sklada skupne porabe 1,348.050,00 din - ostala potrebna sredstva 3.702.786,00 din - v letu 1975 se uvaja celodnevna šola na osnovni šoli Biba Roeck od 1. 2. 1975 dalje, od 1. 9. 1975 dalje pa tudi v Šmartnem ob Paki, PQŠ Velenje, izvedene pa bodo tudi priprave za CŠ na IV. osnovni šoli v Velenju - skupaj izdatki celodnevne šole 3,000.000,00 din SKUPAJ VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD 41,206.234,00 din GLASBENA ŠOLA VELENJE skupaj vključenih 394 učencev zaposlenih delavcev skupaj 19 sredstva za OD 2,176.826,00 din DELAVSKA UNIVERZA VELENJE DU se financira po predloženem programu, ki vsebuje splošno in družbeno politično izobraževanje, oshovno šolo za odrasle v celoti in šolo za starše. S financiranjem za leto 1975 se DU po novi sistemizaciji delovnih mest postavlja v enakopravni položaj z ostalimi vzgojno izobraževalnimi področji. - ROD 2 organizatorjev 151.987,00 din - 2 oddelka osnovne šole za odrasle 80.000,00 din - izvedba šole za starše 100.000,00 din SKUPAJ DU 331.987,00 din Izračun stroškov na učenca po posameznih učno-vzgojnih zavodih za leto 1975: VVZ 5.304,00 din VIZ 9.185,75 din Glasbena šola 5.524,95 din DRUGE DEJAVNOSTI IN OSTALE OBVEZE TIS V LETU 1975 Poleg redne in obvezne dejavnosti financiranja dela učno-vzgojnih zavodov: VIZ Velenje, Glasbene šole, VVZ in DU so še druge dejavnosti in obveznosti, ki jih ima TIS. Te so: 1. Amortizacija nepremičnin po minimalni stopnji 575.685,00 din 2. Amortizacija opreme in učil po minim. stopnji 488.979,00 din 3. Prevozi učencev po zakonu in stroški bivanja učencev iz oddaljenih krajev (50.000,-din) 721.500,00 din 4. Stroški regresiranja prehrane učencev 4.481 učencev x 130,- din 582.530,00 din 5. Stroški regresiranja prevozov učencev za ekskurzije 4481 učencev x 75,50 din 338.315,00 din 6. Dokvalifikacija pedagoškega kadra 50.000,00 din 7. Testiranje šolskih novincev 34.500,00 din 8. Obveze do drugih TIS - stroški šolanja otrok iz naše občine na posebnih osnovnih šolah izven občine 140.000,00 din 9. Sofinanciranje programa skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti za TIS, TKS, TTKS, OV ter stroški samoupravnih organov TIS 350.000,00 din 10. Štipendiranje za pedagoški poklic 1,300.000,00 din 11. Regresiranje nabave učbenikov 851.390,00 din 12. Anuitete 420.000,00 din 13. Pospeševanje svobodnih dejavnosti skupno 4481 učencev x 100,- din 448.100,00 din 14. Pospeševanje učno-vzgojnega dela vsebuje tiste oblike delovanja na šolah, ki niso zajete v drugih postavkah, predvsem pa delo občinske pionirske komisije 150.000,00 din 15. Civilna zaščita (slo) 4481 učencev x 100,- din 448.100,00 din 16. 1 % obvezna rezerva po zakonu 557.300,00 din 17. Operativna rezerva 557.300,00 din SKUPAJ DRUGE DEJAVNOSTI IN OSTALE OBVEZE TIS VELENJE V LETU 1975 8,013.699,00 din REKAPITULACIJA: Dejavnost učno-vzgojnih zavodov: - vzgojno-varstveni zavodi (Velenje, Šoštanj) - VIZ Velenje - Glasbena šola Velenje Delavska univerza Velenje 5,017.552,00 din 41,206.234,00 din 2.176.826,00 din 331.987,00 din 8,013.699,00 din - druge dejavnosti in ostale obveze TIS Velenje SKUPAJ POTREBNA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBClNI VELENJE ZA LETO 1975 ZNAŽŠAJO 56,746.298,00 din INVESTICIJE V ŠOLSTVU Investicije v šolski prostor, katerih investitor jc TIS Velenje, so: - Posebna osnovna šola Velenje — investicija že začeta, - IV. osnovna šola Velenje - investicija že začeta, - Podružnična šola Topolšica — investicija se prične spomladi 1975, - Telovadnica in tehnična delavnica pri osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj. Te investicije finančno niso zajete v tem programu, ker se bodo financirale iz sredstev sklada negospodarskih investicij in družbenega dogovora med TOZD ter SNGI. Pri vseh investicijah v šolstvu je potrebno upoštevati v bodoče prehod na celodnevno šolo. Istočasno je potrebno opozoriti na nujnost investicije v novo vzgojno-varstveno ustanovo v Velenju, če hočemo uresničiti do leta 1980 zastavljeno nalogo. • PROGRAM SAMOUPRAVNE INTERESNE KULTURNE SKUPNOSTI ZA LETO 1975 Kultura enakopravni sooblikovalec MESTO IN VLOGA KULTURE TER KULTURNE SKUPNOSTI: Kultura ima v sodobnem družbenem življenju mesto enakopravnega sooblikovalca družbenega dela in družbenega razvoja. Ob intenziviranju potreb po razgledanem in vsestransko usposobljenem človeku kot proizvajalcu in kot upravljalcu s presežno vrednostjo lastnega dela postaja kultura vedno bolj pomemben soustvarjalec proizvodnega procesa. Samoupravna interesna kulturna skupnost mora biti ravno tisti samoupravni mehanizem, ki usklajuje potrebe in možnosti, sredstva in cilje, interes izvajalcev in porabnikov, tako da zagotavlja maksimalno sodelovanje med izvajalcem in potrošnikom ter sooblikovanje kulturne politike predvsem na ravni občine, pa tudi na ravni republike. Delavci, ki po samoupravnih sporazumih oz. družbenih dogovorih po dogovorjeni stopnji prispevajo sredstva tudi za samoupravno interesno skupnost za kulturo (SIKS), uresničujejo svoje potrebe v zboru porabnikov, delavci ki delajo v kulturi, pa v zboru izvajalcev: oba zbora tvorita skupščino kulturne skupnosti. Obseg dejavnosti in osnovo za izračun njenega finančnega ovrednotenja določajo potrebe izvajalcev na eni ter potrebe oz. ekonomsko-finančne zmožnosti porabnikov na drugi strani. Kulturne skupnosti del sredstev združujejo na republiški ravni; to so sredstva za financiranje nalog, ki po svojem obsegu in značaju presegajo raven skupnosti na nivoju občine: založništvo, film. meddržavni in medrepubliški stiki itd. Del teh sredstev se vrne v SIKS pod določenimi pogoji (akcije širšega družbenega pomena). Posebno so poudarjene naslednje naloge kulturne skupnosti: - napori za doseganje kulturnega minimuma glede prostorov in dejavnosti; - načrtna kadrovska politika (štipendije), ki bo zagotovila strokovnjake za bodoče delo; - sodelovanje pri skrbi za celovito kulturno vzgojo mladine in odraslih. PROGRAM DEJAVNOSTI Prvi kompleks dejavnosti so dejavnosti profesionalnih zavodov: najprej celjskega Zavoda za spomeniško varstvo in Zgodovinskega arhiva. Le-ta po zakonu pokrivata tudi naše območje. Na njuno strokovno pomoč računamo zlasti ob nekaterih akcijah: v letu 1974 smo začeli, v letu 1975 bomo nadaljevali s sistematičnimi posegi v spomeniškem varstvu (v teku so konzervatorska dela na šeleški cerk/ici, v pripravi je topografija etnografskih spomenikov občine in konzerviranje Foitove zbirke v velenjskem muzeju). Novosti v dejavnosti velenjske muzejske zbirke so - poleg širjenja prirodoslovnega oddelka in zbirke NOB - raziskave o zgodovini delavskega gibanja in etnografski oddelek, pa še oddelek z likovnimi eksponati iz baroka. Ker se delovno območje muzeja širi, bo treba urediti njegov finančni in delovni položaj. Knjižico čaka delo na že začetih poteh: večji nakup zlasti strokovne literature, večji obisk, boljša struktura izposojenih knjig; potem ureditev in pomoč manjšim knjižnicam (Pesje; Šmartno ob Paki), radi bi dosegli boljše sodelovanje s knjižnicami pri delovnih organizacijah, odprte so tudi še možnosti za sodelovanje s celjsko študijsko knjižnico. Poleg osnovne dejavnosti je knjižnica tudi središče razstavne in komorne dejavnosti. Da bi do leta 1980 dosegli slovensko povprečje v številu knjig na prebivalca, bi morali na leto kupiti od 5 do 6 tisoč knjig (v letu 1974 je kulturna skupnost namensko dotirala nakup več kot 5 tisoč strokovnih knjig), kupimo jih pa le okoli 2.500. Oba osrednja kulturna domova, šoštanjski in velenjski, sta edina tovrstna objekta, namenjena samo kulturni dejavnosti. Problematična je situacija v velenjskem Domu, kjer sta najemnika tiskarna in glasbena šola. V naslednjih letih bomo morali v skladu s srednjeročnim programom v Domu skoncentrirati kulturne dejavnosti, najemnikoma pa najti druge prostore. Nujni postajajo tudi že večji vzdrževalni posegi. Ob novem šoštanjskem Domu velja mimo običajne dejavnosti (kino, amaterske sekcije itd.) omeniti tjakaj preseljeno Napotnikovo galerijo z zbranim jedrom dosegljivih Napotnikovih kipov. Večji del amaterske dejavnosti tako mladine kot odraslih pokrivata Zveza kulturnoprosvetnih organizacij, ki deluje po sosvetih - panogah, med katerimi sta najuspešnejša glasbeni in gledališki, ter Šaleška folklorna skupina. Izkušnje pri nas in drugod kažejo, da amaterske skupine niso nujno slabše od poklicnih, poleg tega ima ljubiteljsko delo svojo vlogo zlasti kot osveščanje in (samo)vzgoja. Abonma (10 do 12 koncertnih in gledaliških prireditev v sezoni) in glasbena mladina, ki skrbi za glasbeno vzgojo mladih, sta akcija oz. organizacija s katerima si ob neoporečni izvajalski ravni zagotavljamo stalno kulturno dogajanje. Novi prireditvi večjega obsega in odmeva, predvsem mednarodno srečanje komornih orkestrov, pomenita za Velenje nadaljnjo afirmacijo v jugoslovanskem in evropskem prostoru. Osem evropskih orkestrov, od tega trije domači, s samega kvalitetnega vrha bo pomenilo prvovrsten glasbeni dogodek tako občanom Velenja in okolice kot drugim Slovencem in Jugoslovanom (koncerte bo snemala RTV, ki bo sofi-nansirala srečanje s 50-70 %). Ob tem srečanju na začetku decembra bo teklo posvetovanje o delavstvu in kulturi, pripravili bomo tudi komentirane koncerte za mladino. Republiški likovni festival je zelo na široko zasnovana akcija, v kateri bomo samo v Velenju (razstave bodo hkrati odprte v desetih slovenskih mestih) videli več kot 500 slik najrazličnejših ustvarjalcev iz Slovenije in Jugoslavije. Gre za to, da dobre slike prodrejo povsod tja, kjer je le količkaj primeren prostor za ogled. Mimo množice manjših srečanj, gostovanj, proslav, akcij v okviru sodelovanja z zamejci, z bratskimi mesti in z JLA, se bomo z večjim slavjem spomnili 30-letnice osvoboditve oz. podpisa nemške kapitulacije v Topolšici. Deloma nove oz. združene in poenotene so naslednje akcije: odkupi kipov in slik (za Muzej, Napotnikovo galerijo in velenjsko galerijo), potem opremljanje Velenja s kipi in založništvo (združena sredstva za katalog z reprodukcijami otroških slik, za Napotnikov katalog, za Vodič po Foitovi zbirki, za brošuro o Zavodnjah ter za izdajo almanaha). Odkupiti nameravamo zapuščino slikarke - rojakinje Majde Kur-nik, živela in delala je v Beogradu, in iz tega gradiva urediti majhen spominski prostor. Od investiranja v kulturne domove bomo nadaljevali z urejanjem domov v Smartnem ob Paki in v Pesju ter pričeli oz. pomagali pri adaptaciji domov v Šentilju in Zavodnjah. Zavedamo sc, da sta razvoj in rast dejavnosti v perspektivi odvisna od usposobljenosti kadrov: načrtujemo 4 štipendije za glasbo ter po eno za gledališče (že realizirana) in za likovno umetnost. Permanentno izobraževanje (seminarji, delovne štipendije itd.) je obveznost vsake skupine oz. zavoda. FINANČNA RE KAPITULACIJA PROGRAMA KULTURNE SKUPNOSTI ZA LETO 1975 IN PREGLED POTROŠNJE V PRVIH DEVETIH MESECIH LETA 1974 V predračunu za leto 1975 niso upoštevana sredstva, ki jih združujemo v Kulturni skupnosti Slovenije, in investicije. Sredstva, vodena pod postavo investicije v kulturne domove, so pravzaprav sredstva, namenjena ta-koimenovanemu investicijskemu vzdrževanju, to je večjim popravilom v že obstoječih objektih. Sredstva za dejavnost Kajuhove spominske sobe so v proračunu za leto 1974 všteta v stroških proslave ob 30-letnici pohoda XIV. divizije. V prvi koloni od leve so naštete postavke, druga kolona predstavlja planirana sredstva za leto 1974 po predlogu rebalansa, tretja kolona predstavlja porabo prvih devet mesecev, četrta kolona pa načrtovana sredstva za leto 1975. Posvojitve S posvojitvijo damo otroka, ki nima staršev, ali pa so njegovi starši brez roditeljskega čuta in zanj ne skrbe, v novo družino. Novi zakon o družinskih razmerjih prinaša možnost popolne posvojitve, ki pomeni dokončno prekinitev vseh vezi med posvojenim otrokom in njegovimi pravimi starši. Posvojitev bo postala tako še bolj odgovorno dejanje. Ta oblika terja namreč izredno veliko strokovnega dela. Zato novi zakon predvideva, da bi se za posvojitve izoblikoval v Sloveniji en sam center. Podani bi bili pogoji za enotni pregled nad družinami, ki želijo kposvojiti otroka, kot tudi nad otroci, ki naj bi bili posvojeni. REJNIŠTVO Rejništvo je v naši republiki popolnoma nadomestilo klasično domsko varstvo za otroke, ki ne morejo živeti pri starših. Zakon o socialnem skrbstvu odpira možnost, da ob določenih pogojih rejnik pridobi pravico do zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Tako bodo podane možnosti za kvalitetno izboljšanje te oblike najbolj pristnega družbenega varstva otrok. Varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju Število otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se giblje v okviru relativnih konstant, ki jih predstavlja letno število rojstev v občini (ca 500) in pogostnost pojavljanja motenj v populaciji (ocenjuje se, da je motenih in potrebnih posebne obravnave oz. pomoči do 5 % otrok enega rojstnega letnika). Po tem lahko ugotovimo, da je v občini vsako leto od 25 do 30 otrok, ki so potrebni predstavitve komisiji za razvrščanje otrok. Ta podatek je tudi smernica pri načrtovanju in opravljanju nadaljnjih ukrepov za njihovo usposobitev in vključitev v življenje. Zlasti pozorno je treba zaradi velike ogroženosti spremljati skupino otrok, ki so zmerno, težje in težko umsko manj razviti. Poglavitni smoter skrbi skupnosti socialnega skrbstva za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je zagotoviti take socialne možnosti, po katerih lahko njihovo usposabljanje za življenje in delo čimbolj uspešno poteka. Dolžnosti skrbeti za otroke z motnjami v razvoju so razdeljene in poverjene področju zdravstva, vzgoje, izobraževanja ter otroškemu varstvu. Za pravično obravnavanje teh otrok je pomembna naloga skupnosti socialnega skrbstva, ki si bo prizadevala za sistematično in koordinirano skupno delo. Varstvo vedenjsko in osebnostno motenih otrok in mladoletnikov ter mladoletnih prestopnikov (storilci prekrškov in kaznivih dejanj) Že nekaj let narašča število vedenjsko in osebnostno motenih otrok in mladoletnikov. To se opaža predvsem v osnovnih šolah, kar je tudi eden izmed poglavitnih razlogov za hitrejši razvoj šolskih svetovalnih služb. Narašča tudi število mladoletnikov - storilcev prekrškov in kaznivih dejanj. Organi javne varnosti opozarjajo, da število narašča že nekaj let, zlasti pri otrocih starih do 14 leta. Dejansko se začenja mladinska delikvenca že pri otrocih, starih okrog 13 let in ne šele po 14 letu, ko jih zajema naša kazenska zakonodaja. Indeks povečanja vedenjsko in osebnostno motenih otrok je 147, mladoletniki obsojeni zaradi prekrška indeks 126, mladoletniki obsojeni zaradi kaznivega dejanja pa 120. Kategorija, ki je pravkar omenjena, opozarja na posebno obravnavo. Vedeti, moramo, da gre za otroke in mladoletnike, ki s svojim negativnim ponašanjem, s prekrški ali s kaznivimi dejanji že opozarjajo nase. Razen tega je še najmanj enkrat toliko otrok, pri katerih obstoja nevarnost, da se bodo prej ali slej znašli v skupini vedenjsko ali osebnostno motenih otrok v skupini storilcev prekrškov ali storilcev kaznivih dejanj, v glavnem zaradi tega, ker živijo v tako ogrožujočem družinskem okolju, da je le od določenih zunanjih okoliščin odvisno kdaj bodo prišla do izraza njihova negativna nagnjenja in pomanjkljivosti v primarnem socializacijskem okolju (družina). Velika nevarnost grozi družbi, če bo zanemarila ugodni čas za strokovno obravnavo vseh navedenih kategorij otrok in mladoletnikov. To še zlasti zaradi tega, ker se s potekom časa vedno bolj odmikajo realne možnosti za dosego uspeha prevzgoje, kar pa hkrati pomeni, da se bodo iz vrst teh otrok- in mladoletnikov razvile odrasle družbeno neprilagojene osebe z asocialnimi in antisociainimi težnjami, ki jih bodo uresničevale na enem izmed področij socialne patologije (kriminaliteta, prekrški, alkoholizem, dclo-mrzništvo, beračenje, potepuštvo, prostitucija, samomori, seksualne deviacije itd.). VARSTVO ODRASLIH Področje zajema pomoč odraslim osebam, ki se zaradi različnih okoliščin znajdejo v takih socialnih težavah, da jim je nujna družbena pomoč. To so: odrasle duševne ali telesno prizadete osebe brez sredstev za preživljanje, ki rabijo denarno pomoč. Osnovni cilj skupnosti socialnega skrbstva pri pomoči odraslim občanom je zagotoviti take življenjske pogoje, da bodo povečali njihove sposobnosti in sc bodo mogli prilagajati ter vključevati v življenjsko sredino. Družbeno denarne pomoči V naši republiki prejema stalno družbeno denarno pomoč 11.500 ljudi, v. občini Velenje pa je te pomoči deležno 130 občanov. To pomoč prejemajo osebe, ki same niso zmožne pridobiti dovolj sredstev za preživljanje in jim je le denarna pomoč družbe redni vir za preživljanje. Med navedenimi jih je polovica takih, ki razen družbene denarne pomoči, nimajo nobenih drugih virov za preživljanje. Že nekaj let so pogostna opozorila, da je to področje izredno pereč problem, saj so pomoči večinoma tako nizke, da omogočajo le bedno preživljanje. Posebno skupino ogroženih občanov predstavljajo ostareli kmetje, ki niso več sposobni za delo in so ostali sami na kmetijah. Prejeli bodo ali pa že prejemajo kmečko pokojnino, ki pa ne zadošča za življenje. Civilne žrtve vojne so posebna kategorija invalidov, ki prejemajo po določbah zakona denarno pomoč v primerih, ko je podana najmanj 60 % invalidnost. Sredstva za te pomoči prispeva republiški proračun. Postopek in vso drugo zaščito pa nudi tej kategoriji socialna služba. V Velenju imamo teh primerov 24. Pomoč družinskim članom, katerih edini hranilec je v obvezni vojaški službi, je predpisana z ustreznim republiškim zakonom, sredstva pa zagotavljajo' občine v postavkah socialnega skrbstva. V občini je letno takih primerov od 7 do 9. Osebe z družbeno negativnim vedenjem (potepuhi, berači, delo-mrzneži, alkoholiki, narkomani, seksualno deviirane osebe, storilci prekrškov in storilci kaznivih dejanj). Po ugotovljenih podatkih narašča število oseb z družbeno negativnim vedenjem. Zelo izstopa število oseb, ki so podvrženi alkoholizmu, čedalje bolj pogosti pa so tudi primeri narkomanij. Vidimo tudi porast splošne kriminalitete in dvig števila storjenih prekrškov. Vsi našteti pojavi so ravno tisti, na katere je družba najbolj občutljiva, saj prizadevajo osnovna pravila družbenega sožitja, rušijo red in napadajo osnovne dobrine (človeško integriteto, varnost občanov, čast in dostojanstvo ljudi, premoženje). Razen tega so osebe, ki se vdajajo tem negativnim pojavom, trajno nevarne družbi, saj je le majhen del izmed njih mogoče prevzgojiti z danes znanimi metodami. Vidimo, da osebe z negativnim vedenjem neprestano ogrožajo svojo okolico s ponašanjem in dejanji, predstavljajo trajen vir okužbe za druge, zlasti za mladoletnike« ki pod vplivom odraslih kaj lahko zapadejo v de-viantnost. Zanesljivih podatkov o številu oseb z negativnim vedenjem ni mogoče zbrati. Zbrani so nam le podatki obravnavanih oseb pri različnih organih zaradi kršitev veljavnega reda in miru, kaznivih dejanj, alkoholikov itd. To so pojavi, ki so tudi navzven opazni, saj vedenje oseb, vdanim tem pojavom, ruši družbeno sožitje, zato so potrebni ukrepi za preprečevanje takega početja. Socialna služba se pri svojem delu srečuje z vsemi temi pojavi, z nekaterimi bolj, z drugimi manj aktivno. Pri veliki večini pojavov le sodeluje z drugimi strokovnimi službami, vendar je treba poudariti, da je od njenega dela pogosto v odločilni meri odvisen uspeh vseh drugih družbenih prizadevanj za resocializacijo oseb z negativnim vedenjem. Še smo prepričani, da le kazen vpliva na osebe z negativnim vedenjem in rešuje njihovo osebnostno problematiko. Tako prepričanje in pričakovanje pa je napačno. Osebam z negativnim vedenjem samo kaznovanje nič ne koristi, celo škoduje jim. Uspehe glede izboljšanja njihovega bodočega ponašanja je mogoče pričakovati le od "aktivnega tretmanskega pristopa in poskusov spreminjanja njihove osebnosti. Posebno pozornost smo dolžni posvetiti problemu alkoholizma in narkomanij, saj predstavlja enega najtežjih socialnih problemov v naši družbi. Ugotovljeno je, da imamo v naši republiki 80.000 ljudi, ki so že zapadli alkoholu jv taki meri, da se v okolju kažejo kot problem; večina teh ima družino, ki je prva in največja žrtev čezzmernega uživanja alkohola. Pomislimo, kako veliko število ljudi je zaradi tega ogroženih? Število oseb, ki uživajo mamila, sicer ni tako veliko, vendar nas mora skrbeti širjenje tega pojava, zlasti med mladino. Ta skrb je toliko bolj upravičena, ker poznamo grozujoče posledice oseb, ki uživajo ta sredstva. Alkoholizem in narkomanija niso predvsem socialno-skrbstveni, ampak mnogo širši socialni in gospodarski problem. V Sloveniji imamo akcijski program za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Mnogo je občin, ki so sprejele odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač p-ed 7. uro zjutraj. Prav bi bilo, da se •veČini pridruži tudi občina Velenje. Pri zdravljenju alkoholikov so doseženi nekateri lepi uspehi, vendar še veliko premalo, da bi lahko trdili, da smo naraščanje tega pojava zaustavili. Ko govorimo o alkoholizmu in ugotavljamo, da ni samo socialno-skrbstveni problem, ne moremo mimo zelo hude posledice na tem področju. Pogosto namreč obravnavamo družine alkoholikov zaradi socialnih tejšav. Če bi v okviru socialne službe hoteli obravnavati specializirano alkoholike in narkomane bi morali imeti ustrezno kadrovsko zasedbo, delo pa bi potekalo v povezavi z organizacijo zdravstvenega dela in drugimi strokovnimi službami. V ta namen bi morali že v letu 1975 zaposliti vsaj 50 socialnih delavcev, v naši občini vsaj enega.. Za realizacijo akcijskega programa za boj proti alkoholizmu se bo socialna služba v letu 1975 zavzemala kljub kadrovsko slabim pogojem. Pri svojem delu že leta dolgo čutimo pomanjkljivost, da za alkoholike, ki so vsled te razvade propadli do take meje, da predstavljajo že nevarnost za svojo okolico, predvsem za družino, nimamo zavoda, kjer . bi ga mogli izolirati. To naj bi bil zavod delovno zaščitnega tipa, v katerem bi alkoholiki z delom ustvarjali del sredstev za svoje vzdrževanje. Vse je treba storiti, da bodo interesne skupnosti sklenile ustrezni dogovor o zagotovitvi sredstev za izgradnjo takega zavoda v naši republiki. VARSTVO STAREJŠIH OBČANOV Demografsko staranje je eden izmed najznačilnejših pojavov modeme, industrijske dobe. Slovenci smo že v tridesetih letih tega stoletja postali stara populacija. Danes je med slovenskim prebivalstvom 8,83 % ljudi, ki so stari nad 65 let ali 169.838. V Velenju smo imeli ob štetju prebivalstva 1971 1836 ljudi starih nad 65 let ali 6 % nad 60 let • starih in je to število 2760 ali 9,5 %. Taka struktura povzroča specifično ekonomske in družbene probleme. Vse bolj nujna postaja potreba po organizirani družbeni akciji za varstvo in pomoč starejšim občanom. Gmotna varnost te kategorije prebivalstva je večini primerov zagotovljena s starostnim zavarovanjem (delavsko in kmečko). Po veljavni zakonodaji so tudi sorodniki v ravni vrsti (otroci, vnuki), doižni preživljati ostarele starše, če ti nimajo zagotovljenih sredstev za življenje. Z zakonom, ki bo veljaven v letu 1975, se bo ta obveznost poostrila. Delo socialne službe za ostarele osebe, ki so brez sredstev za preživljanje in imajo otroke, bo v tem, bodo opravljali strokovno delo za izpolnjevanje že navedenih dolžnosti. Onim ostarelim osebam, ki so brez sredstev in brez svojcev, bo dodeljena družbena denarna pomoč. Veliko starih ljudi ima zagotovljeno materialno varnost. Nekateri so še sposobni sami zadovoljevati svoje življenjske potrebe, počutijo pa se osamljeni in izrinjeni iz družbenega življenja. Njihovo znanje in izkušnje bi lahko koristili pri reševanju in organizaciji mnogih prostovoljnih aktivnosti, tudi za druge starejše ljudi. Dejavnosti kluba upokojencev, ki so jih organizirala društva upokojencev, žal dostikrat ostajajo na stopnji bifeja z nižjimi cenami, čeprav bi morali ta prostor izkoristiti za organizacijo najrazličnejših rekreacijskih, družbenih in interesnih aktivnosti. $ PROGRAM SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOST! SOCIALNEGA SKRBSTVA /A U 10 IV/5 Družbeno varstvo posamezniku Socialno skrbstvo je področje posebnega družbenega pomena. To pomeni skupek odnosov in ustanov, ki so s svojo dejavnostjo usmerjeni k zavestnemu urejanju socialnih pojavov in problemov v družbi. Z novo ustavno ureditvijo je postavljena naloga, da se področje te dejavnosti uredi na samoupravnih osnovah. S tem bodo podani pogoji, da se v razreše,vanje te vrste problematike vključuje vsa družbena skupnost oziroma sleherni občan, Po tako zastavljeni osnovni ureditvi tega področja je sigurno, da bo to socialno delo v svoji dejavnosti na preventivnem kot kurativnem področju pridobilo dobre možnosti za hitrejSi razvoj in dober napredek. S tem ukrepom bo zagotovljena možnost za ustrezno družbeno varstvo slehernemu človeku, ki bo v takem položaju, da si sam s svojimi možnostmi ne bo znal ali mogel pomagati. Za občino Velenje so po mnenju IS SO podani vsi pogoji za samostojno skupnost socialnega skrbstva. Taka ugotovitev je tudi osnovno izhodišče za podatke, ki so zbrani, obravnavani in prikazani v tem programu. Kot je že omenjeno se socialnemu • skrbstvu v smislu nove ustavne ■ ureditve posveča posebna skrb na osnovi samoupravnega sporazumevanja. V sedanjem hitrem tempu življenja je tO izredno nujno, saj živimo in delamo z eno samo mislijo, da je človek naše najdragocenejše imetje. Od take ugotovitve moramo priti do tega, da bo postalo socialno sistem učinkovitih družbenih ukrepov, ki bodo vsebovali na vseh področjih življenja in dela take metode, ki bodo zagotavljale eksistenčne varnosti ljudi na temeljih solidarnosti in vzajemnosti z družbenimi dogovori. Naša socialistična družba oz. naše občinsko področje se ne srečuje le s klasičnimi socialnimi problemi, ki izvirajo iz podedovane nerazvitosti in razvojne neenakomernosti. V novih družbenih in gospodarskih razmerah se ves čas srečuje z novimi socialnimi pojavi, ki so spremljevalci industrializacije, urbanizacije, emigracije, oženja družine in sodobnega načina življenja in dela. Potreba po klasični materialni pomoči relativno pojenjuje, pojavljajo pa se mnogi novi problemi, kot so otroško in mladoletno prestopni-štvo, družinska problematika, številni vzgojni problemi, čustvena prizadetost, pomanjkanje občutka za dobre odnose med ljudmi, organizirano varstvo otrok in odraslih ter še mnogo drugega. Dosedanjo prakso, da je samo občina poklicana reševati socialna vprašanja občanov, je treba čimprej opustiti. Mobilizirati je treba vse družbene dejavnike v občini, kot so delovne organizacije, služba zaposlovanja, zdravstvena služba, šole, krajevne skupnosti, družbene organizacije, društva in druge. Da bi se socialno skrbstvo v naslednjem obdobju razvijalo v nakazani smeri, opirajoč se na družbeni plan razvoja občine, do leta 1980, je treba storiti naslednje: 1) Posodobiti in v smislu veljavnega zakona o socialnem skrbstvu urediti službo socialnega skrbstva v samostojni interesni skupnosti socialnega skrbstva za področje občine Velenje za preventivno in kurativno dejavnost. 2) V krajevni skupnosti usposobiti in aktivirati komisije za socialna vprašanja, da bodo sposobne odkrivati porajajoča socialna stanja v svojem okolju, da se bodo sposobna zavzemati za njihovo reševanje z angažiranjem prostovoljnih sodelavcev (odraslih in otrok) in to za primere, ki ne terjajo materialnega ali izrazito strokovnega ukrepa. 3) V gospodarskih organizacijah, zdravstvu, šolstvu in drugih organizacijah posvetiti socialnemu delu posebno pozornost, da bo tako socialna služba mogla glede na obseg, strukturo in specifičnost organizacije nuditi ustrezno pomoč s primerno obravnavo in učinkovitimi ukrepi. DEJAVNOST SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Nova oblika socialnega skrbstva ima svoj poglavitni namen v tem, da se opravijo bistveni premiki od reševanja že nastalih socialnih problemov, ki se opravljajo z ustaljenimi metodami - socialnim delom - k bolj široko zasnovanim dogovorje- nim akcijam 'vseh dejavnikov za ustvarjanje takih pogojev, ki bodo zagotavljali čimbolj popoln razvoj sleherne osebnosti in tako učinkovito preprečevali socialne probleme in odpravljali njihove posledice, Socialno skrbstvo ima kot eno Izmed področij socialne politike posebno nalogo, da zagotavlja socialno varnost tistim posamezni-, kom družine ali skupinam občanov, ki jim varnost zaradi različnih vzrokov ni zagotovljena v drugih sistemih ali pa ne zadošča. Nezadostnost drugih ukrepov se slej ali prej izrazi kot socialni problem (družine brez stanovanja, nerehabili-tirani invalidi in še veliko drugega), zato je posebna naloga in interes socialnega skrbstva vplivati na to, da se bodo sprejemali ukrepi za zagotavljanje socialne varnosti v taki obliki, ki t>odo v čim večji meri preprečevali nastajanje socialnih problemov. Naloga skupnosti socialnega skrbstva je torej opozarjati druge nosilce socialne politike na posebej ranljive skupine ljudi (..socialno ri-zične grupe") in na potrebne ukrepe za njihovo varstvo. Dogovarjati se z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za akcije in ukrepe, sodelovati pri izvajanju socialnopoli-tičnih ukrepov, ki jih izvajajo druge samoupravne interesne skupnosti in ukrepov, ki terjajo skupne akcije. V tem smislu naj bi skupnosti socialnega skrbstva postale okvir in mesto za dogovarjanje skupnih in usklajenih sopialnopolitifinih programov, Socialna varnost se lahko zagotavlja tam, kjer človek živi in dela, Osnov* ni okvir socialne varnosti in s tem tudi socialnega varstva je lahko le OZD in KS, Delovno področje skupnosti socialnega skrbstva Žaram preglednosti obravnavamo skrbstveno dejavnost v treh poglavjih: - varstvo otrok in družine - varstvo odraslih - varstvo starejših občanov. Čeprav so dejavnosti tako prepletene, da jih v življenju pogosto ni mogoče razmejiti, saj je en socialni problem običajno povezan z drugim, je vendarle potrebno, da to družbeno dejavnost zaradi preglednosti nekoliko razmejimo. Varstvo otrok in družine Skupnosti socialnega skrbstva dajejo posebno varstvo in pomoč otrokom, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje, otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter vedenjsko in osebnostno motenim otrokom in mladoletnikom. V splošnem velja načelo, da je socialna služba dolžna nuditi pomoč v vseh primerih, ko je otrok kakorkoli ogrožen. NEPOPOLNE DRUŽINE Pomoč materam in otrokom, ki so rojeni izven zakonske zveze, obsega pravno in drugo pomoč materam pri ugotavljanju očetovstva, urejanju preživnine ter ureditev življenjskih pogojev v tistih primerih, ko mati ne more sama zagotoviti otroku primernih pogojev za življenje. Pogosto je potrebno materi zagotoviti zaposlitev, stanovanje in varstvo za otroke. Izkušnje na tem področju kažejo, da živi večino mater z nezakonskimi otroci in razvezanih mater v skrajno neugodnih stanovanjskih razmerah. Zadnje čase se pogosto pojavlja tudi problem mater, ki se vračajo iz tujine in morajo takoj po rojstvu Otroka oddati zaradi neurejenih minimalnih pogojev stanovanja, zaposlitve in otroškega varstva. Po novem zakonu o družinskih razmerjih naj bi strokovne službe socialnega skrbstva prevzele načrtno in sistemsko tudi naloge svetovanja zakoncem, ki se razvezujejo. Otroci iz družine zdomcev Posebno skupino ogroženih otrok predstavljajo otroci, ki imajo enega ali oba starša zaposlena v tujini. Pogosto se zaradi odhoda staršev zgodi, da so nastale socialne težave, bodisi ker so starši pozabili na svoje materialne obveznosti do otrok, ali pa ta družina doživlja motnje v čustvenih odnosih med člani. j SKRBNIŠTVO Otroci, ki nimajo staršev ali njihovi starši niso sposobni skrbeti zanje, so pravno zavarovani s postavitvijo pod skrbništvo. Socialno skrbstvo nadzoruje izvajanje te oblike varstva in skrbi za otrokov dober napredek in razvoj. L 1, Zavod m spomeniško varstvo 2, Zgodovinski arhiv 3, Studijski edd,celjske knjiž, 4, , Muzej Velenje 5, Knjimiea Velenje 6, Dom kulture Velenje 7, Dom kulture Šoštanj 8, Napetnikova galerija ,#, SaleSka folklorna skupina 10. Zveaa kult,prosv,organizacij 11. Glasbena mladina 12. Abonma 13. Mednarodno sreč, komornih orkestrov 14. Republiški likovni festival 15. Proslava pohoda XIV, div, (74) ln 30-letniea osvob, (75) 16. Pospeševanje razv, kult. dejavnosti 17. Odkupi kipov in slik 18. Restavrlranje šal. cerkve 19. Pomoč kulturnim društvom v šolah 20. Investicije v kult. domove 21. Načrti za galerijo 22. Opremljanje Velenja s kipi 23. Spominska soba M. Kurnikove 24. Kajuhova spominska soba 25. Izobraževanje - štipendije 26. Založništvo 27. Režijski stroški TKS 28. Neobvezna rezerva 29. Poslovni prostori ŠFS 30. Nakup strokovne literature SKUPAJ II, din 59,130 65.630 20.000 376.860 858,870 20,000 225.000 457.700 110,400 299,100 100,000 311,774 15.000 150.000 40.000 580.000 40.000 20.000 15.000 25.000 130.000 30.000 150.000 4.099.670 III. din 41,250 451000 10,000 160,860 604.460 20,000 190,000 343,270 110,400 147,800 92.452 253.000 15.000 70.000 4.010 40.000 x 10.200 97.500 71.257 110.000 2.685.900 •V* Od Kulturne skupnosti Slo- dm venije priporočeni indeks povečanja 133 nam ob okroglo 4.100,000 din 69,570 sredstev v letu 1974 zagotavlja 55.020 5.453,000 din v letu 1975,T»f bo* 64.370 meni ob šestih novih postavkah (ste* 382,000 vilke 6, 7, 13, 14, It in 26) vvilini 1.096.740 1.150,000 din povečanje že obsto* 302,130 ječih dejavnosti le u 200,000 din 200,000 (5 %) glede na predvideno porabo v 131.000 letu 1974, to pa pomeni dejansko 275,000 zmanjšanje sredstev za dejavnost, 564.800 Poleg tega ostaja v letu 1971 ob tem 129,000 indeksu porasta nepokritih okoli 534,000 420,000 din, Ob prevzemanju novih obveznosti 345.000 (n, pr. dotiranje kulturnih domov) 40,000 - " 120.000 losti 340,000 90,000 80,000 120.000 175.000 48.000 140.000 18.000 8.000 87.000 210.000 195.000 60.000 moramo paziti na to, da zaradi tega ne bodo trpele dejavnosti; v preteklosti je bilo sorazmerje med investicijami in dejavnostmi mnogokrat v prid prvih, tako smo glede objektov sorazmerno daleč; investicije v objekte pa so smiselne šele tedaj, ko novi prostori pomenijo tudi novo, razširjeno dejavnost. Vredno je opozoriti še na to, da smo s sredstvi na enega prebivalca v kulturi še vedno za okroglo 20 din pod republiškim povprečjem. 5.879.630 9 PP0GRAM SAMOUPRAVNE INTERESNE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI ZA LETO 19/5 Telesnokulturne dejavnosti potrebne za celovit razvoj človeka Telesnokulturno področje je bilo letos prvič vključeno v proces družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, kar je izrednega pomena za razvoj te dejavnosti v prihodnje. Tako je omogočeno telesni kulturi, da predstavi celotno dejavnost, njene kratkoročne in dolgoročne smotre in na-lor loge. Delovni ljudje so dokazali, da razumejo telesnokulturne dejavnosti za celovit razvoj človeka in njegove osebnosti ter družbe kot celote in spoznali potrebo po samoupravni opredelitvi položaja telesfie kulture, še zlasti zaradi dosedanje zaostalosti in nerazvitosti tega področja družbenega življenja. Tudi v naši občini je s sorazmerno naglim razvojem gospodarske dejavnosti telesnokul-turna dejavnost močno zaostala, sam razvoj telesne kulture pa ni bij dovoljno usmerjen glede na krajevne prilike, temveč se je spontano razvijal glede na nagnenja ljubiteljev posameznih panog športne dejavnosti. Tako so se nekateri entuziasti naveličali ali pa so odšli iz naše občine. Tudi letos, ko smo poskušali delno usmerjati telesnokulturno dejavnost glede na krajevne prilike, množičnost in primernost posameznih športnih panog, smo le delno uspeli. Telesnokulturna dejavnost v velenjski občini je organizirana v skladu z organiziranostjo telesnokulturne sfere v republiki na tri področja dejavnosti: - šolska športna društva, - tekmovalni šport, - športna rekreacija, ki so povezane v občinski zvezi telesnokultur-nih organizacij. V tem delokrogu pa obstojajo še komisija za vzgojo strokovnega kadra in komisija za športne objekte. ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA So najbolj množična dejavnost na tem področju. Na vseh osnovnih šolah imajo v okviru pošolske dejavnosti dobro organizirana šolska športna društva. Skupno z Rudarskim šolskim centrom in gimnazijo je 10 društev, v katerih je včlanjeno 3.760 učencev in dijakov (2.375 fantov in 1.385 deklet). Za njihovo yzgojo in vadbo pa skrbi okoli 60 učiteljev in ostalih zunanjih sodelavcev Delo šolskih športnih društev je organizirano v 70 stalnih in 24 občasnih sekcijah. Tekmujejo v naslednjih panogah od medrazrednih srečanj do republiških prvenstev: v košarki, nogometu, odbojki, atletiki, rokometu, gimnastiki, smučanju, šahu in plavanju. Veliko učencev je vključeno tudi v planinsko in taborniško dejavnost. TEKMOVALNI ŠPORT V najrazličnejša tekmovanja - od medobčinskih do zveznih lig - je vključeno 32 ekip z.okoli 600 tekmovalci - nogomet, rokomet, košarka, judo, dviganje uteži, odbojka, hokej kegljanje, streljanje in šah. Okoli 1.000 športnikov je vključenih v naslednjih panogah tekmovalnega značaja: atletiki, smučanju, plavanju, kotalkanju, gimnastiki in ritmiki, karateju, športnemu plesu, alpinistiki in namiznemu tenisu. Z ozirom na 19 različnih športnih panog v naši občini je izvršni odbor temeljne telesnokulturne skupnosti na razširjeni seji s predstavniki društev in klubov določil prioritetni vrstni red športnih panog v naši občini. Lestvica prioritetnih športov: Skupina A. - atletika, košarka, nogomet, rokomet, smučanje. Skupina B. - streljanje, kegljanje, judo, dviganje uteži, karate, alpinizem, športni ples, hokej, odbojka, namizni tenis, gimnastika in ritmika, kotalkanje, plavanje in šah. ŠPORTNA REKREACIJA Rekreacija je v občini v okviru temeljne telesnokulturne skupnosti organizirana pri planinskih društvih, društvih Partizan in taborniški organizaciji; v teh organizacijah je približno 3.000 članov. Vse osnovne športne organizacije so dolžne po dogovoru omogočiti z rekviziti in objekti organizirano športno rekreacijo delovnim ljudem v občini, ki jo organizirajo osnovne sindikalne organizacije v temeljnih organizacijah združenega dela in prebivalci krajevnih skupnosti. V letu 1975 je potrebno posvetiti večjo pozornost za vzgojo in nadaljnje izobraževanje amaterskega strokovnega kadra, saj je na vsem področju telesnokulturne dejavnosti velik primanjkljaj. Komisija za športne objekte pa mora v prihodnjem letu pripraviti analizo nujnih del pri rednem vzdrževanju športnih objektov. Menimo, da imamo sorazmerno precej športnih panog in da zaradi tega dobimo moči. Potrebno bi bilo, da se v sodelovanju s SZDL in krajevnimi faktorji dogovorimo, katere športne panoge naj gojimo na območju naše občine glede na krajevne prilike in možnosti vključevanja mladih. Panoge, ki sedaj obstojajo, imajo sorazmerno velike načrte, ki zahtevajo veliko denarja, kar presega naše možnosti in zaradi tega mnogokje ostajamo na pol poti. Ce analiziramo uspehe v razvoju telesne kulture v letu 1974, ko smo prvič imeli organizirano zbrana sredstva za njeno dejavnost, moramo priznati, da smo imeli uspehe na nekaterih področjih, posebno pri razmahu šolskih športnih društev. Uspešna je bila tudi akcija „Nauči-mo se plavati" v Šoštanju in zimskem bazenu v Velenju. V letu 1975 bo stekla akcija po osnovnih šolah, da se bodo vsi učenci 4. razredov naučili plavati. Vsi učenci 5 razredov pa po možnosti pridobili osnovno šolo smučanja. Pri pregledu telesnokulturne dejavnosti v letu 1974 in zbiranju sredstev za financiranje telesne kulture v naši občini smo ugotovili, da se vseh sredstev zbere na območju mesta Velenje z okolico 66 %, na območju Šoštanja z okolico 24 % in na območju Šmartno ob Paki z okolico 10 %. Tak procent sredstev se je delno tudi porabil za telesno kulturo na teh območjih. Na podlagi programov osnovnih telesnokulturnih organizacij je izvršni odbor temeljne telesnokulturne skupnosti s predstavniki društev in klubov ovrednotil programe z naslednjimi postavkami po panogah: TEKMOVALNI ŠPORT Nogomet: 3 klubi - Rudar Velenje, Nogometni klub Šoštanj in Nogometni klub Šmartno ob Paki. Tekmovanja - Rudar in Šmartno v VCNL (Šmartno predvidoma v jeseni 1975 v SNL), Šoštanj v CNP. V ligaškem tekmovanju sodelujejo še Rudar B, mladinci vseh klubov in pionirji Rudarja in Šmartnega. Vsi klubi tekmujejo še za pokal „Marša-la Tita". Predvideni stroški 630.000,00 din Rokomet: 2 kluba - Rokometni klub Velenje (ženske, moški) in Rokometni klub Šoštanj. Ženska ekipa Velenje tekmuje v II. zvezni ligi, moška v štajerski coni, Šoštanjčani pa v slovenski ligi. Oba kluba sodelujeta v tekmovanjih še z mladinskimi ekipami. Ustanovljena- je tudi ženska ekipa v Šmartnem ob Paki. Predvideni stroški 485.000,00 din Košarka: Organizirana v dveh klubih - Elektra Šoštanj in Košarkarski klub Velenje. Košarkarji tekmujejo - Elektra v republiški B ligi, Velenjčani pa v II. republiški ligi s tremi ekipami. Tekmujejo tudi mladinske vrste. Predvideni stroški 235.000,00 din Atletika: Atletski kolektiv Velenja sodi med boljše v Sloveniji. V tekaških disciplinah imajo več republiških prvakov. Sodelujejo na številnih prvenstvih od klubovskih do državnih s posamezniki in ekipami. V letu 1975 bodo preuredili atletsko stezo tako, da bodo lahko v Velenju organizirali tudi pomembnejša mednarodna atletska tekmovanja. Predvideni stroški 300.000,00 din Smučanje: Smučarski klub Velenje združuje vse smučarje v občini. Dejavnost - vzgoja mladih tekmovalcev in udeležba na tekmovanjih za kategorizacijo in organizacijo rekreativnega smučanja ter smučarskih šol za odrasle. Izvedba več tekmovanj v okviru občine, ter dveh spominskih: v počastitev pohoda XIV. divizije Kajuhov veleslalom (skupno s Partizanom Šoštanj) na Golteh in Smuk XIV. divizije na Pa-škem Kozjaku. 170.000,00 100.000,00 100.000,00 70.000,00 70.000,00 50.000,00 50.000,00 50.000,00 50.000,00 40.000,00 15.000,00 40.000,00 30.000,00 30.000,00 15.000,00 80.000,00 Predvideni stroški Ostale panoge tekmovalnega športa: - Dviganje uteži - I. zvezna liga - Kotalkanje - drsanje - v republ. in državnem merilu - Alpinizem - dosežici evropske vrednosti - Judo - slovenska liga - Hokej - slovenska liga - Kegljanje - celjska podzveza - Športni ples - 1 par evropske kvalitete - vzgoja mladih - Karate — v slovenskem merilu, pomembno za SLO - Plavanje - začetek organiziranega dela - Gimnastika - Smučanje - skoki - v slovenskem merilu - Odbojka - štajerska liga - Šah - medobčinsko tekmovanje, turnirji - Namizni tenis - medobčinska tekmovanja - Občinski strelski odbor - pomembne dosežke na republiških in državnih prvenstvih ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA - Osnovna dejavnost, organizacija občinskih predstav v vseh panogah - Udeležba na področnih in republiških tekmovanjih Predvideni stroški ŠPORTNA REKREACIJA - Planinski društvi Šoštanj in Velenje - Občinska zveza tabornikov - Partizan Šoštanj - Občinsko društvo telesnih invalidov KOMISIJA ZA KADRE - Vzgoja novih strokovnih kadrov in sodnikov. Izpopolnjevanje trenerjev in vaditeljev. Udeležba na tečajih in seminarjih POSPEŠEVANJE REKREACIJE Organizacija in izvedba množičnih rekreativnih dejavnosti (vsi na smuči, vsi na kolo, množični pohodi, rekreativno plavanje itd.) VI. POSPEŠEVANJE DEJAVNOSTI POMEMBNE ZA SLO VII. STIMULACIJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE EKIP IN POSAMEZNIKOV VIII. POMEMBNEJŠE ŠPORTNE PRIREDITVE IN MANIFESTACIJE 100.000,00 IX. SOFINANCIRANJE SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE 187.500,00 X. VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV 500.000,00 POVZETEK: I. TEKMOVALNI ŠPORT II. ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA III. ŠPORTNA REKREACIJA IV. KOMISIJA ZA KADRE V. POSPEŠEVANJE ŠPORTNE REKREACIJE VI. POSPEŠEVANJE DEJAVNOSTI POMEMBNE ZA SLO VII. STIMULACIJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE EKIP IN POSAMEZNIKOV VIII. POMEMBNEJŠE ŠPORTNE PRIREDITVE IN MANIFESTACIJE 100.000,00 IX. SOFINANCIRANJE SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE 187.500,00 X. VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV 500.000,00 SKUPAJ 4.167.500,00 300.000,00 120.000,00 100.000,00 35.000,00 30.000,00 50.000,00 80.000,00 50.000,00 100.000,00 2.520.000,00 300.000,00 280.000,00 50.000,00 80.000,00 50.000,00 100.000,00 PROGRAM SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE ZA LETO 1975 SKRB ZA PRAVILNO USMERJANJE AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA Samoupravna skupnost za zaposlovanje Velenje zajema s svojim delom območje šestih občin: Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje. Osnovne službe, ki v okviru skupnosti za zaposlovanje skrbijo za pravilno usmerjanje aktivne politike zaposlovanja, so: zaposlovanje in posredovanje, poklicno usmerjanje, poklicno izobraževanje ter analitika. Program dela teh služb ter sredstva, potrebna za njegovo realizi-ranje, prikazujemo v nadaljevanju: ZAPOSLOVANJE ■ IN POSREDOVANJE 1. Vsem iskalcem dela na področju občine, tako tistim, ki se prvič zaposlujejo, kot onim, ki menjajo zaposlitev, bo zagotovljena strokovna in celovita obravnava, s čimer bo omogočeno posredovanje zaposlitve kandidatom v skladu z zahtevami delovnih mest in OZ D, da pri sprejemanju delavcev upoštevajo ekonomske, strokovne in socialne kriterije družbeno dogovorjene kadrovske politike. 2. Tekoče potrebe OZD po delavcih bodo obravnavane po metodološko in po strokovno enotnih sistemih, ki zagotavljajo celovito spoznavanje strokovnih in psihofizičnih zahtev prostih delovnih mest ter pogojev dela, hkrati pa tudi občasen pregled nad možnostmi za zaposlitev celotne občine, regije pa tudi republike. 3. Ves priliv strokovnih kadrov (diplomantov srednjih, višjih in visokih šol) bo posebej vključen v posredovalne obravnave. 4. Težje zaposljivi iskalci zaposlitve (invalidi, kategorizirana mladina in druge osebe, ki so zaradi psihofizične ali osebno-socialne prizadetosti težje zaposljivi, bodo deležni še posebnih zdravstvenih, psiholoških, socialnih in kombiniranih obravnav). 5. Vse eventuelne presežke delavcev, do katerih bi prišlo zaradi ekonomskih ali tehnoloških razlogov, bomo pravočasno ugotavljali in na podlagi samoupravnega dogovarjanja in sodelovanja med OZD in skupnostjo za zaposlovanje poskrbeli za pravočasno preusmeritev v drugo zaposlitev. 6. Za pospeševanje prostorske mobilnosti bomo nadaljevali izvajanje že obstoječega in uveljavljenega informacijskega sistema o ponudbi in povpraševanju (dnevne preglednice, javne objave in informacije). 7. V skladu z določbami družbenega dogovora o zaposlovanju v tujini, bomo izdelali točne preglede nad ekonomsko emigracijo posamezne občine. Vse zaposlene v tujini bomo obveščali o možnostih zaposlitve doma. Naša politika zaposlovanja na tujem bo tudi v letu 1975 negativna. 8. Sodelovanje pri snovanju in načrtovanju gospodarskega razvoja in novih produkcijskih kapacitet v občini, s posebnim ozirom na možnosti in zagotovitev potrebnega kadrovskega potenciala v kraju, oziroma pri načrtovanju možnosti iz- gradnje novih kapacitet za zaposlovanje zdomcev. 9. V relacijah medrepubliškega zaposlovanja si bomo posebej prizadevali, da delo na tem področju organiziramo na odgovarjajoč nivo. Treba bo iskati še dodatne skupnosti za zaposlovanje v teh republikah, ki so nam pripravljene kriti manjkajoče kadre. Vztrajali bomo predvsem na tem, da se to posredovanje zaposlitev izvaja preko skupnosti za zaposlovanje in da se vsa selekcija ustrezno izvrši že v kraju bivanja delavcev. 10. V OZD in TOZD bomo nenehno dajali iniciative in nasvete za izvrševanje strokovne kadrovske funkcije in politike. Pri tej dejavnosti so zlasti važna področja profili-ranja zahtev delovnih mest in izdelava racionalnih sistemizacij delovnih mest. V prihodnjem letu bomo tudi nadaljevali s preverjanjem optimal-nosti obstoječih sistemizacij v OZD. Poklicno izobraževanje Strokovno usposabljanje in izobraževanje začasno nezaposlenih delavcev bo orientirano predvsem na: - posredovanje osnovne poklicne izobrazbe tistim, ki te izobrazbe nimajo, - usklajevanje med suficitarnimi in zlasti deficitarnimi panogami, - organizacija posebnih izobraževalnih akcij, za katere šole ne izobražujejo, - skupno načrtovanje izobraževalnih dejavnosti z delovnimi organizacijami in drugimi skupnostmi, zlasti glede usmerjenega izobraževanja, - racionalno izvajanje prekvalifikacij in drugih izobraževalnih oblik, - poenotenje in izvajanje metod in postopkov na področju strokovnega izobraževanja začasno nezaposlenih delavcev. vključilo v deficitarne poklice (predvsem za pedagoške poklice, kadetske in vojaške šole) in čim manj v suficitarne poklice; vse učence, ki zaključujejo obvezno šolanje bo skupina za PU anketirala in testirala, pripravila bo predavanja za vse učence 7. in 8. razredov osnovnih šol ter posebej še za starše teh učencev (predavanja so kompletirana s prikazovanjem filmov o poklicnem usmerjanju); dajala bo individualno pomoč pri izbiri poklica oz. šole; pomagala bo iskati učno mesto ali štipendijo; - poklicno usmerjala dijake srednjih šol s tem, da bo sodelovala pri izboru učencev osnovnih šol za sprejem v 4 in'5-letne srednje šole na osnovi podatkov, zbranih v osnovnih šolah; nudila pomoč dijakom 1. razredov srednjih šol, ki iz objektivnih vzrokov niso bili uspešni (deficit predznanja, neprilagojenost novemu okolju itd.); anketirala in testirala maturante gimnazij in na osnovi dobljenih podatkov individualno svetovala pri izbiri študija; organizirala predavanja za 3. in 4. razred gimnazije o možnostih in pogojih nadaljnjega šolanja ter posredovala podatke o maturantih gimnazij „Centru za razvoj univerze"; - sodelovala bo pri štipendiranju mladine: opravila bo tehnično-administra-tivno strokovne naloge v zvezi s štipendiranjem za RIS, Skupščino občine Radlje ob Dravi (po dogovoru tudi za ostale skupščine); evidentirala, urejala in spremljala štipendiranje na nivoju skupnosti za zaposlovanje Velenje; - opravljala evidentično-anali-tične naloge ter publicistične dejavnosti na področju poklicnega usmerjanja: vodila evidenčni karton osnovnih šol, analizirala vključitve v šolo, uk ali zaposlitev vseli učencev, ki so zaključili obvezno šolo; analizirala ankete učencev 8. razreda; — - pripravila bo publikacijo Poklicno usmerjanje x Na področju poklicnega usmerjanja bo skupnost za zaposlovanje: - pomagala osnovnim šolam pri poklicnem usmerjanju: sodelovala pri pripravi programov poklicnega usmerjanja na osnovnih šolah; pripravljala bo instruktažne seminarje za vse vodje poklicnega usmerjanja na osnovnih šolah in nove sodelavce šolskih svetovalnih služb; posredovala gradiva za potrebe poklicnega usmerjanja osnovnim šolam; testirala učence 5. razredov ter interpretirala testne rezultate z namenom, da bi pomagala pri objektivnem spoznavanju učenčeve osebnosti; - poklicno usmerjala učence osnovnih šol: pri vseh oblikah poklicne vzgoje, prosvetljevanja, informiranja in svetovanja, stremi skupina za poklicno usmerjanje za tem, da bi spremenila miselnost ženske mladine pri odločanju samo za ženske poklice; doseči želi, da bi se čimveč mladine podlago, s pomočjo katere se odvija njena operativna dejavnost na raznih področjih dela, istočasno pa bodo rezultati analiz služili družbenopolitičnim in samoupravnim skupnostim pri oblikovanju politike zaposlovanja in kadrovske politike na sploh. V skladu s cilji dokumentov o družbeno-ekonomskem razvoju Slovenije in sklepi stališč 7. kongresa ZK Slovenije ter 10. kongresa ZK Jugoslavije, bodo tudi naloge analitike usmerjene v letu 1975 predvsem na naslednja področja: - planiranje kratkoročnih in srednjeročnih potreb po kadrih, ki predstavlja še vedno najšibkejšo točko celotnega planiranja, tako na ravni organizacij združenega dela, kot v občinskih merilih; - fluktuacija kadrov, ki zavzema z visoko konjuktuio v zaposlovanju čedalje večji obseg in povzroča ogromno ekonomsko škodo, ki pa se je v organizacijah združenega dela ne zavedajo dovolj. Ugotavljanje dejanskega obsega hotene fluktuaci-je, kakor tudi prikaz približnega obsega izgub, ki s tem nastajajo, bo ena naslednjih nalog analitike; - ugotavljanje strukture dela in delovnih mest po panogah gospodarskih dejavnosti, predstavlja osnovo za načrtnejše reševanje razvoja šolstva na posameznih območjih; - ugotavljanje poklicev, pri katerih prihaja do večjih neskladij med ponudbo in povpraševanjem; - ugotavljanje številčnega gibanja delovnih potencialov po posameznih občinah na območju zavoda; - ostale tekoče naloge, ki se pokažejo aktualne med letom, tako ~ri organizacijah združenega, dela, nt ostalih interesnih skupnostih. Potrebna finančna sredstva za 1975. leto £ Pri potrebnih sredstvih so upoštevani predvsem naslednji vidiki: - planiranje priliva sredstev iz prispevka za zaposlovanje, po stopnji prispevka 0,20 % - planiranje izdatkov za gmotno preskrbo in socialno zavarovanje; - planiranje izdatkov za pripravo delavcev za zaposlitev; - planiranje potrebnih sredstev za delo zavoda in kritje materialnih stroškov, osebnih dohodkov in internih skladov zavoda; - planiranje sredstev za skupne zadeve zaposlovanja. Potrebna sredstva in njihova delitev bo v 1975. letu po občinah naslednja: »informacija o prostih učnih mestih in štipenditorjih" za področje našega zavoda; - sodelovala bo pri obravnavi težje zaposljivih kandidatov; pri obravnavi kandidatov za sprejem na delo; pri izboru kandidatov za zahtevnejša strokovna in vodilna delovna mesta; pri izboru kandidatov za usposabljanje oz. preusposab-ljanje ter pri obravnavi mladine, ki se želi po končanem obveznem šo-lanju zaposliti; - sodelovala bo pri organizaciji Visokošolskega dneva za srednješolce in pri organiziranju ekskurzije v šolo za miličnike-kadete. S temi nalogami in z vsemi drugimi, ki bodo aktualne v letu 1975, bo skupnost za zaposlovanje na področju poklicnega usmerjanja prispevala k ciljem, ki izhajajo iz naših družbeno-ekonomskih potreb. Analitika in statistika V sklopu nalog službe za zaposlovanje, predstavlja analitika potrebno Dohodki: Prispevek za zaposlovanje po stopnji 0,20 % Velenje Mozirje Dravograd Radlje ob Dravi Ravne na Koroškem Slovenj Gradec Skupaj Delitev prispevka Za gmotno preskrbo - za poklicno usmerjanje - delo zavoda - 15 % za medzavodska sredstva Gmotna preskrba Dohodki iz prispevka medzavod. sredstev RZZ Izdatki denarno nadomestilo zdravstveno in inval. pok. zavarov. zdravstveni pregledi prevozni stroški stroški selekcij ostali stroški Skupaj Poklicno usmerjanje Dohodki iz prispevka za zaposlovanje - vinjenih anuitet - zaposlovanja v tujino - medzavodskih sredstev Skupaj Izdatki: stroški usposabljanja in den. pomoči poklicno usmerjanje zdravstveni pregl. pred zaposlitvijo zaposlovanje v tujino intervencijske štipendije ostali stroški Skupaj Delo zavoda Dohodki iz prispevka za zaposlovanje Izdatki osebni dohodki redno zaposlenih pogodbene obveznosti zakonske obveznosti amortizacija OS najemnina poslovnih prostorov prevozi na delo družbena prehrana kurjava - ogrevanje stroški sejnin sveta zavoda izobraževanje ostali material, stroš. 15 % po normativu reprezentančni stroški skladi - poslovni in sklad SP ter rezerv, skl. Skupaj 2,280.000,00 360.000,00 300.000,00 360.000,00 787.160,00 430.000,00 4,517.000,00 893.350,00 2,946.100,00 677.550,00 1,200.000,00 780.000,00 300.000,00 20.000,00 50.000,00 49.000,00 1.000,00 1,200.000,00 893.350,00 5.000,00 5.000,00 554.650,00 1,458.000,00 1,120.000,00 87.000,00 30.000,00 5.000,00 211.000,00 5.000,00 1,458.000,00 2,946.100,00 1,641.408,00 324.000,00 276.000,00 80.000,00 24.000,00 30.000.00 40.800,00 24.000,00 12.332,00 24.470,00 /246.211,00 21.279,00 201.600,00 2,946.100,00