SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vaako sredo. Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16—, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113.
Cene inseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500—, 'It strani Din 250—, 'lit strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1—«
Dobro sosedstvo.
Dobro sosedsko razmerje je velike važnosti. Če med dvema posestnikoma, kojih zemljišči imata skupno mejo, določeno po mejnikih, vlada mesto sloge nemir, kreg in prepir, je zlo za oba dva. Kar velja o zasebnikih, velja v tem večji meri o sosednih državah. Neprijazno razpoloženje na tej ali drugi strani vodi do medsebojnega nezaupanja in protivljenja, do zavisti, škodoželjnosti in do stremljenja po drugi razporeditvi državnih mejnikov. V tem pa je velika nevarnost za mednarodni mir, ki je zgrajen na mednarodni slogi in vzajemnosti in ki ga po spričevanju zgodovine more skaliti že samo neprija-teljsko razmerje med dvema državama, ako je trajno in nepomirljivo.
Naša država je odlična činiteljica miru ter se je vedno trudila za dobro sosedsko razmerje z drugimi državami. Ako se to razmerje ni dalo vedno uresničiti, je bil razlog pri tej ali oni sosedi, kakor n. pr. pri Madžarski, ki je dolgo časa vodila re-vizionistično politiko, to je, politiko, ki teži za tem, da se državni mejniki prestavijo v korist Madžarski, ki bi si pridružila gotove pokrajine, katere tvorijo del našega .državnega ozemlja. Zadnji čas so bile v Madžarski podane uradne izjave, da se Madžarska oJ eka revizionistični politiki. S tem bi bil odstranjen glavni kamen ovire, ki je ležal na poti sodelovanja med Madžarsko in našo državo. Po revizionizmu tudi diši stremljenje gotovih političnih krogov Avstrije, da bi se vzpostavila v Avstriji habsburška vladarska hiša. Iz tega razloga je razumljiva protivnost držav Male antante (Čehoslo-vaške, Rumunije in Jugoslavije) proti vzpostavitvi Habsburžanov.
Miroljubna politika naše džrave je dosegla velik uspeh z italijansko-jugoslo-vansko pogodbo, ki je bila sklenjena v velikem tednu v Beogradu. Ta pogodba je bila sklenjena na najsolidnejši in naj-trajnejši podlagi, to je, na vzajemnosti gospodarskih interesov. Dogovor, ki temelji na vzajemnosti gospodarskih koristi, je mnogo trajnejši kot pa zgolj politični dogovor. Gospodarsko ustrojstvo naše države in Italije je tako, da se ti državi v gospodarskem oziru medsebojno dopolnjujeta. Zato so bili naši gospodarski stiki z Italijo do zadnjega časa prav živahni. Leta 1930 je znašal naš izvoz v Italijo okoli 2 milijardi Din vrednosti. Od leta 1932 je začel popuščati, ker se je Ita-Ua v »Rimskem protokolu« obvezala dati Madžarski in Avstriji prednostne ugodnosti pred našo državo. Vsled izvajanja sankcij v času abesinsko-italijanske voj-le je še bolj padel, tako da je leta 1936 ¿našal naš izvoz v Italijo samo 137 mili-
jonov dinarjev, uvoz iz Italije pa 102 milijona dinarjev.
Nov italijansko-jugoslovanski sporazum bo naše gospodarske stike z Italijo poživahnil. Naši državi bodo priznane mnogo večje količine izvoza v Italijo, kot so bile prejšnje. Da se te količine določijo, bo skrbel skupni jugoslovanski-itali-janski odbor, ki bo sestavljen tekom meseca aprila ter bo trajno posloval. Prednostne ugodnosti, ki sta jih bili deležni Madžarska in Avstrija, bodo v prid tudi naši državi. Upati je torej, da bo Italija kakor prej, tako zlasti odslej odličen kupec predvsem naše živine, našega žita in našega lesa. V tem oziru bodo zlasti za-padni deli naše države prišli do večjega razmaha svoje izvozne trgovine. Les iz Slovenije, Hrvatske in Bosne, živina iz Slovenije in Hrvatske bo zopet našla svoje staro obširno tržišče v Italiji. Aktivum naše trgovinske bilance z Italijo (presežek našega izvoza nad uvozom), ki je naraven ter je vedno obstojal, bo tako po-rastel. Tudi druga gospodarska vprašanja bodo rešena v medsebojnem sporazumu.
Takšni gospodarski odnošaji pa so mogoči samo v ugodnem političnem ozračju, kakor je bilo ustvarjeno z beogradskim italijansko-jugoslovanskim sporazumom z dne 25. marca. Obe državi sta se obvezali, da bosta spoštovali skupne državne meje na kopnem in pomorske meje; če
bi bila ena izmed njiju napadena neizzva-no od ene ali več držav, bo druga stranka opustila vsako početje, ki bi moglo koristiti napadalcu. V slučaju zmed, ki bi ogrožale skupne koristi, se obe državi zavežeta, da se bosta dogovorili o skupnln ukrepih, ki jih bosta storili za varovanje svojih koristi. V svojih medsebojnih od-nošajih obe državi potrjujeta svojo voljo, da ne bosta segli po vojni kot orodju svoje narodne politike, marveč da bosta vse spore in vsa nesoglasja, ki bi nastali med njima, uredili z mirovnimi sredstvi. V krog jugoslovansko-italijanskega sporazuma je tudi bila vključena naša sloven-sko-hrvatska narodna manjšina v Italiji. V besedilu sklenjenega sporazuma o njej sicer ni govora, toda italijanski zunanji minister grof Ciano je o priliki podpisa tega sporazuma izjavil to-le: »Prepričan sem, da bo to (prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo) imelo tudi najpovoljnejše posledice za obmejno prebivalstvo obeh držav, ki bo v najkrajšem času občutilo po voljni učinek sporazuma, sklenjenega med Italijo in Jugoslavijo. S svoje strani sem obvestil predsednika vlade Jugoslavije tudi o povoljnih navodilih, ki so jih izdale danes merodajne italijanske oblasti in ki se nanašajo na pouk in porabo srbo-hrvatsko-slovenskega jezika in tudi na uporabo tega jezika pri bogoslužju.« Ko bodo te obljube postale dejanstvo, bo-bo tudi najboljše jamstvo za trajni odnos dobrega sosedstva in prijateljstva med našo državo in Italijo.
»ltŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Mala zveza je zborovala v Belgradu. —
Zasedanje zunanjih ministrov držav Male zveze je pričelo 1. aprila v Belgradu. Če-hoslovaški zunanji minister dr. Krofta in romunski zunanji minister sta se pripeljala 1. aprila ob pol desetih predpoldne s posebnim vlakom v Belgrad, kjer jima je bil pripravljen slovesen sprejem. Kolodvor je bil okrašen z zastavami držav Male zveze, na peronu je čakala visoka gosta častna četa in vojaška godba je odigrala vse tri narodne himne. Zunanja ministra je sprejel predsednik vlade dr. Stojadinovič z več ministri ter z zastopniki vojaštva in diplomatskega zbora. Pred kolodvorom so pozdravljale oba državnika z burnim navdušenjem ljudske množice. Iz kolodvora sta se odpeljala ministra vsak v svoje poslaništvo, kjer sta izstopila. Prvi razgovor med zunanjimi ministri držav Male zveze se je vršil
v našem zunanjem ministrstvu 1. aprila predpoldne in se je nadaljeval še popoldne. Po konferenci 2. IV. predpoldne je sprejel gosta knez-namestnik Pavle, ki ju je tudi povabil na obed. Popoldne 2. aprila so bila zaključna posvetovanja, katerim so sledile izjave zunanjih ministrov domačim ter inozemskim časnikarjem. —■ Tokratno zasedanje Male zveze je bila nekaka manifestacija v pričakovanju prihoda predsednika čehoslovaške republike dr. Beneša, ki se je odpeljal s posebnim vlakom v nedeljo iz Prage in je dospel v našo za slovesen sprejem pripravljeno prestolico v pondeljek krog 10. ure predpoldne.
Prihod predsednika Čehoslovaške v Belgrad. Predsednik čehoslovaške republike dr. E. Beneš je odpotoval iz Prage dne 4. aprila s svojo soprogo v spremstvu kan-celarja dr. šamla in višjih uradnikov svoje civilne in vojaške službe s posebnim vlakom ob 17.45 v Belgrad. Na kolodvoru so se poslovili od predsednika člani vlade. Dr. Beneš je dospel s spremstvom na jugoslovansko mejo v Subotici 5. aprila, kjer ga je pozdravil v imenu naše vlade
prometni minister dr. Spaho. Pričakal ga je tudi čehoslovaški zunanji minister dr. Krofta, ki je ostal po zasedanju Male zveze v Belgradu. Visokemu gostu je bil pri-X-avljen slovesen sprejem v Belgradu, o katerem poročamo med »novejšim« zadaj.
Obisk turškega predsednika vlade. Turški ministrski predsednik Izmet Ineni obišče Belgrad 11. aprila.
Priprave za carinsko združitev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Med našo državo in Bolgarijo se vršijo priprave, da bi se odpravili med obema državama dosedanji carinski zadržki in bi bil izvoz in uvoz med sosedama prost. Obenem bi se obe državi dogovorili, kako bi za bodoče skupno nastopali s svojimi proizvodi na inozemskih tržiščih in bi bila na ta način izključena medsebojna konkurenca. Če bo prišlo do omenjenega sporazuma, katerega so že napovedale odlične osebnosti, bo ta dogovor za obe državi največjega gospodarskega pomena.
V DRUGIH DRŽAVAH.
K a Bolgarskem so volile prvič ženske. Iz Bolgarije je sedaj znan konečni izid občinskih volitev, pri katerih so imele ženske prvič neobvezno volilno pravico. Od treh milijonov vpisanih volilcev je volilo skoraj dva milijona in med temi 456 tisoč žensk. Za vladne kandidate je bilo oddanih 80% glasov.
Turčija se vrača v gospodarsko stanje, kakor je bilo pred pričetkom krize. Turško ministrstvo za narodno gospodarstvo pripravlja zakonski predlog, po katerem oo Turčija odpravila vse uvozne omejitve, tako glede kakovosti, kakor glede količine blaga in glede držav, ki blago uvažajo. V bodoče bo uvažanje v Turčijo dovoljeno vsem državam na svetu brez ozira na količino pošiljatev. Z drugimi besedami se to pravi, da se Turčija kot prva država na svetu vrača spet v gospodarsko stanje, kakršno je bilo pred začetkom gospodarske krize.
Zveza narodov bo priznala zasedbo Abe-sinije po Italiji. Spodbudo za priznanje zasedbe Abesinije po Italiji od strani Zveze narodov bo dala Anglija. Vse je prepričano, da bo imel tozadevni angleški korak uspeh in je računati tudi s tem da bodo zgledu in pozivu Angleške sledile druge manjše države. Angležem je veliko do tega, da bi utrdili svoj lasten položaj in bi vzbudili v Rimu Angliji prijazno razpoloženje. Če bo Zveza narodov osvojila angleški predlog, bo zaspalo pri Društvu narodov neguševo odposlanstvo, katero še vedno on sam z denarjem vzdržuje.
Vzgledi vlečejo. Sličen prijateljski dogovor kakor ga je sklenila Italija z Jugoslavijo, bo podpisala še Grčija s Turčijo. Italijanski zunanji minister grof Ciano bo odpotoval v kratkem na podpis pogodbe v grško in turško prestolico.
Kako se godi levičarski vladi na Fran coskem? Pisali smo že o pokol ju v pariškem predmestju Clihy, katerega so vpri-zorili komunisti nad ognjenimi križarji. Radi teh krvavih nemirov je razmajana edinost v socijalistični stranki, kateri na-čeljujo predsednik vlade BI um. Proti Blu-mu so začeli nastopati poleg komunistov še socijalistični »mladogardisti«, ki so precej močni. Radi grozečega razkola v Bocijalisticni stiauki je sklicano izredno
zasedanje izvršilnega odbora stranke, ki se bo vršilo 18. aprila. — Poleg neprespanih pohtičnih težkoč ima Blum še gospodarske težave, saj so prinesle francoskemu narodnemu gospodarstvu stavke pod sedanjo levičarsko vlado, zasedbe tovarn in odpoved naročil iz inozemstva štiri milijarde frankov škode.
Razpust japonske zbornice in nove volitve. Na predlog ministrskega predsednika Hajašija je cesar podpisal ukaz o razpustu zbornice in se bodo vršile nove volitve koncem aprila. Parlament je bil razpuščen na pritisk vojske in mornarice. Sedanja Hajašijeva vlada se volitev ne bo udeležila, ampak bo prepuščeno narodu,
da voli v okvirju dosedanjih strank. Baje snujejo na Japonskem novo vladno stranko, katero bodo tvorile dosedanje vojaštvu naklonjene skupine, japonski fašisti in zastopniki težke industrije in kapitala. Glede predstoječih volitev pričakujejo hudo volilno borbo in porast desnice.
Nezaupnica sovjetskemu zunanjemu ministru. Komisar za ruske zunanje zadeve je znani Litvinov — v resnici Žid Finken-stein. Litvinov je bil doslej neomejen gospodar v vodstvu sovjetske zunanje politike. Sedaj so pa izrekli Litvinovu nezaupnico s tem, da so mu imenovali pomočnika v osebi dosedanjega sovjetskega poslanika v Parizu Vladimirja Potemkina
Komunistični banditi. Svobodomiselni tisk širom sveta, ki mu židovsko frama-sonstvo navdihuje mišljenje, se zavzema za ljudsko fronto v Španiji. Tudi slovenski svobodomiselni dnevniki in tedniki kažejo nezmanjšane simpatije za vlado ljudske fronte v Španiji, za »njene borbe iii njeno delo«. O zločinih, ki jih izvršujejo komunisti v Španiji, kajpada slovensko svobodomiselno časopisje ne poroča. Zato pa je potrebno, da mi o tem poročamo, da naše ljudstvo spozna vso brezdanjo lažnjivost in hudobnost teh laži-svobodc-miselnih pisarjev. Ko so nacionalistične čete osvobodile mesto Malago, ki so ga komunisti in republikanci dolgo časa držali v svojih grozovitih kleščah, so se do-znale mnogotere podrobnosti o trpljenju malaškega prebivalstva in o grozovitosti rdečih roparjev in morilcev. Na tisoče in tisoče ljudi je pod komunistično strahovlado v Malagi bilo umorjenih, usmrtitve so se vršile vsak dan, časih je bilo dnevno usmrčenih 200 ljudi. Nekega duhovnika malaškt stolne cerkve so za noge privezali -a vejo, da je z drevesa visel z glavo navzdol, potem so mu velik srebrn križ tako dolgo tiščali v usta, dokler se ni zadušil. Nekaterim drugim so Marijine sve-tinjice stiskali v očesne dupline, da so jih oslepili. Ljudstvo je strahotno stradalo, rdeči voditelji pa so se mastili, so bogateli in uživali vse dobrote. Najhujši zločinec med diktatorji v Malagi, da navedemo samo eden primer, ki pojasnjuje vse druge, je bil Santana Calera, vodja mladinske organizacije Svobodna mladina. Ta je ušel v avtu iz mesta malo prej, preden so ga mogli nacionalisti prijeti po zavzetju mt.~ta. Ko so ga nazadnje le zalotili, so našli pri njem in pri njegovih dveh stražnikih 3 milijone pezet, katere je Calera »zaslužil« po svoji --.etodi. Zapiral je sinove, hčere in žene najbogatejših prebivalcev v Malagi. Nato je po svo-
Smarnice! Nove šmarnice: Lepa si, lepa si, roža Marija, broš. Din 18, vez. 26. Na zalogi so še: Slomšekcve šmarnice, broš. Din 17, vez. 26 Din. Sv. Bcrnardka, broš. Din 24, vez. Din 34. Marija in presv. Srce Jezusovo, ver. Din 20. Marija, vzor krščanskega življenja, vez. D 12. Marija, Mati dobrega sveta, 5 Din. Ker vemo, da marsikje obhajajo šmarnične pobožnosti, ko ne morejo v cerkev, pri domačih kapelah, je prav, ako sosedje zložijo skupaj denar za eno knjigo, ter se tudi pri teh kapelicah čitaja lepe šmarnice. Knjige so v zalogi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
jih posredovalcih dal družini vedeti, da bi prijete sorodnike lahko izpustil, ko bi mu plačali 60.000 do 100.000 pezet. Te so mu seveda plačali, če so jih imeli. Čez nekaj dni je bil v isti družini prijet kdo drugi, za katerega so morali zopet plačati tiko veliko odkupnino. Ko je bil Calera prepričan, da je iz ljudi iztisnil zadnjo peze-to, je ponoči s svojimi oboroženci sam vdrl v hišo, prijel vse stanovalce, jih dal v avtu prepeljati v predmestje in jih tam postreliti. — Drugi voditelj rdečih Ra-mon Acosta, ravnatelj vseh bolnišnic v Malagi, ki je bil tudi poslanec španskega republikanskega parlamenta, je ušel, preden ga je mogla zagrabiti tajna policija, ki je stopila takoj v akcijo. Z njim je izginilo 7 milijonov pezet, katere je mesto v teku časa plačalo za vzdrževanje bolnišnic. Del ranjencev v bolnišnicah več dni ni dobil nobene hrane, čeprav je bilo v knjigah še zadnji dan zapisano, da je pisarna kupila živež. — To so samo nekateri primeri »ljudskega« dela ljudske fronte v Španiji. In za take ljudi se zavzema slovensko framasonsko-liberalno-socialistično časopisje!
Marija in Španija. Španija je dežela, kjer se vneto časti Mati božja. Marijini prazniki so pravi ljudski prazniki. To velja predvsem o prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja 8. decembra. Ta praznik posebno praznuje španska mladina. Zadnji 8. december se je slovesno obhajal v vseh delih Španije, ki ne ječi jo pod rdečim terorjem: V mestu Salamanki je bil svečan sprejem v Mar. družbo. Med tistimi mladenkami, ki so bile sprejete, je tudi bila Karmen, hči vrhovnega poveljnika nacionalistične vojske generala Franka, v čigar družini se vsak dan moli rožni venec. Tudi na fronti se je ta praznik slovesno obhajal. Neki polkovnik je s severne fronte poslal to poročilo: »Čast mi je javiti, da so vojaki severne fronte prav lepo proslavili dan 8. decembra, ki je dan naše Zaščitnice. 2000 vojakov je prejelo sv. obhajilo. To dokazuje, da sta katoliška cerkev in španska domovina, ki jo z vsemi silami branimo, nerazdružljivi.« Tako poroča list »Diario de Burgos«.
Blum kot vodja proletariata. Proleterji so takšni, ki nimajo ničesar drugega kot otroke, torej veliki siromaki. Vodja pro-Ietarcev na Francoskem je Leon Blum, sedaj ministrski predsednik. Blum sam pa n; siromak, marveč velik bogataš. Kot advokat je bil zastopnik, plinskega podat ja v mestu Bordeaux-u, večjega števila tvornic, delničarjev sueškega prekopa itd. Je pravni zas opnik v spornih slučajih državnih železnic. Poleg tega je po-
krovitelj igralnice v Monte Carlu, kjer je nameščen kot ravnatelj njegov brat Rene z letno plačo 250.000 frankov. Svojega sina Roberta je Blum s pomočjo zloglasnega bankirja Oustrica namestil pri firmi Peugeot z mesečno plačo 6000 frankov. Leon Blum, žid po rodu, član frama-sonske lože, je prejemal, preden je postal predsednik vlade, kot častni državni svetnik penzijo 34.661 frankov, kot narodni poslanec 60.000 frankov in za sodelovanje pri socialističnem listu »Populaire«
Nesreče.
Z avtomobilom v hišico cestnega odbora.
V	Vurmatu pri Sv. Ožboltu v Dravski dolini stoji tik ob Dravi lesena hišica cestnega odbora. Tovorni avtomobil iz Maribora je zadel v nočni temi s tako silo ob to kočico, da jo je sunek pognal v Dravo, ki jo je odnesla.
Velik plaz. Vsled večdnevnega deževja je zasul velik plaz v Kamniškem jarku pri Mariboru 8 m na široko cesto in podrl elektrovodni nosilec.
Splav se razbil. V noči od zadnje srede na četrtek je zadel ob most preko Drave na Borlu pod Ptujem velik splav, v katerem je bilo za štiri vagone lesa. Splav se je postavil navpik in je z vso resnostjo ogrožal leseni most. Od vseh strani na pomoč prihiteli ljudje so bili pridno na delu celo noč in pol dneva, da so odstranili nevarnost. Lastnik splava Ivan Čepek iz Marenberga ima 20.000 Din škode.
Poplave radi neprestanega deževja. Vsled neprestanega deževja v minulem tednu je bila hudo poplavljena Pesniška dolina ter razni kraji po Dravskem polju in krog Ptuja.
Plazovi in povodnje. Ob cesti Št. Ilj — Velka so plazovi tako zasuli cesto, da je onemogočen promet. Cestni promet Sveti Lenart — Ščavnica — Cmurek je bil tako Ogrožen od plazov, da je oblast prepovedala uporabo ceste, dokler nevarnost ne mine. — Vsled hudih nalivov je preplavila Ščavnica ščavniško dolino od Dragotincev do Razkrižja. V Lokavcih in Pristavi je bil vsled poplave nemogoč promet na* cesti. Pri Pristavi se je razlila tudi Mura. Ljudstvo je v velikem strahu, če ne bo nehalo deževje in vode ne bodo začele upadati.
Smrtna avtomobilska nesreča. V Št. Vidu nad Ljubljano je postal 3. aprila smrtna žrtev avtomobilske nesreče 321etni Fr. Punčoh, uslužbenec dohodarstvenega urada iz Zgornje Šiške. Punčoh se je peljal na kolesu, zadel je vanj blatnik tovornega avtomobila in se je Punčoh pri padcu smrtno nevarno poškodoval. Podlegel je poškodbam kmalu po prevozu v ljubljansko bolnico. Rajni zapušča ženo in malega otroka.
Razne požarne nesreče. V Slivnici pri Mariboru je uničil ogenj hišo in gospod, poslopje železniškemu uradniku Kosiju, ki živi v Belgradu. Služkinji je zgorelo 2000 Din gotovine. Požarna škoda znaša 60.000 Din. — V sredo je okrog 9. ure zvečer izbruhnil požar v skednju posestnika g. Bervarja, po domače pri Primožu
V	Petrovčah. V skednju je bil hlev, svi-
24.000 frankov. Tako izgleda proletarstvo voditelja francoskih proletarjev-siroma-kov. Čitateljem lista je še v spominu siromaštvo nekega drugega voditelja pro-letarstva. To je Krasin, prvi minister (ljudski komisar) v Lenjinovi vladi. Imel je v raznih inozemskih bankah naloženih 37 milijonov zlatih rubljev. Ko se mu je nedavno omožila hči z nekim francoskim plemičem, je dobila »malo« doto 60 milijonov dinarjev. V bogastvu plavajo, siromaštvo prepovedujejo.
njak, shramba za krmo in shramba za poljsko orodje. Ko so ogenj opazili, so domači in najbližji sosedje hitro pričeli reševati živino in stvari, katere so se dale še rešiti. Posestnik Bervar je sicer zavarovan, vendar trpi kljub temu precejšnjo škodo.
ŽRTVE PLAZOV.
Na Storžiču pri Tržiču
V zadnji številki smo poročali o strašni nesreči, ki je zadela mlade smučarje iz Tržiča na Storžiču, kjer bi se naj bila vršila na velikonočni pondeljek smučarska tekma. Okoli poldne, ko je bila skupina smučarjev že blizu na mestu, odkoder bi se naj bila spustila v tekmo, se je sprožil sneženi plaz, ki je potegnil devet mladih delavcev iz Tržiča v globino in jih je sneg pokopal 10 do 15 m na debelo. Iz Tržiča se je podala na pomoč reševalna ekspedicija z dvema zdravnikoma, ki je hitro zadela na dva smrtno ponesrečena, drugih sedem pa je ostalo pokopanih pod snegom, ker so se neprestano udirali plazovi. Reševalna dela so v torek nadaljevali in je prihitel na pomoč še oddelek vojaštva iz Škofje Loke.
Dne 30. marca so načeli 600 m dolgi ter 40 do 60 m široki plaz od spodaj in so razkopavali po 12 m dolge in 2 m široke jarke. Izkopali so proti večeru tri trupla.
Dne 1. aprila so naleteli globoko v plazu na šesto truplo in so ga položili k ostalim petim. Pogreb šesterih žrtev se je vršil 1. aprila zvečer.
Vodstvo reševalne ekspedicije je sklenilo po najdbi šeste žrtve, da ne neha z delom, dokler ne bo ves plaz raziskan in sicer še zadnjih 100 m. Poveljstvo vojaškega reševalnega oddelka je odposlalo 1. aprila nazaj v škofjeloško garnizijo 41 mož, 9 vojakov z narednikom na čelu pa je ostalo, da pomaga civilnim reševalcem do najdbe še ostalih treh podsutih.
Dne 2. aprila je bilo reševalno delo zaključeno. Reševalci so prekopali ves plaz v vsej širini in višini. Preiskali so vsa mesta, na katerih so slutili trupla treh neodkopanih ponesrečencev, a vsi napori so ostali zaman.
*
Zasuti in rešeni
Dne 31. marca se je vračalo s Sedmerih jezer v Bohinju šest hribolazcev in med temi tudi dva vodnika. Presenetil in zasul je šestorico plaz. Enemu je uspelo, da se je hitro izkopal izpod snega ter pomagal z veliko težavo še drugim in so se rešili vsi nepoškodovani.
*
Smrtna žrtev plaza pod padcem Savinje
Za velikonočne praznike se je odpeljala iz Maribora skupina štirih smučarjev z avtomobilom v Logarjevo dolino, odkoder
' Vi i te»riiatizniti; prijn m vročini.
O4I1S ¡t regislr. pod S. St. 1583 od 5. XII. 1936.
so odšli na Okrešelj v Frišaufov dom. Pridružila se jim je Hermina Brix, žena: profesorja iz Gradca. Na velikonočni pondeljek opoldne se je podala družba % Okrešlja nazaj v dolino. Ko so stopali preko brvi nad padcem Savinje, se je udri plaz. Mariborčanom je uspelo, da so se rešili s skokom za drevesa, gospo iz Gradca pa je potegnil plaz seboj, v globočino. Smrti ušli smučarji so hoteli tovarišici v prepadu pomagati in jo odkopati, a niso mogli radi neprestanih porazov. V torek se je odpravila iz Celja reševalna od-prema Slov. planinskega drUštva, ki se je podala v Logarjevo dolino in na Okrešelj. V torek popoldne so zadeli reševalci na truplo smrtno ponesrečene, ki je bilo 6 m globoko zakopano v snegu. Gospa je imela na nogah smučke in v vsaki roki je krčevito stiskala smučarsko palico. Truplo so odnesli v Solčavo, kjer so ga položili na mrtvaški oder in potem odpeljali v Gradec.
*
Za las ušel smrti
Zopet druga skupina mariborskih smučarjev je prebila velikonočne praznike na Peci v Uletovi koči. Ti so se vračali v pondeljek in jih je tudi presenetil plaz pod izvirkom pri Uletovi koči. Plaz je potegnil seboj 50 m globoko Evalda Koren, znanega športnika in stavbenega tehnika. Med drčanjem "v globino je Koren ohranil še toliko duhaprisotnosti, da se je zagrabil za samotno stoječi bor in si je na ta način rešil življenje
Razne novice.
Organisti! Redni letni občni zbor Društva organistov za mariborsko škofijo se vrši v Celju v Orlovskem domu dne 19. aprila t. 1. Vsi organisti veste, v kakšnem času živimo in da je za vsakega uslužbenca življenjski pogoj, da se trdno oklepa svojega društva. Poglejmo druge stanove, kako se organizirajo in kako lepo tudi napredujejo. Pri nas organistih je pa v tem oziru zelo slabo. Nimajo pravega smisla za skupnost in zato se ni čuditi, da smo organisti še vedno, kar se tiče organizacije, na zadnjem mestu. Cas je, da se tudi lavantinski organisti zganete in se oprimete svojega društva, katero se na vse mogoče načine trudi skupno z ljubljanskim društvom čimbolj zboljšati žalostno stanje organistov. Organisti, zavedajte se tega in na 19. aprila vsi v Celje. Pride tudi zastopnik prevzišenega g. škofa iz Maribora. Polovična vožnja na železnici je dovoljena in naj vsak udeleženec kupi na vstopni postaji celo vozno karto in še legitimacijo obrazec K. 13, katera mu bode po občnem zboru služila kot brezplačna vozovnica nazaj. Uro in dnevni red občnega 7" ra bomo 5« pravočasno sporočili.
Izlet v Srbijo. Zveza absolventov kmetijskih tol dravske banovine priredi v dneh 18. do 21. (ali 26. do 29.) junija t. I. poučni izlet v Bel-grad in šumadijo. Načrt izleta je: Ogled mesta Belgrada, ogled poskuševališča na Topčideru, obisk gozdarskega muzeja itd. Tretji dan po-klonitev grobu Vitežkega kralja Zedinitelja na Oplencu, obisk Venčaške vinogradske zadruge v Banji (največje vinogradske zadruge v naši državi), na večer obisk v Aradnjelovačkih toplicah. četrti dan izlet v pokrajino Lazarevec, Sloveč in Stubline, ogled kmetij in zdravstvenih zadrug ter ostalih socijalnih ustanov. Zvečer se vrnejo izletniki nazaj v Belgrad in napravijo zvečer z ladjo po Donavi in Savi izlet okoli mesta Belgrada in se z vlakom ob 23.30 vrnejo proti domu. Stroški so zaenkrat predvideni na 300 Din (višji ne bodo) in je v tej svoti obseženo okoli 100 Din za osebno uporabo. Izlet je namenjen v prvi vrsti članom ZAKš, pa tudi ostalim kmečkim ljudem, v kolikor bi absol-ventje ne dosegli zadostnega števila izletnikov. Kdor bi se rad udeležil tega izleta, naj se takoj prijavi na tajništvo ZAKš v Ljubljani, Tyr-ševa 29-1. Neslani ZAKš plačajo 50 Din več, kot je zgoraj povedano. Tudi na vsa vprašanja glede tega izleta daje pojasnila navedeno tajništvo.
Pojasnjen vlom. K tej notici, ki je bila v našem listu objavljena 24. marca, pripominjamo, da omenjeno uropano blago ni bilo najdeno pri trgovcu v Prepoljah, marveč pri nekem gostilničarju, ki je blago kupil od ciganov.
Najstarejša Ljubljančanka umrla. V Ljubljani je umrla v starosti 96 let gospa Terezija Rant. Blagopokojna je bila najstarejša Ljubljančanka in mati pred leti umrlega vojaškega duhovnika g. Huberta Rant.
Sloviti ameriški letalec v Zagrebu. Z letalom se je ustavil 4. aprila v Zagrebu na povratu iz Egipta sloviti ameriški letalec polkovnik Charles Lindbergh s svojo so-orogo.
Obžalovanja vredni slueafi.
Nepošten mesarski pomočnik. Mesar J. Caf iz Pobrežja pri Mariboru je javil ob-
Rajnemu belgijskemu kralju Albertu bodo postavili 6 m visok spomenik, ki bo predstavljal vladarja na konju.
nico od nekega živinskega prekupčevalca iz Kozjega. Vsi trije poškodovani so se zatekli v celjsko bolnico.
Krvavo dejanje iz ljubosumnosti. V Medjimurju v naselju Miklavci. pri Pod-turnu so na velikonočni pondeljek popoldne plesali. 251etni Martin Kukec je povabil na ples ženo 271etnega Andreja Za-dravca, katero je oboževal. Ženska je odklonila povabilo, kar je pa Kukeca tako razbesnilo, da je potegnil nož in je z več zabodljaji zaklal Zadravca. Krvavo dejanje je izzvalo v gostilni splošen pretep, ki je zavzel še večji obseg, kakor hitro je nekdo ugasnil luč in ni nikdo znal, ali se ravsa s prijateljem ali z nasprotnikom. Pretep je zahteval poleg omenjenega mrtvega še 10 ranjenih. V obči zmedi je uspelo ubijalcu Kukecu, da je pobegnil v noč.
Največja in najhitrejša francoska ladja »Normandie« se je vrnila zadnje dni iz Amerike in je bil njen krov na debelo zasnežen.
lasti svojega pomočnika Alojzija Gepa, ki mu je pokradel loja 1000 kg v vrednosti 40.000 Din.
Dva obupala nad življenjem. Na Pra-gerskem so našli obešenega 461etnega železničarja Ivana Nadu. — V Gaberkah je odšel z doma 491etni posestnik Ciril Gru-šovnik. Po Večdnevnem iskanju ga je našel delavec Vanovšek v bližnjem gozdu visečega na smreki. Grušovnik je visel na drevesu celi teden, predno so ga našli.
Starejši viničar si sam končal življenje. V Gresovščaku pri Ljutomeru so našli obešenega 551etnega viničarja Ivana Ha-lec, ki je bil uslužben na viničariji g. Mirka Šumaka.
Organizirani ciganski tatovi na delu. Orožništvu je uspelo, da je posvetilo v številne tatvine in vlome, katere je uganjala dobro organizirana ciganska tolpa po Dravskem polju, Halozah in Slov. goricah. Škodo cenijo na 150 do 200 tisoč Din. Na tatinskem delu so bili cigani iz Murske Sobote, Cirkovc, Tišine, Čakov-ca, Borejščana in Ivanca. Nakradeno blago so kupovali nekateri posestniki na Dravskem polju. Pri enem posestniku, ki je hotel odpreti trgovino, so izkopali dva velika zaboja dd kradljivih ciganov kupljenega blaga. V bližini Domove so zadeli žandarji na tolpo ciganov, kateri so hoteli v Prekmurje. Cigani so se spustili pri pogledu na orožnike v beg in so celo pozneje streljali iz lovskih pušk na patruljo in so pod zaščito strelov srečno pobegnili.
Že zopet podžagan evharistični križ. Po Kranjskem in sicer po daljni okolici Logatca se kar vrstijo zločini s podžagava-njem evharističnih križev. V noči od 1. na 2. aprila je padel kot žrtev brezbožniške roke v Gornjem Logatcu evharistični križ, ki je stal na hribčku Grintavcu in je bil lepo viden iz cele vasi. Orožniki so z vso vnemo na delu, da bi izsledili vsaj enega teh bogoskrunskih zločincev, a doslej ni padel še niti eden pravici v roke.
Pri napadih poškodovani. Z drogom je dobil po glavi na povratu proti domu 251etni Ivan Verdev iz Studene pri Vel. Pirešici. — Franc Mrzek s Tinskega je bil udarjen po glavi in hujše poškodovan z litersko steklenico. Anton Založnik iz Sp. Doliča pri Vitanju je bil zaboden v des-
Viljem Shaw, ravnatelj šole v Nevv-Londonu v severnoameriški državi Texas, ki je po lastnem priznanju zakrivil smrt 455 otrok. O tej strahoviti nesreči smo že poročali.
Izpred sodiščis.
Obsojen radi poskusa požiga. Vinko Pernat, 371etni posestnik, je kupil v Sp. Jablanah na Dravskem polju posestvo in je koj zvišal zavarovalnino za poslopja, ki so že bila itak zavarovana za vsoto 65.000 Din. Radi tega povišanja so ga začeli orožniki nadzirati. Dne 23. februarja lani se je odpeljal Pernat od doma z vlakom v Maribor. V njegovi odsotnosti so pregledali žandarji njegova poslopja in so naleteli v senu na gorečo svečo. Sveča bi bila v nekaj urah dogorela do sena, ki je bilo prepojeno z bencinom in bi bilo celo poslopje takoj v polnem objemu plamenov. Pernat je na razpravi 31. marca v Mariboru tajil očitano mu nakano požiga, a je le bil obsojen na poldrugo leto ječe in na 3000 Din globe.
Slovensha Krollno.
Vrnitev. G. Horvat Egidij, rodom iz Bogojine, se je vrnil iz Betlehema v Ameriki, kjer je bil župnik skoraj osem let. Izstopil je iz frančiškanskega reda in naš škof ga je sprejel v seznam svojih duhovnikov. »Amerikanskih Slovencev Glas« se v dveh številkah poslavlja od g. Horvata, katerega bo skoraj nemogoče na-
Pri ženah, ki trpe leta in leta radi težke stolice,
pokaže uporaba naravne FRANZ - JOSEFOVE
grenčice, užite zjutraj in zvečer po četrt čaše, «Jobre uspehe. Tudi občutljivejše pacijentke uživajo rade
FRANZ - JOSEFOVO
vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
domestiti. Meseca maja bo gospod menda nastavljen za dušnega pastirja v eni izmed naših far. Dobrodošel!
Črensovci. V sredo 31. marca je bil tu ustanovni občni zbor podružnice Rafaelove družbe za varstvo izseljencev v Prekmurju. Inteligence je bilo razmeroma malo. Občnega zbora se je udeležil tudi p. Zakrajšek, ki je imel govor. Splošno mnenje je bilo, da se naj čimprej prenese sedež podružnice v Soboto, o kateri je p. Zakrajšek dejal, da je mislil do sedaj, da je ta kraj nekje pri Zagrebu in ne v Prekmurju. V odbor so bili izvoljeni gg.: predsednik Klekl J., podpredsednik Bejek Janko, tajnik škafar Ivo, blagajnik Kerec Franc in arhivar dr. Klar Fr. Bog naj blagoslovi začeto delo!
Crensovci. Te dni so našli v Muri na Srednji tednov pogrešano učiteljico na Tišini, za katero Bistrici utopljenko, v kateri so spoznali že šest je izginila vsaka sled. Mislili so sicer vsi, da je končala v Muri, vendar prepričani niso bili, ker je kljub skrbnemu iskanju niso našli. Nihče ne ve, kaj je gnalo mlado učiteljico v smrt. Truplo bodo prepeljali na njen dom. Naj ji bo Bog usmiljeni sodnik!
Sv. Sebeščan. V nedeljo 11. aprila bo pri nas »Topla proška«, daleč na okrog znano prošče-nje. Pridite nas tudi letcs pogledat v obilnem številu. Po sv. maši bo tukajšnje Prosvetno društvo ponovilo veseloigro »Dva para se ženita«. Prinesite dinarčke, da si ogledate našega Bobčka.
Sv. Sebeščan. Na velikonočni pondeljek je naše Prosvetno društvo uprizorilo igro »Dva para se ženita«. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila šola nabito polna, tako da se niti ganiti
nisi mogel. Ob takih prilikah pač vsak uvidi, kako nujno nam je potreben Prosvetni dom. Pravo prosvetno delo se ne more vršiti brez primernih prostorov. Zdaj se pa stiskamo enkrat tu drugič tam. Do pravega razmaha in- dela bomo prišli šele takrat, ko bomo imeli lastno streho. Hočemo imeti drugo leto že Prosvetni dom, čeprav nimamo zdaj niti pare. Zemlja za opeko je nakopana, drva obljubljena, delavci na razpolago, le dobre volje je treba in bo že šlo! Le začeti je treba. To bo nekak farni dom, kjer bomo imeli zatočišče vsi. — še par besed o igri. Prednjačil je Bobek, katerega bi bili veseli tudi v marsikaterem večjem kraju. Le malo igralske uglajenosti mu še treba, pa bo prvovrsten igralec za komične vloge, čeprav je bil sedaj prvič na odru. Nič nI zaostajala za njim Nežka, v kateri bo imelo naše društvo izvrstno igralko. Skoda je Balona, ki odide k vojakom, kajti ima vse sposobnosti za prvovrstnega igralca. Pajnik in Katarina imata sijajen nastop, da nista popolnoma obvladala vlog, se pa ne smemo čuditi, č-s upoštevamo dolgost teksta in kratek čas za učenje in še šepetalec je bil slab. Od Svetlina in Janka bi želeli malo več možatosti, Marjana in berač sta tudi ugajala, Jurij pa je že po svoji naravi za tako vlogo. Naglasi in izgovorjava sta seveda šepala. Splošen vtis je bil zelo dober in pošteno smo se nasmejali. Igro društvo ponovi na »toplo proško« dne 11. aprila takoj po sv. maši, okrog pol 12. ure. Pridite!
Gornja Lendava. Prosvetno društvo je imelo v nedeljo dobro uspelo predavanje o Španiji b skloptičnlml slikami. Videli smo tudi na slikah znani »Pasijon« iz Oberammergau-a. Ko bi le Imeli večkrat kaj takega! — Naši sezonski delavci se že selijo v tujino. Prva skupina je že odšla v Bačko. Tudi v Francijo odhajajo teden za tednom. Veliko povpraševanja je med ljudmi, kaj bo z Nemčijo. Naši ljudje imajo v zelo dobrem spominu Nemčijo in bi zato z veseljem šli tja na delo. Palirjl že nabirajo delavce, po najbrž še sploh nimajo dovoljenja, zato bodite ljudje oprezni in ne nasedajte posebno takim, ki želijo kak mali dar za to uslugo, da vas vzamejo v svojo skupino. Ce bo še Nemčija letos odprta za naše delavce, potem res nič ne ostane doma. Vse odide in naša lepa Gorička bo prazna po hišah in poljih. — V Kovačevcih je umrl
¡J Vse naše gospodinje
H izredno hvalijo odlične vrline
1 ,FAVORir cikorijel
334 m
lili
na raku znani 2okš Mihael v 47. letu starosti. Bil je iz dobre družine »Francovih«, občinski in posojilniški odbornik, dober delavec in skrbni oče petih še nedoraslih otrok. Zapušča ženo in otroke. Naj v miru počiva!
Kuzma. 2e več kot eno leto delamo na to, da bi dobili v Kuzml novo faro. Da nam je to potrebno v vsakem oziru, o tem se več nihče ne prepira, ker vsak vidi, kakšne koristi bi imelo to za naše versko in kulturno življenje. Stvar je že prišla tako daleč, da so idzelani načrti za novo cerkev. Načrti se nahajajo sedaj na škofiji, da jih ta potrdi in dovoli zidavo nove cerkve. Nova cerkev bo res lična in prav primerna za naš hribček v Kuzmi. Se že pripravljamo na delo, in sicer z veseljem, ker gre za božji hram, kjer bodo naše duše častile in molile Boga. Sicer imamo nekaj nasprotnikov nove fare, pa tudi ti bodo zadovoljni, ko bodo videli stati lepo novo cerkev in ko bodo imeli duhovnika med seboj. Kakor hitro dobimo dovoljenje od škofije, bomo začeli z delom, da bo do konca leta že stala novu cerkev, v kateri bomo imeli vsi dosti prostora in tudi n:ed nami bo, da bo vsa': lahko hodil redno k sv. maši. Bog nas podpii ' v tem našem delu! Verniki »gornje fare«. — V Kuzmi je umrl po hudi bolezni daleč naokrog znani Nešič Franc, bivši mlinar, v 57. letu starosti. Naj v miru počiva! Pokopali so ga na pokopališču v Soboti.
Kmečka žena št. 2 je že izšla in smo jo pred prazniki poslali vsem tistim, ki so že list plačale. Imamo pa še dosti številk na razpolago, tako da lahko postrežemo vsem ostalim in tudi vsem novim, katerim dopošljemo obe dosedaj izišli številki skupaj. Naročajte list čimpreje, da boste imele vse številke! Naročnina lista znaša polletno 10 Din, celoletno 20 Din. Uprava lista je v Mariboru, Koroška cesta 5.
Italijani odkrili premog v Abesiniji
Italijanski podkralj v Abesiniji maršal Gracia-ni je odposlal vojšako letečo kolono iz belokožcev in domačinov, naj nese italijan. zastavo v kraje, kjer še ni bil beli človek. Ta kolona je za-ilela 200 km severoza-padno od Addis Abebe na premogovne plasti, ki segajo mestoma do površja. Vojaki so prinesli premog seboj in so ga v Addis Abebi raziskali ter ugotovili, da je najboljši. Maršal Gra-ciani je poslal v te kraje strokovnjake, da bodo proučili na licu mesta, kako bi se dal premog kar najhitreje izrabljati.
Spremembe v angleških kovancih.
Poseben ukaz angleškega kralja prinaša gle-
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov,-
13
Pri teh besedah si je jagar globoko oddahnil. Če mu duhovnik pomaga, se bo že mogel spovedati. Da, šel bo k spovedi, še danes bo šel, ali k patru Krištofu ne — tega ga je sram —, rajši h kateremu drugemu. In vendar nobenemu ni tako zaupal kakor prav temu, in ta — saj ta že itak vse ve, kaj in kako je z njim.
Kmalu popoldne se je postavil k spovednici patra Krištofa. Prišli pa so še drugi ljudje, ki so ga tako čudno pogledovali. Ti srepi pogledi so ga ujezili in mu njegov sklep sprevrgli. Nak, spričo teh ljudi, ki tako zijajo vanj, se ne bo spovedoval. Saj lahko pozneje pride. Medtem pojde v planino na gamse gledat. Zvečer, ko bo temno, se vrne in počaka, da zadnji iz cerkve odide; potem opravi on. Naglo se je obrnil, ošvignil ljudi s ponosnimi očmi in odkorakal.
Tri četrt ure pozneje je bil jagar že na kraju doline pri krčmi Na Fužini. Ko je hotel mimo, ne da bi se ozrl, je planila Špela, krčmarjeva hči, iz hiše, ga prijela za roko in dejala napol priliznjeno napol kujavo:
»Anza, kaj je s teboj? Saj te nič več ni na spregled. Menda ne boš šel kar tako mimo?'.
»Nimam časa,« je odvrnil rezko.
Špela pa se ni dala kar tako ugnati. Obesila se je za njega in capljala z njim nekaj sto korakov Tedaj je obstal in vprašal osorno:
»Zakaj ne ostaneš doma? Kaj hočeš?«
»Govorila bi rada nekaj malega s teboj,« ga je usekala.
»Kaj neki?«
»Le to bi rada vedela, kam da greš.«
»V Hude peči h gamsom gledat.«
»Potem jo boš pa spet kar v cerkev ucvrl, he?«
»Morda. — Da, gotovo.«
»Ali si že bil pri spovedi?«
»Ne. — In ti?«
»Jaz tudi ne... Midva ne moreva k spovedi.«
»Zakaj ne?« se je začudil.
Zelene oči so se ji neznansko zasvetile, lice pa ji je postalo še bolj pegasto.
»Kar sva midva storila, tega naju noben duhovnik ne more odvezati,« je vedela premetenka.
»Pater Krištof je rekel, da od veže spovednik vseh grehov,« je trdil on.
»Hehe, le spovej se patru Krištofu, da si šmar-ski Mariji ukradel zlatnino, pa boš videl!«
»Saj ti pri spovedi ni treba vse povedati.«
»Hehehe, če vsega ne poveš, ti je spoved fige vredna. Tedaj je bolje, da blizu ne greš.«
»Ha, če mora biti, povem vse — tudi to!«
»Poskusi! Boš videl, kaj bo.«
NA GREGORČIČEV VEČER!
Dne 9. aprila 1937 ob 8. uri zvečer v ve liki dvorani Uniona.
Ne pozabite se tega večera udeležiti! S sporedom boste zadovoljni!
Vstopnice so v predprodaji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti 6.
Vurberg. Pred 30 leti je bilo ustanovljeno naše Katoliško prosvetno društvo, na čigar ustanovnem zboru je govoril takratni državni poslanec in predsednik Slovenske krščansko-socijalne zveze g. dr. Anton Korošec. Na belo nedeljo 4. aprila suo proslavili naš 301etni prosvetni jubilej, sicer ob slabem vremenu, pa ob vedrem razpoloženju. Prišel je med nas predsednik Prosvetne zveze g. dr. Josip H o h n j e c, ki je v cerkvi govoril mladini s Slomšekovimi besedami in nato daroval slovesno sv. mašo. Po cerkvenem opravilu je bilo v župnijskem domu slavnostno zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Vodil ga je vrli predsednik Katoliškega prosvetnega društva mladenič Viktor Gašparič, ki je spregovoril uvodoma pozdravne in spodbudne bSsede. Dijak Cvetko Paper je navdušeno govoril o vzvišenih ciljih mladinske organizacije. Dr. Hohnjec je v svojem govoru nanizal spomine na preteklost in opomine za bodočnost. V imenu Prosvetne zveze se je zahvalil vsem, ki o delovali v vurberškem prosvetnem društvu ter napravili iz njega trdnjavo slovenstva in katolištva, osobito pa z idealno požrtvovalnostjo delujočemu g. župniku Al. Kokelju, ki načeluje vurberški župniji že 33 let. Zahvali se je pridružil veleugledni zdravniški voditelj vurberškega sanatorija g. dr. Okolokulak, ki je hkrati čestital društvu k velikim uspehom 301etnega dela. Končno je g. duhovni svetnik A. Kokelj podal zgodovinski pregled o razvoju in o delovanju društva. 301etni jubilej bodi Prosvetnemu društvu bodrilna spodbuda za nadaljnje delo v prid slovenskemu narodu, cerkvi in naši državi.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Fantovski odsek tukajšnjega Prosvetnega društva priredi v nedeljo 11. aprila popoldne po večernicah v Narodnem domu krasno žaloigro »Garcia Moreno«. Naša dolžnost je, da pokažemo svoje katoliSko prepričanje s tem, da napolnimo dvorano do zadnjega kotička in tako javno manifestiramo svojo versko zavest. Katoliško zavedni lenarški farani in prijatelji, iz sosednih župnij, pri tej predstavi ne" smete manjkati. Obenem že danes opozarjamo na lep spored materiiiskega dneva v Na rudne m domu, ki bo zadnjo nedeljo aprila. To pa bo dan, rašim materam na čast pripravljen in mladini v spodbudo.
Veržej. Na velikonočni pondeljek je vprizo-rilo tukajšnje Prosvetno društvo krasno igro »Graničarji«, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela. Razdelitev vlog je bila zelo posrečena in iste prav dobro naštudirane. Igra se je vršila v zavodovi dvorani, ki je bila vkljub slabemu vremenu nabito polna, kar naj bo požrtvovalnim igralcem v zadoščenje za njihov trud in v bodrilo za nadaljnje udejstvovanje.
Prispevajte za »Slomšekov dom« na Ponikvi. Cek. rač. Kat. prosv. društva štev. 17.259.
Veržej. Knjižnica našega Prosvetnega društva zelo pridno posluje. Nag 100 novih knjig smo lani in letos nabavili in članom zelo ugajajo, ker so zmiraj v prometu. Le podprite nas s članarino in darovi, da bo za novo zimo zopet 100 novih knjig. Iz knjig pa se učite lepega življenja!
Vučja vas. Kmetijsko bralno društvo v Vučji vasi priredi v nedeljo dne 11. aprila v šoli igro v treh dejanjih »Detektiv Megla«. Začetek ob treh popoldne in ob sedmih zvečer.
Sv. Bolfenk pri Središču. Naše Prosvetno društvo vprizori v nedeljo dne 11. aprila ob treh popoldne v šoli igro v petih slikah »Podrti križ«. Pridite!
Mozirje. Naše Katoliško izobraževalno društvo poskrbi za vsak velikonočni pondeljek primerno igro. Tudi letos nas ni pustilo na cedilu in priredilo »župnik iz cvetočega vinograda«. S to izbiro nam je bilo zelo ustreženo, zakaj znano nam je bilo, da je igra prav času prila-godena in lepa. Bolj kot kedaj prej je treba
danes predočevati nezlomljivo silo ljubezni in čudovita pota božje volje. Igra je bila podana
na odru s popolnoma novimi kulisami, delom Remšetovega Jančeta in Cesarjevega Franca, Ki sta po dnevnem delu žrtvovala marsikak del noči, zakar jima bodi zahvala na tem mestu vsaj majhna nagrada. Da so bile vloge rešene vseskozi dovršeno, skoraj ni treba omenjati, saj so nastopili sami stari znanci našega odra, ki jim je oder živa potreba. Od slike do slike so želi zasluženo pohvalo in ko je občinstvo s solzo v očeh vstajalo, še ni moglo oditi, še bi rado zrlo na oder. Splošna želja je bila, da je treba igro ponoviti, da si jo ogledajo še drugi, ki so bili zadržani. Tej želji bo ustreženo drugo nedeljo v aprilu, to je dne 11. t. m.
Sv. Vid pri Grobelnem. Ustanovilo se je pri nas Katoliško prosvetno društvo, ki vrlo napreduje. Tukaj se je zbralo precej naših dobrih fantov, ki jim je pri srcu slovenska izobrazba. Le korajžno po začrtani poti naprej do cilja!
Podčetrtek. Naše delavno Katoliško izobraževalno društvo je na velikonočni pondeljek 29. 3. priredilo igro »Scapinove zvijače«. Igra je bila dobro odigrana in je vzbudila mnogo zadovoljstva in smeha pri gledalcih. Bila je to že tretja prireditev v letošnjem letu in navzlic slabemu vremenu in snegu dobro obiskana. Na splošno željo bo ponovljena v nedeljo dne 11. aprila, da si jo morejo ogledati domačini, ki zadnjič niso prišli na vrsto, in našo prireditev obiskati tudi sosedje.
Artiče pri Brežicah. Marijin vrtec in Prosvetno društvo v Artičah priredita v nedeljo, dne 11. aprila ob 3. uri popoldne v nar. šoli »Materinsko proslavo« pod vodstvom gdč. Pograjc. Na sporedu, ki je res izbran, so razne deklama-cije ,petje, simbolične vaje, rajanje in dve otroški igri »Potolažena sirota« v dveh dejanjih in »Pavelčkova piščalka« v štirih dejanjih. Pridite!
Zastonj vam pošljemo knjigo naslovnih slik vseh romanov Kari Maya vsem, ki ss zanimajo za nakup teh najzanimivejših romanov. V knjižici so tudi navodila, kako si moreta na obroke naročiti. Pripominjamo, da je v celoti na razpolago samo še 1000 izvodov. Posebno šole in knjižnice naj si zbirko čimpreje naročijo. Naročilo se izvrši na podlagi posebne naročilnice, ki jo dobite iz Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuju.
»Kaj naj bo?«
»Čim se spoveš, ti spovednik vstane in te pred vsemi ljudmi razglasi za razbojnika.«
»Tega ne sme,« je razburjeno ugovarjal jagar; »spovednik mora molčati.«
»O vsakdanjih grehih že; če pa za tako hudobijo gre, jo mora naznaniti — taka je njegova dolžnost,« se je Špela lagala, ali pa je morda sama verjela, da je res tako.
»Bom pa reči poprej vrnil, preden grem k spovedi.«
»Ali jih še imaš?«
»Da, vse. Še dotaknil se jih nisem.«
»Tedaj daj meni moj del, ki mi po pravici gre!«
»Nič ti ne gre, ko ničesar izgubila nisi. Vse bom vrnil.«
»Hehe, s tem se prav nič ne izližeš. Kar si storil, si storil, in ko pride na dan, te mora sodnija kaznovati. Spovednik te mora naznaniti.«
»Vrag ti, ti si vsega kriva! Ti si me zapeljala. Meni bi še v sanjah ne prišla taka misel.«
»Prav rad si se dal zapeljati.«
»Ne! Upiral sem se, ker se mi vsaka kraja upira. Šele ko si mi strahopetca obrala, kakor da nimam korajže, šele tedaj sem se ti vdal.«
»Je, kakor je; storil si ti.«
»Ti pa si me nagovorila in mi pomagala. Če se naj jaz za zločin pokorim, tudi ti ne uideš kazni. To bom že gledal, da veš.«
»Jaz nimam nobene ukradenih reči, še počenega groša ne. In če me izdaš, bom vse utajila in sodniku dopovedala, da o kraji čisto nič ne vem.«
»Ha, če pa dokažem, da si pomagala?«
»Dokaži, če moreš!«
»Zlatnina je še zdaj v tisti tvoji ruti, v katero sva jo zavila.«
Špeli je švignila senca čez obraz. Pege so ji počrnele, rdeči lasje pa so ji zagoreli. Nekoliko trenutkov je molčala, potem je dejala predrzno:
»Kaj pa, če rečem, da si mi ruto ukradel?«
»Kaj? Jaz tebi ukradel?« je vzplamtel, pa se naglo pomiril in rekel s ponosnim prezirom: »Ta laž ti ne pomaga. Saj veš, ko te je tam na domu Do-larjeva Maridlja vprašala, kaj da tiste svoje pisane rute ne nosiš več. Rekla si ji, da ti je prestara in da se ti je jela parati pa si jo vrgla v ogenj. Ali tega nič več ne veš? Maridlja bo za pričo.«
To je Špelo do kraja potrlo. Takoj je spremenila glas in je rekla prilizavno:
»Anza, ljubček moj, pameten bodi! Saj nikomur ni treba kaj vedeti. Če sva midva tiho, ni nobene nevarnosti za naju. Nikakor pa se tega ne smeš spovedati.«
»Rekla si, da je treba pri spovedi vse povedati.« »Spoved kar pusti! Saj nikakor ne moreš k spovedi. Ni mogoče.«
Mrko je gledal in molčal. Silila je še bolj v njega:
de novega denarja, ki ga pričnejo v kratkem kovati, velike in zanimive spremembe. Prvič po srednjem veku bo Angleška dobila spet oglat denar, in sicer dvanajstero-koten kovanec za 3 pen-ce. Prvič po več desetletji bodo nakovali tudi večje množine kovancev po pet šilingov. Ostali kovanci dobe spremembe v svojih podobah. Na enem izmed obeh kovancev po 1 šiling bo stalo kraljici v čast znamenje škotske, osat. Najmanjši kovanec, farthing, bo imel sliko najmanjšega angleškega ptiča, in sicer kraljička.
Letalstva
Amerika gradi 55 ton težko vodno letalo. V trup letala bodo vgradili 48 spalnih kabin, šest motorjev s skupnim
Odprta noč in dan so groba vrata
Prevalje. Umrl je na veliko soboto tukajšnji občinski tajnik Franc Müller. Pokojni je bil po rodu Korošec ter vedno zaveden Slovenec. Naj v miru počiva!
Kebelj na Pohorju. Preminul je pretekli mesec g. Lešnik Jožef v starosti 78 let. Mož je bil bistrega razuma in dober katoličan, ki je vestno spolnjeval svoje krščanske dolžnosti. Bil je dober strokovnjak v vrtnarstvu in sadjereji in povrh še dober čevljar. Ljubil je cvetlice, katere je zelo rad negoval. Spadal je med vrsto ljudskih pesnikov, kakor so bili n. pr. Potnik, Vodovnik In Grizold. Zbiral je ljudske pesmi in ker je bil dober pevec in vešč v glasbi, je te pesmi pilil in popravljal, pa tudi sam jih je skladal. Po kratki bolezni je zapustil ta minljivi dom. Naj v miru počiva!
Selnica ob Dravi, žalosten in obenem izreden smrtni slučaj. Nenavaden dogodek se je pripetil na Kozjaku, na gornjem Boču. Globoko je pretresla ves Kozjak tragična smrt 721etnega posestnika Janeza Rottnerja. V pondeljek mu je umrla žena. Navzlic besnečemu vetru je Janez Rottner odšel k sorodnikom, da jih obvesti o smrti svoje žene. Povabil je sorodnike v kri-ževski fari, a od takrat ga ni bilo več nazaj domov v Janževo goro. Nihče ni vedel, kaj se je zgodilo. Ker ga pa končno le ni bilo, je g. župnik odredil pokop pokojnikove žene. Pokopali so ženo, a njega ni bilo od nikoder. Edini sin Janez in njegova žena, sorodniki in sosedje so bili zelo v skrbeh za Janeza Rottnerja, ki je bil daleč na okoli znan in ugleden posestnik in dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«. šli so ga iskat, še le na Jožefovo so ga našli mrtvega pri takozvani Jugovi grabi v G. Boču. Ko je šel od Sv. Križa domov, je v viharju in snežnem metežu prispel do napačne poti v bližino Jugove bajte, je na nevarnem mestu v gozdu zdrknil po strmini navzdol. S tem je sprožil plaz, ki ga je zagrabil in ga zanesel v globino 75 m, kjer je obležal pod pla-
zom in snegom, ki je naietaval na njegovo truplo. Rottnerjevo truplo je ležalo pet dni pod snegom in so ga zanesli na njegov dom. Na cvetno nedeljo predpoldne so ga pokopali v Selnici ob Dravi, ob veliki udeležbi ljudstva in zlasti sorodnikov. Smrt žene in moža ter nenavadno tragično naključje, ki je povzročilo moževo smrt, sta zbudila v vseh krogih obmejnega prebivalstva toplo sočutje. Bodi blagemu možu in ženi ohranjen lep spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Selnica ob Dravi. Spremljali smo k zadnjemu počitku prerano nam umrlega tovariša in prijatelja Pauko Pepeta, kateri je bil sin ugledne kmečke družine, po domače »grofove«, katero pozna vsa tukajšnja okolica. Pred dvema letoma se ga je lotila jetlka, kruta bolezen, katero je nosil z veliko potrpežljivostjo vse do zadnjega trenutka. V najlepši mladosti, komaj 28 let star, je mirno v Gospodu zaspal. Pokojni Pepek je bil vsestransko priljubljen ter agilen društveni organizator, kar je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica od blizu in daleč. Bil je absolvent vinarske in sadjarske šole v Mariboru, katero je dovršil z odličnim uspehom. Po končanem šolanju je pomagal svojim staršem na domačiji, ter se uspešno
Pri nekaterih boleznih žolča in jeter,
žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica
prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo
FRANZ - JOSEFOVO
vodo
zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec.
Ogl. reg. S. br. 15485/35.
boril za napredek in zboljšanje gospodarstva. Zraven drugih gospodarskih panog je vzljubil tudi čebelice ter postal član čebelarske podružnice v Selnici ob Dravi. Od vsega početka se ja pokazal kot vnet društveni delavec, vsled česar je bil izvoljen v odbor, nato za blagajnika, katero odgovorno mesto je opravljal vestno in so bile njegove knjige v najboljšem redu vse dotlej, dokler ga ni kruta bolezen za vedno pritrdila na postelj. Bil je tudi član cerkvene čitalnice ter je večkrat nastopil kot izvrsten igralec na društvenem odru. Rad je pomagal tudi kot podporni član tuk. gasilske čete pri njenih prireditvah, bil je pa tudi namestnik bivšega obč. odbora. Pri hiši žalosti se je poslovil od njega v imenu staršev in sorodnikov njegov stric, g. Svenšek, trgovec in gostilničar v žetalah, kateri je na kratko orisal njegovo življenje. Na grobu se je v imenu čebelarskega društva poslovil od rajnega tovariša g. Amon Franc.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Težko preskušnjo je poslal Bog za Veliko noč nad družino tukajšnjega cerkovnika. V sredo, 24. marca, je za vedno zapustila to dolino solz njegova dobra ženka in mati treh nepreskrbljenih otrok po težki tri mesece trajajoči neozdravljiiv bolezni v mariborski bolnici. Draga Ana! Težko bomo pogrešali tvoj veseli obraz vsi, ki smo te poznali. Naj ti bo mariborska žemljica lahka, pri ljubem Bogu pa prosi za srečo svojih nedolžnih otročičev. Potrtemu možu, materi in otročič-kom pa izrekamo naše sožalje!
Negova. V ponedeljek, dne 22. marca, zjutraj so nam zvonovi naznanili, da Je mirno v Gospodu zaspal Mihael Vogrinec iz Radvenec, dober oče, zvest naročnik »Slov. gospodarja« in 50 letni naročnik knjig Mohorjeve družbe. Potrpežljivo je prenašal svojo dolgo bolezen. Ljubi oče naj počiva v miru! Otrokom, sosedom in sorodnikom naše iskreno sožalje!
Loče pri Poljčanah. Spet so grobovi zatulili. Sedaj so si Izbrali posebno drago žrtev našega grobarja Stoklas Jožefa v 68. letu življenja. Dolgih 20 let je oral s svojo lopato naše pokopališče, saj je za njegovega grobarstva bilo izkopanih 999 grobov, v 1000. je sam legel. Zavratna bolezen ga je držala nad leto dni priklenjenega na posteljo. Težko mu je bilo večkrat. Zdravja je iskal pri zemeljskih zdravnikih, a pri tem ni
učinkom 6000 konjskih sil bo posredovalo zračnemu orjaku hitrost 270 kilometrov na uro. Iz zanimive statistike civilnega letalstva posnemamo, da je v civilnem letalskem parku 283 letal tipa Junkers (nemška!), 233 letal tipa De Havil-land (angleška), 199 letal tipa Fokker (nizozemska) . Ostali tipi, zgrajeni v Ameriki, Franciji in Italiji še niso dosegli številke 100 (Boeing 96, Douglas 92, Potez 63, Latecoere 60, Lsokheed 55, Stinson 46 in Savoia 30). Vsa ta nad 1100 letal obsegajoča armada potniških in poštnih letal vrši stalno dnevno ali nočno službo ter nosi zastave 20 držav.
Mrliči na francoski obali Na francoski obali so našli sopet več mrličev,
»Če greš k spovedi in tam poveš, kar veva zdaj le midva, sva izgubljena. Strašna smrt naju čaka.«
Zaškripal je z zobmi in nevoljno stresel glavo. Tedaj ga je prijela na tisti strani, kjer je bil najbolj občutljiv in slab. Zašepetala mu je na uho:
»S prstom bodo kazali ljudje nate, otroci bodo vpili za teboj: Tat! Razbojnik! In konec bo tvoje časti in slave! Še pes te ne bo povohal. Vse te bo zaničevalo. S sramoto pojdeš v grob.«
Sunkovito je dvignil glavo. Črne oči so se mu čudno zasvetile. Zasopihal je:
»In ti seveda tudi ne greš k spovedi?« »Nikoli!« se je zarotila. »Z desetimi pari konj me ne zvlečejo k spovednici.«
»Ali hočeš v pekel po smrti?« »Za pekel in smrt se mi še ne mudi. Ko bom stara in bolehna in ko bom videla, da se mi bliža zadnja ura, tedaj se bom spovedala — gotovo, tedaj se bom; toda tebe ne bom izdala.« Zopet se je zatopil v mrke misli. »Kar jo je zagrabil za ramo in se ji srdito zadri v obraz:
»Ti si hudič! Zavoljo tebe sem zabredel v nesrečo. Zdaj glej, da se pobereš domov, in ne hodi ■pi pred oči! Drugače te ubijem!« Potisnil jo je od sebe in oddivjal. Špela pa je jezno gledala za njim in se režala ... Naj le divja! Bo že spet prišel! To pa danes ve: izbojevala je hud boj in zmagala...
Grofov jagar ni prišel več v cerkev in naslednje' tedne ga živa duša ni več videla.
Misijon se je slovesno bližal kraju. Zadnja dva dni je bilo blizu tri tisoč vernikov pri pridigah. V mogočni procesiji so šli od farne cerkve k podružnici pri Svetem Križu in nazaj na pokopališče, kjer je že stal velik misijonski križ. Tu je pater Krištof še zadnjič pridigal. V imenu vernih duš rainih šmar-skih faranov je prosil in rotil žive vernike, naj ostanejo zvesti in naj držijo vse, kar so našli v tem tednu, ko jim je božja milost posijala v duše-mir z Bogom in mir s samim seboj, nebesa v srcu in pot do večne sreče.
Ko je nato v imenu vseh vernikov obljubil nebeškemu Zveličarju zvestobo v življenju in smrti, so stotine in stotine na glas ponavljale obljubo.
Ves večer in še pozno v noč je bilo polno pobožnega ljudstva okoli misijonskega križa.
Le prehitro je prišla ura ločitve. Glasno ihtenje je pretresalo množico, ko so se misijonarji poslavljali. Od vseh strani so silili ljudje k njim, pokla-kali za zadnji blagoslov, jim poljubljali roke in jih držali za talarje. Kar izpustiti jih niso hoteli. Kakih trideset mož pa je šlo z njimi do Kaple in še nekoliko dalje.
Res, bogati so bili sadovi šmarskega misijona! Šmarje je že prej veljalo za dobro faro, zdaj pa je bilo kar vzorno. Celo tisti lahkomiselneži in raz-
pozabil na večnega zdravnika. Saj je pogosto iskal pri Njem polajšanja in tolažbe. Zvest služabnik v življenju, dober do revežev in potrebnih gotovo uživa že plačilo v nebesih. Bil pa je rajni dolgoletni zvest naročnik »Slov. gospodarja«. Vsako številko je komaj dočakal. Bil je tudi ustanovni član naše gasilske čete, ki ga je tudi spremila na zadnji poti. V slovo mu je četni trobentač zatrobil zadni turobni: »Na pomoč!«. Padale so grude mokre prsti na njegovo krsto, a številni pogrebci smo se žalostni vračali od pogreba zavedajoč se, da tudi nas čaka ista pot. Spavaj sladko, dragi Jože, med tistimi, ki si jim skopal zadnje domove! Preostalim domačim naše iskreno sožalje!
Poljčane. Dne 23. marca smo spremili k večnemu počitku Ignaca Zorka, posestnika v Lu-šečki vasi. Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, kaj nam je rajni bil. Kdor ga je videl močnega in zdravega poleg hiše stati in. prijazno pozdravljati, ga je moral nehote vzljubiti. In kdor je spoznal njegov značaj, neomajen, ne-klonljiv, ga je moral spoštovati. Kakor je bil sam, tako je tudi znal vzgojiti svoje otroke. Zapustil je pet sinov, krščansko vzgojenih in slovensko zavednih. Vsi delujejo kot delavni člani v naših društvih. Izmed treh hčera je ena usmiljena sestra. Cerkev in dom sta tečaja, okoli katerih se je gibalo življenje rajnega, ta dva tečaja pa je znal tudi življenjsko združiti pri vzgoji svojih otrok. V hiši je bil za križem najbolj viden krščanski časopis. Poleg svojih stanovskih dolžnosti je našel tudi časa, da je obračal svoje zmožnosti v korist občestva, Dolga leta je bil župan bivše lušečke občine. Bil je med ustanovitelji konzumnega društva in posojilnice, ki sta rešila v tistem času našega delovnega človeka. To njegovo delo in značaj je našel priznanje pri vseh, to je pokazal njegov pogreb. Od hiše se je v imenu krajevne organizacije JRZ poslovil g. Kitak iz Studenic. Ob grobu pa je spregovoril župan in predsednik JEZ g. Anton Detiček in čustva člana Prosvetnega društva ob taki izgubi je tolmačil predsednik in občinski odbornik g. Ignac Pihlar. Kakor smo občutili veliko vrzel s smrtjo, tako nas pa tolaži misel, da na njegovo mesto stopajo njegovi vrli sinovi. Vdovi in otrokom naše sočutje. Rajnemu svetila večna luč!
11
1
Hlev niora biti prost knge!
Pri okuženem oteletenju in nalezljivim nožnim katarjem uporabite prepričevalno od živino-zd ravnikov priporočen »Bissulin«. Dobi se samo na odredbo ži-vinozdravnika. Drži trajno, brez duha, nerazdraž-ljiv. Najmanjši tovarniški zavitek 25 obvezil. lz-delovatelj: H. Trommsdorf Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jur-jevska ulica 8.
Sv. Rupert nad Laškim. Dne 22. marca je V Mali brezi umrla vdova Ana štarkel-Langerjeva, kateri je manjkalo samo dva dni do izpolnjenega 93. leta starosti. Bila je gotovo najstarejša ženska daleč naokoli. Bila je že več let velika sirota: brez posebne bolezni je hirala, največ vsled pomanjkanja, najbolj podobna, nebogljene-
m uotročičku, popolnoma, navezana na strežbo svojih domačih; spomin jo je tako zapuščal, da ni več poznala lastne hečre, ki ji je vedno stregla, da kmalu po jedi ni vedela, ali je kaj užila, da se ni več mogla domisliti dogodkov svojega življenja. Sedaj jo je Bog rešil trpljenja, katero je s pravo krščansko potrpežljivostjo prenašala. Dobra mati, počivaj v miru!
Kapele pri Brežicah. V cvetu svojega življenja nas je za \edno zapustil vrl mladenič Miha Molan. žalost je stisnila naša srca, ko smo te spremljali na tvoji zadnji poti. Tako nepričakovano si nas zapustil radi nesreče, da skoraj verjeti ne moremo, da te ne bo več med nami. Mnogoštevilno so se zbrali prijatelji in tovariši gospodarskega tečaja in vsi, ki so te ljubili, ob tvojem grobu. Dragi Miha, komaj 21 pomladi si doživel, pa si že odhitel pred nami tja, kjer je večna spomlad. Staršem in bratom naše iskreno sožalje!
Prevalje. Stanovanjska hiša je pogorela do tal Mariji Konečnik, posestnici na Lomu pri Mežici. Pred trerni leti je isti udarila strela v hlev ter je tudi ubila par volov. Z nesrečno gospodinjo sočustvuje vsa okolica. — S 1. aprilom t. 1. se je preselil sedež sreza dravograjskega iz Prevalj v Dravograd. Po plebiscitu se je najprej preselil iz Velikovca začasno v Guštanj, nato v Prevalje. Sedaj pa je našel končno ta koroški begunec svoj sedež v Dravogradu. — V nedeljo 4. aprila se je vršil občni zbor Rudarske zajednice na Lešah. Razsvetlilo se je vprašanje, kdo je pravi lastnik Rudarske zajednice, ali rudarji na Lešah, ali tisti mož, ki se široko-usti in pravi: »Jaz sem Rudarska zajednica.«
Marenberg. župnijska cerkev sv. Mihaela v Marenbergu dobi nove bronaste zvonove iz Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. V župniji, ki ima pet cerkva, ki so večinoma vse velike in imajo tri že nove zvonove, ni lahko naročiti nove zvonove, zlasti čisto bronaste. Za časa g. dekana Hecla leta 1906 so bili za ma-renberško župnijsko cerkev naročeni novi zvo-
novi pri zvonolivarni Samassa v Ljubljani; mršili so svojo službo samo deset let, do leta 1916. Zvonilo ni bilo ravno težko, a glasovi so bili krasni. Upati je, da bo tudi sedaj tako! — Pri Sv. Jerneju je bil letos po 13 letih zopet postavljen božji grob in so se ljudje veselili vstajenja na Veliko noč, a je vreme to preprečilo. Na oni strani meje je mnogo Slovencev, ki so imeli vselej prost prehod čez mejo, kadar je pri Sv. Jerneju sv. opravilo, a letos za Veliko noč je bilo to zabranjeno, pa ne od avstrijskih obmejnih organov, temveč od — naših! Na avstrijski strani hudo razsaja španska bolezen ali gripa, skoro je ni hiše, kjer ni bolnika, ponekod celo po več. Ker pa bolezen ne pozna države in carinske meje, torej ne potrebuje obmejne izkaznice, se lahko zgodi, da pride brez dovoljenja sem, razen če pristojni činitelji tega ne preprečijo. Tudi g. župnik dr. Friderik Krenn pri Sv. Lovrencu nad Ivnikom je bolan in se je moral blagoslov velikonočnih jedil na veliko soboto deloma izvršiti od naše strani, seveda v velikem snežnem metežu. Lepo je slišati, kako Nemci molijo: glasno in počasi. Naj bi se naši ljudje tega učili!
Sv. Peter pri Mariboru. Mnogo se govori o cesti skozi Metavo. Ce se bo gradila ta cesta, bi bilo najboljše, da bi tako-le tekla: Od gostilne
uzdanci, zaradi katerih je župnik marsikako noč v molitvi prebdel, so se spreobrnili in si odslej resno prizadevali, da bi s pobožnim življenjem popravili prejšnje pohujšanje. Nihče tega ni bil bolj vesel kakor župnik Frančišek Smolej, dobri pastir šmar-skih duš.
Četrt ure pod Dobrovljami je stala na gričku lesena hišica, vsa ovita z bršljanom. čeprav je bila še kar prostorna, ni prebival nihče v nji kakor vdova Cenca, sestra Gašparja Petrača. Njen rajni mož je bil grofov gozdar in je pred sedmimi leti umrl. Zapustil ji je lepo premoženje. Otrok nista imela in tako se ji je prav dobro godilo, kajti tudi od grofa je dobivala nekaj pokojnine.
Ko se je po moževi smrti vrnila v domače Do-brovlje, si je kupila to hišico na gričku in jo vso prenovila.
Bila pa je čudna ženska. Čeprav ji je bilo že sedem in šestdeset let, ni imela ne enega sivega lasu in tudi obraz je še pričal, da je bila nekdaj lepa. Imela je oster, pa nemiren pogled. Hodila ni nikoli drugače, kakor da se ji na vso silo mudi. Ker pa je imela kratko sapo, je morala svoj bezgljajoči korak večkrat ustaviti in si počiti; tedaj pa je jecala kakor otrok.
Prav zelo je bila na čejo. V hišici se je moralo vse svetiti. Brisala, pomivala in pometala je vsak
dan, predevala sklede in ponovce in se ogledovala v njihovem sijaju, kakor da je vsak dan velika noč.
Razen grofovega jagra, svojega nekdanjega re-jenca, nikogar ni spustila v hišo, kvečjemu še svojega brata Gašparja. Edini tovariš ji je bil sultan, velik, kosmat pes, ki ji je bil zvest varuh. Ljudi se je izogibala, kar je najbolj mogla. Le en sam krat je prišla v tednu v Dobrovlje, da si je kupila, kar ji je bilo treba, toda nikoli ni ostala dalj ko četrt ure.
Še bolj ko ljudi se je izogibala cerkve. V Do-brovljah ni bilo človeka, ki bi se bil spomnil, da je videl Cenco vseh teh sedem let, kar je bila zdaj tu med njimi, v cerkvi ali pri kaki procesiji.
Svojega brata Gašparja nikoli ni obiskala in tudi on je prišel le dva ali trikrat na leto, pa še tedaj je bila kratkih besed. Tem bolj se je mojster Gašpar začudil, ko je tik pred Božičem prišla beračica Urša s pošto, da ga sestra Cenca vabi in prosi, naj pride prej ko mogoče k nji. To je moralo že kaj posebnega biti.
Gašpar se je koj podal na pot, in še preden je minulo četrt ure, je že potrkal na Cencine duri. Na lopi je zarenčal pes in začel na moč lajati, Cenca se pa ni oglasila. Ko je drugič in tretjič zaropotal na durih, je pokukala skozi okence in dejala osorno:
»Ah, ti si! Kaj pa hočeš?«
»Jaz?« se je možic začudil. »Jaz — nič! Ali me nisi klicala?«
{Dalje sledi.)
ki so bili na rokah in nogah povezani. To so najbrž tisti nesrečni Španci, katere so rdeči mogočni-ki na Španskem lanskega oktobra obsodili na smrt ter jih kar žive in zvezane pometali v morje. Po mnenju zdravnikov se je to zgodilo meseca oktobra lanskega leta.
Čevlje za 14 milijonov
dolarjev bodo podarili angleški kraljici za kronanje kanadski tovarnarji čevljev. Kraljičini čeveljčki bodo vsi posuti z diamanti in rubini.
Ciganski kralj umrl
V varšavski bolnišnici je umrl na veliki četrtek ciganski kralj Matevž Kwiek. Na pogreb so prišla ciganska odposlanstva iz vse Poljske.
Klojčnik, pod Rapočevo viničarijo, potem pod Ferlinc Sim., oziroma po njegovih njivah, dalje mimo kapele in Krepeka do Lufta Janeza, od tam pa naravnost na veliko Zimico in Sv. Barbaro. To bi bilo koristno za domačine in tujce. Ce pogledamo Metavo danes, se mora reči, da je ta kraj naravnost od sveta odrezan, ni nobene vozne in tudi ne prave peš-poti, da bi ljudje, ki ^o doma od Sv. Barbare, Sv. Ruperta in Sv. Bol-fenka itd., šli peš v Maribor. O vozu pa itak ni govora. Mnogokrat sem opazoval uboge ljudi, ki nosijo v Maribor iz teh krajev skozi Metavo, kako do kolena gazijo po vodi in blatu; če se izogibajo, delajo metavskim kmetom vedno škodo po njivah in travnikih. Nekateri pravijo, da bi šla nova cesta skozi Metavo in na Nebovo v Maribor. To pa ni za Metavčane in tuje ljudi nič koristno, ker na Nebovo bi bil velik ovinek in s tem za 1 uro bolj zamudna pot. Vsak, bodisi domačin ali tujec, ne bo šel iz Metave na Nebovo in v Maribor, ampak skozi Metavo in Trčovo. Ljudje svoje stare poti (»delenjske« ceste) ne bodo spremenili. Ce se bo gradila cesta, se ne smemo ozirati na poedince, ampak na občno korist.
Pobrežje pri Mariboru. Cenjenemu občinstvu da Pobrežju naznanjamo, da od 1. aprila t. 1. dalje izdaja živinske potne liste g. Lesjak Metod, hišni posestnik na Aleksandrovi cesti 74.
Sv. Barbara v Slov. goricah. Dopis v »Slov. gospodarju« od 31. p. m. glede gorostasno slabe ceste skozi Metavo proti Sv. Petru pri Mariboru, katero uporabljamo mi posebno nosilci domačih in poljskih pridelkov dnevno za mariborski trg, nam je segel do srca in resnično smo zelo hvaležni 'onemu dopisniku, ki se tako toplo zavzema za popravilo te zanemarjene občinske steze. Ljudje, ki so navezani hoditi po tej cesti, trpijo prave muke, blatne čevlje komaj pipljejo iz ilovice in jo mešajo z mlakami kakor lončar glino. Stranski poti so pa strogo prepovedani, pa tudi močno zagrajeni, če pa le kateri visoko gori nad vasjo vdari vprek, ga v začetku vasi Metave ošteje in ozmerja prvi in najstrožji čuvar ter ga hoče vreči v mlakužni obcestni jarek, dopisnik tega članka mu je nekoč komaj ušel, ko ga je nameraval suniti, a na drugem koncu vasi je neki drugi strogi posestnik, ki tudi zabranjuje vsak stranski pot, ki so zdaj zagrajeni z gosto bodečo žico. Slavni cestni odbor Maribor levi breg, ozri se na nas s celim bistrim očesom in usmiljenim srcem ter nam popravi se to leto to grozno cesto; hvalo ti bomo peli tisoči nosilci raznih dobrin. Kamen za tlakovanje se nahaja v bližini, vprežne živine imajo dovolj marljivi Metavčani, treba je le vodnika, nekaj denarja in delavcev.
Gornja Radgona. Dne 1. aprila ge je poslovil od nas g. Vinko Kolman, ki je bil v naši župniji štiri leta in dva meseca. Nastopil je službo kaplana v Rušah. Na njegovo mesto pride g. Martin Uranjek iz župnije sv. Pavla pri Preboldu. Gotovo spremljajo oba gospoda iskrene želje njunih dosedanjih ovčic, da bi bila srečna in zadovoljna v novem kraju.
Veržej. Dne 29. marca se je v Mariboru poročila tukajšnja učiteljica gdč. Benkovič Elizabeta z g. Joškom Horvatom, uradnikom iz Maribora. Novoporočencema obilo sreče! — Tukaj se je že dalje časa šušljalo za kulisami o neki korupcijski aferi, tako da je nazadnje prišlo na uho tudi državnemu -tožilcu, ki ima vso zadevo v rokah.
Veržej. Letos smo dobili nov božji grob. Kar lepo ga nam je pripravil Joško Janežič in smo mu vsi hvaležni za delo. Našim domačinom in prijateljem v Franciji obilo sreče in mnogo pozdravov, našim k vojakom odhajajočim pa: srečno pot in Bog z Vami!
OOOOOOOOOOOOOOOO
Obhajilne podobe 1
Naj bo še tako huda kriza, na najlepši dan svojega življenja naj ima vsak človek trajen spomin! Zato priporočamo gg. duhovnikom, šolam in tudi staršem, da preskrbijo otrokom spominsko podobo na 1. sv. obhajilo. Posrečilo se nam je dobiti zelo lepe in cenene slike:
Male podobice 100 komadov Din 12.—. Velikost 19X14 cm po Din 1.—. Velikost 20.5X14 cm po Din 1.50. Velikost 22X14.5 cm po Din 1.75. Velikost 28X18 cm po Din 2.—. Velikost 27X17.5 cm po Din 2.25. Velikost 28X19 cm po Din 2.50 in Din 3.—. Velikost 39X25 cm po Din 3.— in Din 5.—.
Vse slike so umetniške, lepo in okusno barvane, imajo slovenski napis.
Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
Domova pri Ptuju. Popotnik, ki potuje po bancvinski cesti iz Ptuja proti Ljutomeru skozi našo vas, vidi pri nas posebnosti, ki bi jih drugod pač težko našel. Pred vasjo se vidijo cele njive zasajene s čebulo, katero smo včasih dobro prodali, v teh časih pa prav slabo. Največ si pomagamo s tem, da čebulo razvažamo po drugih krajih in celo po Hrvaškem. Zato nas daleč okoli poznajo kot prave liikarje. Naši gasilci so si lansko leto postavili zidan stolp, ki celo prekaša ptujskega. Popotnik se ozre vanj in se vpraša, kako so Domovčani zmogli kaj takšnega. Pač pa bi se priporočalo vodstvu, da se pobriga za odtok tam okoli stoječe smrdljive vode, katere se žabe s svojim kvakanjem najbolj veselijo, ter da odstrani koprive in drugo tam okoli rastočo nesnago. Naša največja posebnost, ki nam povzroča veliko sitnosti in skrbi, pa je ta: Ko drugod po deževju voda odteče, šele k nam po par dnevih priteče. Sicer čudno, pa vendar je res. Včasih še dolgo časa stoji in smrdi v obcestnih jarkih, na cesti in na travnikih. Popotnik, ki se že veseli lepega vremena ter mimo koraka po že suhi cesti, pride do te približno četrt kilometra podvodne ceste, mora peš v mrzlo vodo ali pa nazaj, ako nima za voznika pripravljenih dinarjev v žepu. Da travniki trpijo pri tem občutno škodo, je vsakomur jasno, spomladi jih ne moremo očistiti, pozneje pa večkrat dobimo blatno in ničvredno krmo. Da bi se temu vsaj za silo odpo-moglo, smo v prvi vrsti poklicani sami, da iz-sekamo iz struge šibje in iztrebimo druge odvodne jarke; tega se pa nekateri lastniki ob-struginih parcel krčevito branijo, misleč, da bi jim voda potem trgala zemljišče. Občinski odbor je že v jeseni na seji sklenil, da se to izvrši, kar se pa še do sedaj ni. Zato se prosijo merodajni činitelji, da tej zadevi posvetijo več pozornosti, ker radi nekaternikov ne more veliko drugih tako občutne škode trpeti.
Slivnica pri Mariboru. Na velikonočni ponde-ljek je priredil mladinski zbor Jadranske Straže iz Rač v slivniški šoli koncert pod vodstvom g. učitelja Zorna. Zapeli so nam 22 krasnih pesmi, eno lepše od druge, tako lepo in ubrano, da se nismo mogli načuditi, kaj zmorejo otroška grla.
—Poročil se je isti dan g. Ramot Anton, po-
sestnik, poštni uslužbenec v pokoju in naročnik »Slovenskega gospodarja«, z gdč. Vidovič Marijo. želimo obilo sreče! — V četrtek dne 1. aprila popoldne je izbruhnil ogenj v gosporarskem poslopju g. Kosija, višjega železniškega uradnika v Belgradu. Pogorelo je gospodarsko in stanovanjsko poslopje do tal. živino in nekaj pohištva so rešili. Prihitele so gasit štiri gasilske čete, od katerih je bila hočka prva na mestu nesreče, škodo cenijo na 60.000 Din. Najbolj prizadeta pa je uboga služkinja, kateri je zgorela vsa obleka in par tisoč dinarjev prihrankov. Ne mine pa skoraj nobena noč, da bi nas ns vznemiril kakšen ogenj na Dravskem polju. Na delu je gotovo hudobna požigalčeva roka. Sv. Florijan, varuj nas časne in večne nesreče! — Prihodnji teden se začne graditi prepotrebna cesta iz Slivnice v Radizel, katera je delala veliko skrbi nekaterim nasprotnikom. Le naj se kar lepo pomirijo, ker je vsaka pritožba, da je cesta nepotrebna, zastonj!
Loče pri Poljčanah. Zima se nam je podaljšala. Bog pomagaj! Saj je prijetno tudi pri topli peči. Sicer pa je danes svet narobe, zakaj ne bi bila še narava. Pa naj enkrat velja: Božič na trati, velika noč na peči. Pa kaj zato. Veselje pa kljub temu ne mine. Sedaj bomo imeli koncert, potem pa nas misli kat. prosvetno društvo presenetiti z lepo igro. — Toda tudi med nami se najdejo ljudje, ki jih veseli življenje po svetu. Kopica takih nadebudnih Ločanov iz vseh delov fare se je odločila za pot na Francosko. Mislijo, da tám ni med delom vroče in da franki kar sami lete v žepe. želimo jim obilo sreče. Ko bedo pa imeli polne žepe, se naj vrnejo. — Naša bratovščina jeruzalemskega osla prav dobro napreduje. Zakaj pa ne, ko pa imamo tako agil-nega predsednika. — Pred kratkim se je v Mariboru poročila gdč. Herta Fleck z g. Viktorjem Heck. Bilo serčno!
Zibika. Cesta Pristava—Zibika bo polagoma zvezana s križiščem cest na Grobelnem. S to zvezo se odpre prometu zibiška in ločniška dolina. Hrvaško Zagorje in celo Obsotlje pa dobi najkrajšo zvezo z železniško centralo na Grobelnem. Zibiška župnija išče cerkovnika in organista, ki bi opravljal tudi občinsko tajništvo. Primeren bi bil oženjen upokojenec brez otrok, ki je vešč orgljavec in spreten, samostalen tajnik, pa ljubi cerkev in želi pomagati novoustanovljeni občini. Narava Zibike je slikovita, kraj miren .ljudje dobri. S 1. majnikom se sprejme cerkveni in občinski služabnik.
Sv. Vid pri Grobelnem. Velikanoč nam je prinesla obilo belih pisank, ki nam jih je blagovolila pokloniti naša mladina. Pred cerkvena vrata se je postavila cela vrsta Iegionarjev jeruzalemskega osla, opremljenih z ledenimi kepami z namenom, da odvrača pobožne vernike od popoldanske službe božje. Ako se napravi komu škoda, n. pr. če se zlomi dežnik ali se poškoduje ruta, obleka ali slično, to častno legijo jeruzalemskega oSa nič ne stane. Nadvse žalostno dejstvo je, da ta četa nikomur ne prizanese. Pred leti te grde navade pri nas ni bilo. Kdo jo je zdaj vpeljal, se vprašujemo. Vse, k! imajo v rokah vzgojo otrok, vljudno prosimo, da jih vzgojijo župniji v čast in ne v sramoto. Znani pregovor pravi: Cesar se Janezek nauči, to Janez zna.
Smarnice: Lepa si, lepa si roža Marija, je izšla te dni. Poslali smo jo vsem, ki so se že naročili, prosimo pa tudi ostale, da nam čimpreje pošljejo naročilnico, da Jim dopošljemo to lepo knjigo. Vsem, ki opravljajo šmarnice doma, priporočamo, da si nabavijo to knjigo. Cena knjigi j« 18 Din za broš. In 26 Din za vezano. Naroča s« v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Peter Rešefar rešetari.
Najboljša aprilska laž. Za 1. april so v Mariboru raznesli, da je JNS zopet dobila vlado, da izvede tajne in svobodne volitve. In so se našli ljudje, ki so to verjeli.
štev. 4. Zadnjič niste čitali štev. 4 v šoli, ki sem jo moral na poziv »Jutra« otvoriti. To je pač taka stvar, ki se sm® samo na uho povedati.
Do pet zna šteti. Beograjska občina je imela znamenitega blagajnika, ki si je znal od ogromnega premoženja občine prisvojiti samo pet milijonov. Zakaj ne več. je razumljivo, ker zna samo do pet šteti.
Iz ljubezni do zakonske žene. Pravijo, da v Beogradu ni veliko zakonske ljubezni do zakonite zakonske žene. Toda jaz temu oporekam. Recimo to-le: blagajnik mestne občine v Beogradu je izjavil, da je samo iz ljubezni do svoje žene prenesel 5 milijonov Din iz mestne blagajne v svojo blagajno. In take ljubeznivosti do žen so na dnevnem redu, kako to, di bi potem ne bilo ljubezni!
Parlament brez parlamenta. V Beogradu imamo dva parlamenta, imamo starega in novega. V Splitu pa so imeli sedaj parlament brez parlamenta. Ta splitski parlament, kjer so se zbrali Mačkovi poslanci, ima to zanimivost, da ni bil tu navzoč noben Slovence, ki bi Slovence blatil, če bi Pucelj pravočasno zvedel za njega, bi gotovo šel tja. Vsaj — po pomoti!
Velikanski naval je sedaj v organizacijo boso-petnikov, odkar imamo banovinsko trošarino na čevlje.
Konec zimskega spanja. Udružena opozicija je končala zimsko spanje. Ker pa je pomlad zelo deževna, ima to smolo, da kamor pride, pride iz dežja pod kap.
Ladja Belgrad. Nemčija je napravila neko la-dijo in jo krstila za Belgrad. Krst je izvršil sam beograjski župan Ilič. Ko se je vrnil, so ugotovili, da ni krstil prave ladije, ker prava bi se vendar morala imenovati Beograd in ne Belgrad. Kako lepo bi bilo, da smo tudi mi Slovenci tako natančni!
Nazaj raste. V Slovenji imamo čudežne rastline, ki rastejo nazaj. Tako smo imeli, če se še kaj spominjate, velikansko ljubljansko rožo, ki jo je zalival banovinski proračun in se je imenovala dnevnik »Glas naroda«. Ta list je rastel nazaj, postal je tednik, 14dnevnik, mesečnik, letnik, stoletnik, ker bo izšel zopet čez 100 let. In sedaj se je taka čudežna roža pojavila v Mariboru in se imenuje »Neodvisnost«. Rečeno je bilo, da bo dnevnik, pa je že izšel kot tednik. Ta list je bil velikanski, danes je polovico manjši, ako gre v tem smislu naprej, bo kmalu žepni format dobil, dokler ne bo tako majhen postal, da ga ne bo več mogoče videti.
Same pogodbe. Z Italijo smo napravili pogodbo, pa mnogi ne verujejo, da je pri tem Jugoslavija pogodila Italijo in ^e narobe. Pri pogodbah gre vendar vedno za to, kdo zna bolj drugega pogoditi. Čehi bi pa na vsak način radi nas pogodili. Francozi so nas že neštetokrat pogodili, da se je tamkaj naselila nevolja, ko se to več tako ne posreči. Je res čudna postala ta Jugoslavija, da se ne da več tako pogoditi in da hoče sama tudi kje pogoditi.
Politika z lune, tako se napoveduje, se bo v kratkem začela. Pavelič, to je tisti Hrvat, ki je mislil, da bo rešil hrvaško vprašanje iz italijanske smeri, je sedaj dobil laufpos od tam in je hitel s tem proti Madžarski, če bi od tam šlo. Toda Janka pusta je razpuščena in sedaj je tavaj okrog ter iskal prostora, kamor bi svoje vprašanje naslonil, pa ga ne najde več. Zato )e sklenil, da bo sedaj prestavil svojo. politiko na
luno in tja zbral- vse ijvoje pristaše. Kadar bo polna luna, jim bo še nekako šlo, kadar bo zadnji krajec, tedaj bomo malo bolj na tesnem. Kadar bo pa mlaj, jih pa ne bo več nazaj in bomo lahko reševali hrvaško vprašanje iz Zagreba.
oooooooooooooooo Za mesec mat
vam nudimo sledeče kipe:
Srce Marijino
cm	17 20 25 30 35 37 42
Din	25,- 44,- 50.-	50.-	94,-	102,-	110.-
cm	50 60	60			
Din	172,- 155.-	300.-			
Marija Brezmadežna cm 12 15 21		25	28	30	
Din	8.- 12,- 30.-	56.-	45.-	62,- 70.-	80-
cm	42 60	85			
Din 150.- 300.- 400,-Lurška Marija
cm	16 20 25 37 42 50 65 90
Din 12.- 40,- 50.- 102,- 125.- 160.- 155.- 350,-Marija z Jezusom
cm	25 65
Din 55.- 160,-Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV, CIRILA V MARIBORU, ¿rt jrv jrv j1 v, rfv jrv^v jrv^v ^im™». PSfi i* S
uuwuuUUPM?ww
Poslednje vesli.
NM wse slavnosten spre-fem dr. leneša w Delgradu.
Celoten Belgrad je bil 5. aprila zjutraj v pričakovanju predsednika čehoslovaške republike dr. E. Beneša, ki je posetil Jugoslavijo prvič v dostojanstvu državnega predsednika. Prestolica je bila v pozdrav visokemu gostu vsa v zastavah. Zgodaj zjutraj so se začeli zbirati ob zvokih godbe posamezni vojaški oddelki belgrajske garnizije, da bi se pripravili na veliko parado. Po 8. uri se je razvrstila šolska mla-dež z zastavicami v rokah po pločnikih onih ulic, po katerih je bil namenjen slovesen vhod v avtomobilih. Pred kolodvorom se je zbralo nad 20.000 ljudi, ki so se udeležili sprejema.
Posebni vlak z dr. Benešem se je pripeljal na okrašen kolodvor ob 10.37 pred-poldne. Predsednik dr. Beneš in njegova soproga sta bila najslovesnejše sprejeta od kneza namestnika Pavla, od ostalih dveh kraljevih namestnikov dr. Peroviča in Stankoviča, od celotne vlade z dr. Sto-jadinovičem na čelu ter od najvišjih vojaških, civilnih in duhovniških dostojanstvenikov. Predsednik dr. Beneš je °bšel v spremstvu kneza Pavla častno četo kralj, garde, med tem pa je igrala vojaška godba himni obeh držav.
Po pozdravu in sprejemu je spremil knez Pavle s celotnim spremstvom in med navdušenimi pozdravi ljudskih množic dr. Beneša v stari kraljevi grad, ki je predsedniku na razpolago za čas bivanja v naši prestolici.
Po kratkem odmoru v okrašenem dvoru se je podal dr. Beneš na tribuno nasproti palači nove skupščine, kamor je prispela tudi kraljica Marija, s katero se je predsednik prisrčno pozdravil. Pred predsednikom s čehoslovaškim in našim najbolj odličnim spremstvom se je vršila eno uro trajajoča parada številne belgrajske posadke.
Po paradi vojske se je vrnil dr. Beneš v stari dvor in od tamkaj ob 1. uri popoldne na Dedinje, kjer sta mu priredila knez-namestnik Pavle in kneginja Olga svečano kosilo. Poleg predsednika dr. Beneša in njegove soproge so se udeležili kosila predsednik naše vlade dr. Stojadi-novič, notrajni minister dr. Anton Korošec, prometni minister dr. Spaho, čeho-slovaški zunanji minister dr. Krofta in še več drugih odličnikov.
Iz Dedinja se je vrnil dr. Beneš v stari dvor, kjer je sprejel v avdijenco predsednika vlade dr. Stojadinoviča in čehoslova-škega zunanjega ministra dr. Krofto.
Ob 17. uri je priredila kraljica Marija na dvoru v Dedinju dr. Benešu na čast čajanko.
V starem dvoru je bila slovesna večerja, katere so se udeležile najvišje osebnosti in sta izrekla ob tej priliki napitnici naš knez-namestnik Pavle in predsednik dr. Beneš.
Na čajanki pri kraljici Mariji je izročil dr. Beneš kralju Petru II. najvišje čeho-3lovaško odlikovanje red belega orla prve stopnje z ovratnico.
Predsednik dr. Beneš je izročil kraljici Mariji in kneginji Olgi najvišje odlikovanje čehoslovaške republike, lento belega leva 1. stopnje. Knez-namestnik Pavle je izročil soprogi Beneševi red sv. Save prve stopnje.
Odlikovana sta bila od dr. Beneša tudi kraljeva namestnika dr. Stankovič in Pe-rovič z lento belega orla 1. stopnje.
Z opisanimi svečanostmi je bil izčrpan program sprejema dr. Beneša in njegovega bivanja v Belgradu 5. aprila.
Politične novice v drugih državah.
Jagoda odstavljen. Iz Moskve javljajo, da je bil odstavljen kot šef prometnega komisarijata Jagoda (Žid Erdbeer) in sicer radi »zločinskega delovanja«. Kaki da so zločini, katerih je ob-dolžen, še ni znano. Sedajni postopek napram Jagodi je bil nepričakovan. Stalin se je izrazil pred kratkem, da je sovjetska Rusija sedaj na tem, da popolnoma razkrinka trockiste. Lani v septembru je bil Jagoda nagnan iz notrajnega komisarijata, v katerem je načeloval zloglasni tajni policiji ali čeki. Kot načelnik čeke je bil odločujoča osebnost za kulisami vseh dosedaj-nih velikih političnih procesov v Rusiji. V kratkem bomo zopet čitali o novi obravnavi v Moskvi, v kateri bo igral glavno vlogo obtoženca Jagoda.
Domače novice.
Uboj ob priliki žganjekuhe. V Jurjevskem dolu v Slov. goricah je prišlo zadnjo soboto do težkega krvavega dejanja. Pri nekem tamoš-njem posestniku se je zbralo več fantov na žga-njekuho. Naenkrat sta se sprla domači hlapec in 231etni poljski delavec Franc Senekovič. Iz prepira se je razvil pretep, v katerem je pobil hlapec delavca tako na tla, da je. obležal nezavesten in z zeyajočo rano na glavi. Iz št. Lenarta poklicani zdravnik je odredil prepeljavo v mariborsko bolnico. Kljub zdravniški pomoči
Je podlegel Senekovlč poškodbi v nedeljo pred-poldne.
Surov napad. V Spodnji Polskavi je zaustavijo 211etnega posestniškega sina Jakoba Dolni-Barja pet pijanih fantov, ki so ga hudo obdelali. Dolničar je obležal nezavesten in so ga prepeljali v mariborsko bolnico s poškodbami po celem telesu.
Požigalec, kakoršnega še doslej niso imeli na fodišču. Smo že poročali, da so radi požiga na Vrhlogi pri Slov. Bistrici prijeli Josipa Korena, posestnika iz Bukovca pri Poljčanah, ki je takoj ob aretaciji priznal 19 požigov. Orožniki so rbrali doslej dokaze, da ima Koren na vesti 28 požigov, katere je že tudi priznal.
60.000 I vina zaplenjenega. Kletarsko nadzor-flištvo v Mariboru je zaplenilo tekom dveh dni na mariborskem kolodvoru 6 vagonov (60.000 1) vina v cisternah in v velikih sodih. Dva vagona sta bila iz Banata, štiri iz Dalmacije. Sodišče Tk> sedaj odločilo, ali bodo izlili zaplenjeno vino v kanal, ali pa ga bodo prekuhali v žganje.
Aretirani pod sumom požiga. Radi številnih požigov po okraju Murska Sobota so orožniki iz Puconcev pod sumom požiganja aretirali tri zavarovalne agente, kojih krivdo ali nedolžnost bo dokazala sodna preiskava.
Papir zopet dražji! Napovedano je, da bo papir zopet dražji postal, zato priporočamo vsem, ki istega potrebuejjo, da si ga čimpreje nakupijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Društva ,pozor! Samo še 1000 izvodov celotne zbirke romanov Karla Maya in še te se dobijo pod ugodnimi pogoji! Zahtevajte ponudbo!
Uredba o kmetijskih zbornicah. Kot knjižica »Slovenskega gospodarja« je izšla »Uredba o kmet. zbornicah«. Naročniki »Slovenskega gospodarja« in organizacije Kmečke zveze dobijo to knjižico za polovično ceno, to je za Din 2.50, do-čim stane v knjigarnah po 5 Din. Knjižica obsega celotno uredbo, tudi kako se voli v kmetijsko zbornico. Vsakega kmeta, ki da kaj na svoj stan in na svoje stanovsko zastopstvo, gotovo zanima ta uredba, posebno še, ker bodo baje te volitve že kmalu. Naročajte knjižico čimprej!
»Podrti križ. V dobi, ko padajo pri nas radi brezverske gonje evharistični križi, je treba ljudem pokazati zle posledice takega početja. Igra »Podrti križ«, prikladna za vsako društvo, je Izšla. Cena 10 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
	v,-.	- -v""""" A
	v % ■-	
	. • v«! s'. 'K ■*■ '	v
• ••		llllllfc.»...
	JK	
IULULAJIIL		
* xCLe	mm	
IKaP		e» ^ (i
[■' wmm	Ü ^K UP	Mšl i'
^yfllrWv		«S --
Ranjeni in zmučeni španski vojaki se vračajo s fronte.
Prireditve.
Vurberg. V nedeljo, 11. aprila, popoldne po večernicah ponovi Prosvetno društvo zanimivo-poučno igro »Podrti križ«. Domačini in sosedje vabljeni!
Hajdina pri Ptuju. Prosvetno društvo Št. Vid pri Ptuju priredi v nedeljo dne 11. aprila ob 3. uri popoldne v Društvenem domu igro »žrtev spovedne molčečnosti«,
Zgornja Polskava. Slovensko izobraževalno društvoa »Skala« v Zgornji Polskavi se bo poklonilo našim materam v nedeljo 11. aprila, od treh popoldne v dvorani g. Cizel s prisrčnim sporedom. Izvajala se bo Ksaver Meškova drama »Mati« v petih slikah.
Smrtni slučaji.
Sv. Trojica v Halozah, žalostne velikonočne praznike je imela gospa Ivica školaris, poročena Vricl, učiteljica pri Novi cerkvi. Ravno na Veliko nedeljo je bil pogreb njene mlajše sestre Dorice, učiteljice v Tišini, ki se je smrtno ponesrečila. — Nekaj tednov prej je od iste hiše umrla nagle smrti radi pljučnice gospa Ljudmila Baloh, rojena Vricl. Vsem žalujočim naše iskreno sožalje!
Dopisi.
Halo^e-Podlehnik. Najnujnejša občinska zade-t J. prihodnjosti bo, da se občina Podlehnik razdeli. Ta občina je tvorba JeftiČevega režima, zmetana skupaj iz prejšnjih šestih občin, katerim so pristrigli par hišnih številk za občino žetale in Ptujska gora. Prosimo oblast, da popravi to krivico prošlosti. — Občinska urad ima svoj uradni prostor v ndvosezidani hiši trgovca Ludvika Maučič. Za dve pritlični sobi plača 300 Din najemnine. Prej je bil občinski urad v hiši vdove Feguš, ki je 'zahtevala za tri sobe 150 D. —- Pristaši dr. Korošca v občini Podlehnik bi radi zvedeli naslov, poslanca g. Turka iz Ljubljane. Vedo sicer tanj nekateri ljudje, pa ga prikrivajo. Razloge je povedalo naše časopisje.
Haloze-Sv. Trojica. Iz Avstrije je prišla vdova s štirimi otroci iz Leobna, kjer so bili vsi rojeni in seveda ne znajo nobene besedice slovenski. Oče je bil Slovenec, rudar, pristojen v občino Podlehnik; zato je zdaj dobila občina celo družino in jo nastanila v lepi, slučajno prazni hiši Feguš. V Halozah vlada že tako pomanjkanje in revščina narašča.
Podlehnik - Krapina - Rogatec. Cestni odbor v Ptuju se res trudi, da bi v dobro stanje spravil okrajne ceste. Vse mostove po Halozah je že dal pregledati in večino že tudi popraviti. Največ trpijo mostovi vsled velikanskih avtobusov, ki vozijo skoraj dnevno iz Maribora v Zagreb in nazaj. Vsled tega je v nevarnosti tudi naša ljubka podružna cerkev »Novacerkev« tik ob cesti. Komaj je bila ¡popravljena, že je strop počil in omet padel od stropa. Bomo začeli pobirati mauto pri ccrkvi za njeno popravilo!
Podlehnik. Trojčke, zdrave in močne in dobro razvite, je porodila mala posestnica v Halozah. Kdor bi jih rad videl in mogoče njim tudi kaj daroval, naj pride v Gruškovje št. 117, p. Podlehnik pri Ptuju. Banska uprava bo gotovo nagradila trpečo mater.
Haloze-Podlehnik. Dne 31. marca t. 1. je bila slovesno otvorjena avtobusna cesta Etuj - Haloze - Ptuj. Seveda severni haloški kot, Sv. Trojica v Halozah, ne bo deležen te dobrote, dokler ne bo zgotovljena nova cesta Sv. Trojica - Sv. Andraž. Ta cesta se gradi in upamo, da bo gotova v par letih, če bo zadosti denarja.
Haloze. Za velikonočne praznike nas je doletelo jednako vreme kot drugje po banovini. V hribih je bilo snega do kolen, v nižinah vode obilo. Za zdaj še ta brozga ni škodovala vino-
gradom. Plazovi niso izključeni, jednako poze-ba. S kopjo se bo mudilo. Nič ne vemo, kako bo, saj stari ljudje ne pomnijo ob tem času toliko snega!
Marija Gradec pri Laškem. Občinski odbor je v nedeljo 21. marca imel svojo proračunsko sejo za leto 1937-38. Izdatki so v glavnem sledeči: za šolstvo 22.292 Din, za ceste 10.000 Din, za mostove 1500 Din, za- kmetijstvo 5550 Din. V tem so všteti tudi stroški za cepljenje svinj. Za ubožni sklad 32.720 Din. Davčna podlaga znaša 87.287 Din. Skupni izdatki znašajo 156.730 Din, kateri se krijejo deloma s 110% doklado, deloma pa z zaostanki doklad od prejšnjih let v znesku 45.000 Din. V teku zadnjega proračunskega leta se opaža večji porast doklad na neposredne davke. Manjši pa so dohodki od trošarine, ki so občutno padle. Od banske uprave smo prejeli znesek 7000 Din za brezposelne, kar bo zelo prav prišlo, da se popravijo občinske ceste in pa da bo mogoče zaposliti brezposelne in male kmete, katerim radi slabe lanske letine primanjkuje živeža.
Sv. Vid na Planini, šentvidčani smo sicer tihi in skromni ljudje in ne raznašamo radi po svetu, kako živimo in kaj doživljamo. Da bi pa 50-letnico našega Jožeta Tovornika, brata konjiškega g. arliidijakona, kar tako prešli, pa tudi ne bi bilo umestno. Saj je naš dobri Jože eden izmed najbolj značajnih mož, kar jih je naša župnija dala, mož, ki je za svoje prepričanje že veliko hudega prestal, zlasti v zadnjih letih. Jože je bil med pionirji naše prosvete, ko je pred 30 leti ustanovil g. župnik Ribar mladeniško zvezo, v kateri je neumorno deloval, še sedaj se vedno zanima za prosvetno delo in se rad udeležuje vsega društvenega življenja. Jubilant je že mnogo let cerkveni ključar in se veliko trudi za lepoto hiše božje. Kot predsednik JRZ je steber našega političnega udejstvovanja. Ljubi Bog ga nam ohrani še mnogo let v procvit naše lepe župnije.
Ali poznate list »Naš dom« i' Gotovo je to list, ki prinaša največ slik in ki prinaša v naše družine tudi največ neskaljenega veselja. Naročite, čitajte! Društva bodo ta list lahko dala ob koncu leta vezati in bodo tako imela najbolj slikovito knjigo, ki jo bodo ljudje stalno radi čitali. Imamo še vse številke na razpolago. Naročajte! — Uprava »Našega doma«.
Matere z otročiči v naročju bežijo Iz obstrelje-vanega Madrida.
Sv. Rupert nad Laškim. Kapa kosmata, letos ?a nam res dobro služiš, kapa namreč, prava simska topla, saj imamo v »urvaldu« zimo ta-korekoč že nad pol leta. Dne 30. septembra je padel prvi sneg, na Veliko soboto in vse velikonočne praznike pa ga je padlo toliko, da še ne bo kmalu spomladi. Dočim je v nižjih legali, v Laškem in v Celju, sneg pokril tla komaj za par centimetrov, je pri nas korenjak z 75 cm, v zametih pa meri tudi nad meter. Take Velike noči še nihče starih ljudi ne pomni; popolnoma smo odrezani od sveta, kajti ceste in poti, ki vodijo v prometna središča, so sedaj eno samo močvirje; najbolj uboga pa je cesta čez Zabreg proti Sv. Jakobu pod Kalobjem, to je pravcato blatno jezero. Ko bi si vendar gospod poslanec Prekoršek, ki zastopa naš okraj, hotel vsaj iz eroplana ogledati to cesto, bi se gotovo močno prestrašil, da je njegov rajon tako zanemarjen, dela se namreč že cesta od Sv. Jurija, a bo, če računamo po sedanje i delu, še minilo veliko časa, preden bo gotova.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Sprejmem učenko za strojno pletenje in eno pomožno moč v kuhinjo. Ponudbe z navedbo izobrazbe na B. Pušnik, Vojnik pri Celju. 523
Dve delavni moči iščeta službo kot majerja. Nastopita lahko takoj. Najraje v bližini mesta. Lačen, Vinski dol 173, Maribor.	524
Hlapca zanesljivega, odraslega, ki zna molzti, sprejme takoj: Murko, Gočova 23, Sv. Lenart v Slov. goricah.	539
Delavsko družino sprejme Gamseneg, Guštanj, mož poljedelstvo, žena svinjerejo.	538
Služoo želi spremeniti, vzame; v	najem žago ali
mlin: Žagar graščine Ponikva.	537
Služkinja z dežele se sprejme v	Mariboru, Graj-
ski trg 2.	534
POSESTVA:	
Prodam lepo posestvo 6 oralov,	1 uro od Mari-
bora. Rošpah 31..	531
Posestvo v bližini Maribora prodam ali dam v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista.	527
Posestvo na prodaj ali se da v najem ugodno, travniki, njive, gozd, sadonosnik. Za odgovor priložiti znamko. Felkis Kregar, upokojenec, Lemberg, Podplat.	528
Posestvo 50 oralov, kozolec, gospodarsko poslopje, hiša, svinjak, z opeko krito, vse v dobrem stanu, njive, travniki, sadonosnik, vinograd, lep gozd, solnčna lega, v bližini .Turkloštra, prodam tudi na drobno, cena 95.000 Din. — F, Pintar, Kumen, Jurklošter nad Laškim. 542
RAZNO:
Velika izbira moških, ženskih in otroških čevljev, perila, ostankov, pohištva najceneje pri: Julijan Novak, Maribor, Krčevina, Aleksandrova cesta 6.	543
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	536
Hranilno knjižico Hranilnice in posojilnice Velika Nedelja in Vurberg pri Ptuju do 30.000 D kupim takoj. J. Bračko, trgovec, Maribor, Slovenska ulica 20.	535
Prodajamo še VSo blago po stari ceni. Manufak-
tura Grajske starinarne v Mariboru, Vetrinj-ska ulica 10. ■	544
Kdor ve, kje- se nahaja približno 551etni Oton Srabotnik, naj takoj naznani na občino Pesnica, proti dobri nagradi.	522
Ukraden je bil pav, kdor bi ga kje videl, naj naznani proti nagradi lastniku Kokolj Francu, Zrkovci 21 pri Mariboru.	520
Preproge, kokosovi tekači, predprašniki v veliki izbiri najcenejše pri Novaku, Maribor, Koroška cesta 8.	531
Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje Jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo» šiljatev- Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	533
Sadno drevje po izredno liizki ceni 2 Din in 4 D se še dobi v najboljših sortah pri Dolinšeku v Kamnici pri Mariboru. Zamenjam tudi za slamo, drva in krompir.	529
Drevesca kanadk vsled škropljenja lani nekaterim niso rasla povoljno. Zastonj dobite druga drevesca do 15. aprila. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	530
Pozor, bralna društva! Prodam lepe, izbrane knjige, še dobro ohranjene za polovično ceno. Ferarič A*., Zgornja Sv. Kungota.	518
Kupim obveznice vojne škode. Ponudbe na Samec Makso, Maribor, Zrinskega trg 7. 516
Vodno turbino, primerno za mlin ali žago, proda Tehnična pisarna v Ljubljani, Pražakova ulica 8.	525
o birmanke
Creppe de chin po 18 Din pri
Trpinu, Maribor, Tetrinjska 15.
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
CELJE, TRG KRALJA ALEKSANDRA
(V LASTNI PALAČI PRI KOLODVORU)
pristopa k polnemu obratovanju, ker ji je mestna občina vrnila večmilijonsko po- . sojilo. — Podeljuje kratkoročna posojila na vrednostne papirje, nepremičnine in na menice s poroki. — Prevzema v shrambo in upravo vrednostne listine in daje v najem blagajniške predale. — Vse hranilnične posle, posebno tudi poslovanje v gotovini s hranilnimi vlogami, opravlja brzo, vestno in kulantno. — Za vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mestna občina Celje,	541
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJ C E I N SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELIC palača Ljudske posojilnice. 6L. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
jp^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
zastori iz
karira,, . Kongres tkanine
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
l
OOIHSI
v „SI.gospodarju" imajo najboljši
uspeh!
Sanaforll v Hariboru, Gosposha nI. 49
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba J. razreda 120 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51
Reg. br. 2007/32.
POSESTVA:
Parna žaga v Mariboru s kompletnimi stroji in veliko parcelo se proda na dražbi 12. aprila. Informacije daje Zadružna gospodarska banka, podružnica Maribor.	503
Proda se lepo posestvo ali da v najem radi bolezni. Izve se: Spodnji Porčič 20, p. Sv. Trojica v Slov. goricah.	500
Prodam posestvo približno 4 orale. Kari Dvor-šak, Jablance 37, pošta Sv. Barbara pri Mariboru.	505
Dobroidoča pekarija v prometnem kraju blizu postaje Mestinje je na prodaj. Pojasnila daje Verk Florijan, Mestinje, Podplat.	513
Lepo posestvo z inventarjem blizu postaje Mestinje proda J. Strašek, Grliče, Podplat. 514
Novi paketi
OSTANKOV
iz mariborskih tekstilnih tovarn in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 15 do 21 m prima oxfordov, cefirjev, tou-ringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 15 do 18 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kreton" in druka za predpasnike, del ena, crepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi ter Paket »Serija Z« z vsebino 3 do 3.25 m dobrega sukna za moško obleko ali ženski kostum, oziroma plašč. Vsak pakei poštnine prosto samo Din 136.—. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Dalje Velikonočni paket »Kosmos ZZ« z vsebino 3 do 3.20 m prvovrstnega volnenega, sukna ali kamgarna za moško obleko ali za ženski kostum, oziroma plašč. Ta paket poštnine prosto za izjemno reklamno ceno Din 276. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na: razpo-šiljalnico
„KOSMOS"
Maribor, Kr. Petra trg
Inserira jie!
OBLEKE
■m iwlM»mMM'i|iFM.miw.tu ■U.UJMB
klobuke, perilo, pomladanske novosti.
Lepa Izbira!
n"««! revmatizma, protlna ?
Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje, sključenje rok in nog, natezanje, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči, so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se mcrajo odstraniti. sicer bolečine Se bolj napredujejo. - Nudim Vam zdravilno, .„,	sečno kislino raztvarjajoče, pre-
fe^" "v« snavljanje in izločevanje pospe-Jk\	J šujoče domače pitno zdrav-	VtO-f^'}
ljenje, ki se na umeten način	iCjfct^L
C V! aT^-jir^či popolnoma prirodno sestavlja iz • >¿0 bi ZanC^S--^1^ blagodejnega zdravilnega vrelca, \.)/7	ki ga je dobrotljiva mati priroda
QAJyj	poklonila bolnim ljudem. Pišite J ®
'J"'	mi takoj pa dobite od mojih po
vseh deželah obstoječih, skladišč popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju. — Poštna nabiralnica:
ERNST PASTEKK, Berlin S.O., Michaelbirchpiatz 13, flb\H. Z88
RAZNO:
Prodam prešo, Zgornja Voličina 49, p. Sv. Lenart v Slov. goricah.	510
Čevljarji! Gornje dele za čevlje, navadne kakor tudi boljše, dobite pri Francu Kramer, Savi-na, Ljubno.	509
Poceni prodani en gig in en mesarski voz, Marica Partlič, Sv. Marjeta ob Pesnici. 511
Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
URE
od Din 35.—
naarej Budilke
Din 39"-.
zlatarska popravila za 50% cenejša. — Steklo Din 2 -, pero Din 12--Generalna popravila od Din 20'— do 25'— samo pri
Kari Ackermann-u
Ptuj, Krekova ulica 1. Kupitn staro zlato in srebro.
Hranilnico Dravske banovine Maribor
Centrala: Maribor
2?
Podružnica: Celic
nasproti pošte, prej Inžnošta-tersha hranilnica.
v lastni novi paiaCi na ogiu Gosposke-Slovenshe ulice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davi no močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantnn
annnr« n n h ipr-p-T-TrT^q-.r-lr>Hrr»Hnr^^	'" u»' u ii ii n il lnnnrnnnr nnnrnnrnnnnnmnnnnnnnnnnnriaDr.'
PIALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2,— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm1 Din 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Kovač se takoj sprejme, kateri ima veselje kuriti lokomobilo, in en poljski delavec z dobrimi spričevali. Hlep, Zg. Kungota, žaga. 501
Hlapca iščem, kateri se razume pri živini in na polju. Priletni imajo prednost. Jožef šori, Za-gorci, pošta Juršinci pri Ptuju.	508
Hlapec se sprejme za vsa poljska dela. Viktor Grahor, trgovec, Fala.	506
Iščeta se starejša dekla in hlapec za na deželo. Dopisi na: K. Dvoršak, Maribor, Aleksandrova cesta 43 I.	504
Sodarskega pomočnika, dobro izvežbanega, sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj.	512
Kolarskega vajenca sprejmem. Franjo čiček v Rušah.	487
RAZNO:
Kupimo knjižice Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici proti takojšnji gotovini. Ponudbe na Kristal dd., Maribor.	502
Staro zlato in srebrne krone kupi po najvišjih cenah zlatar Stumpf, Maribor, Koroška 8. 331
Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znam za 3 Din. 163
Cepljene trte in koreničene divjake ter sadna drevesa nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik.	151
»MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	462
Semena, zajamčeno kaljiva, trsne škarje, škropilnice za vinograde, poljsko orodje in želez-nino, sveže špecerijsko blago, priporoča Josip Jagodič, Celje, Glavni trg — Gubčeva ulica. Zamenjava bučni? za olje.	422
Pomlad se bliža! Preskrblte se z lepo in poceni obleko! Velikansko Izbiro moškega in ženskega blaga imate samo v trgovini Josip Tušak, trgovec, Sv. Anton v Slov. goricah.	384
Cepljeno trsje, korenjake, sadno drevje dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, Šmarjeta pri Celju.	223
Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, koruzo, banatsko pšentčno moko, manufakturno in špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici.	428
Prodaja sadnih drevesc v Jelenovi drevesnici v šmartnu pri Slovenjgradcu bo vsake prve tri dni tednov meseca marca in aprila ob lepem vremenu. Cene od 4 Din naprej. Pismena pojasnila daje A. Jelen, št. Ilj pri Velenju. 299
oooooooooooooooo
|SENKNA§
O zanesljive kaljivosti in najbolj- Q O še kakovosti Vam nudi tudi Q O Vaš trgovec, ako kupujete Q
ova
ft M.Berdajs
>5 SEMENA o
U	^ ^	40 lO
oooooooc »oooooooo
Za mesec ¡unit
vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo
cm	20	30	32
35 40
Din 20,- 65,- 30.- 35.- 37.- 40.- 48.- 55.-cm 40 45 50 55 65 90	100
Din 65.- 75.- 70.- 100,- 155.- 310.- 1720,- 2150.-Srce Jezusovo z razpetimi rokami
cm	22 25	30	40
Din	55,- 80.- 100.- 90.- 130.- 120.- 280,-
Pri naročilu napišite velikost in ceno. » Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Ohras za rahve
tapete, prte, tančice, galanterijo, pletenine, papir, božjepotne potrebščine — nudi najugodneje
DRAGO ROSINA, MARIBOR,
Vetrinjska ulica 26.	443
OOOOOOOOOOOOOOOO
BOLEČINE V NOGAH ZBADANJE V ŽULJIH
rt
V te! mlečni koeeli boste takoj naili olajšanje
Oksigen — veliki čudotvorec
Pest Saltrat Rodella enostavno raztopite v topli vodi. Pazite, kako spušča oblake majhnih mehurčkov oksigena. Najhujše bolečine v nogah in gležnjih prenehajo, ko pomočite v to mlečno kopel noge. Ce so noge vnete, rdeče ali če srbijo, vse to takoj preneha kakor z neko magijo. Ozebtine in odrgnjena mesta zacelijo. Ta oksigenirana voda prodre do samih korenin tudi najtrdovratnejših žuljev. Kmalu jih boste lahko odstranili s prstom. Otekline izginejo. Čevlji Vas ne tiščijo več, hoja Vam bo v veliko zadovoljstvo, — kakor da bi imeli peruti na nogah. Saltrat RodelI predpisujejo zdravniki. Prodajajo ga In jamčijo zanj lekarnarji.
...... BREZPLAČEN KUPON ...
Ne trpite več. Poslali Vam bomo brezplačno vzorec Saltrat Rodella. Olajšanje bo takoj nastopilo. Sporočite svoje ime in naslov na: M. Neumann, Zsgrčb, Boškovlčeva ulica 44 (oddelek 17-H ). Pišite takoj.
s;«r- ZA BIRMO
najde vsak kar rabi v največji izbiri in nizkih cenah v znani veletrgovini	451
ANTON MACUN
Maribor, Gosposka 11I.&-IO
Kupujte pri naših inserentih!
Denar naložite
SpoflnlcStalersM ljudski posojilnici
Oosposha ulica 23 f j^tlFlllOFil Ulica 10. ohlotora
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila -v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
TIskarna svt Cirila, predstavniki Franc Hra3telj v Mariboru.