Neinška šola v Ljutoiueru. /adnja leta sp je razvil narodostcn boj v Ljutomeru do najvišje stopinjo. Prišlo jp tje nekoliko pronapetih kričačev, ki nas hočejo kar čpz noč v prave lierolinsko Noineo sprpobrniti. ISog vp, kdo je to Prajzovske aposlole s to nalogo k naiu poslal! V jirvi vrsli se hori za nomščino človek znan v Op.lji ali no v dobroin .spominu. Ta inož ,jo pravi gonoral noničiirjpv v Ljutonipiii. (ipnorali so sicer navadno daloč za arinado, da jili np inoro dosoči nobena krogla, prigodi pa sc vendar lu in lam, da nosijo na glavi dosli niasla; in ini bi Ipiiiu v L.jutoinpiu svol.ovali, da naj nc hodi nasolncp! Adjulant tpga pa ,jo potom g. poStar, znan pod imenom Mavričev. Njeiiui pripada, kakor se kažo, naloga. da ost.ro zapovodi svojoga gpnerala izpolnjujo. Kdo jo ta Mavričpv? Narodil sc jo na Kainenščaku od poštone slovonskp niatcrp. Noč in dan poče ga samo l.o, da je njegov liiatorinski jozik slovonski. kpr ,jo noki samo za kniolo in ldapcc. Ta dva nioža sla toroj duši vspinu gibanju v nasprotnern taboru. Noinški šulveroin in siUlinarko so si žp osnovali: zdaj pa šo hočpjo svojo sainostalno npinško Solo imeti, v katori kc bo poduwvalo samo v noinšrini. Slovonska boseda np bodc iniela v njpj nili na.jnianjSega prostorčka. Nabirali so nemško deco za to šolo. Ali o joj. tako malo so jih z vso silo vkup spravili, da jih ,jo p.oslalo slrah in groza! Mavričpv Frančpk, Alpksandcr Dullor. doklor liožič in Makso llenignian. ki ne pusli nobenega Slovenca kupovat v svojo štai-uno — t.i glavni npinSki slpbri žal, da nimajo nili enoga svojpga za Solo godnoga otroka. Kaj je bilo todaj začpti? NaSi nasprotniki pa so zvite glave. Slovcnski otroci bodo onkrat izvrslni janičarji za npinSkutaii.jo: tako si niislijo. Ila.jd toroj lov na njc! In res, prirpl so je lov. kakor na kako ifiv.jo zvcrino. Prpgnvarjali fio stariše, češ, da jih npinška šola ne bo veljala ne enega krajcarja in da bodo v njpj otroci vse zastonj dobili Nekaterim rokodelcem so obečavali vse delo pri zidanji ncinške Sole in Bog zna, kaj vse. Na tak način so nalovili 08 otrok. Ako bi slovenski stariSi znali, kaj so s loin prav za prav slorili, nikdar so no bi podpisali. Zopernomškp siuriSe ne ročenio np bpsediee; oni bi naj iinoli za svojo nemSko deco. neniško šolo, ako jih spravijo postavno število. To pravico imaino pa ludi ini, da z vso odločnostjo ugovarjamo proti načinn, s katerim sp slovpnske stariše preslepili. To ve dobro ves oki-aj, in zato jo razburjenost mpd Ijudstvom večja in novarniša od dnova do dneva. Vsoniu tcmu iiočpnjanju hotiejo pa Se kiono poslavili s Ipin, da zahtevajo izSolan.jp Irške občinp. Ako se jini l.o posroči. iineli bodo neinško šolo iz vpeine slovenskih otrok in ravno tako postavljono s slovenskimi denarji. Potem bodo morali vsi slovenski davkoplačevalci Ljntonierske občino svoj golski davek plačpvati pdino za nemško Solo. Treba bodp poleni, da sp spzida novo šolsko poslopjc saino za to Solo in U; stroško 1110rajo sami Ljuloinorski občanjo plačati. Miino loga pa so ,jo žo poprojo Ljulomorska občina zavpzala, da bo podpirala z donarji Solo, katoro bodo lotos 7,acv:eli zidati. Ljuloinorski davkoplapcvalei bodo torpj inorali na dvoh stranuh dobro svo.j žep odprpli, kajti slroiškov in phičil bo voč, kakor šo si zdaj niisliti liiorpnio. Tako lice iina npniSkutarsko gosjtodarstvo! No pa saj lahko lako delajo, ri.j bo šlo vpčinoma iz slovonskega žppa. Hlovenec pa jc mirna duša: on bo žo dal in ako bi niu tudi zadnjo kapljo krvi izstopli. Slovpnska Sola jim ni po volji. Pravijo, da se v njp.j nič nomSčinp no uH\. Jaz pa vspin painetnini Ijudoin toliko ročeiii. da je malo šol na Spodnjein Štajarskpni, k.jcr l)i se toliko v neinščini poduT-pvalo, kakor ravno pri nas. V drugein šolskeni lclu hp že prične in Ira.ja cclih spdom loi vsak tpdpn po štiri ali pet ur. Ali to ni več. kakor zadostiV A naši nasprolniki hočejo več; slovensko besedo hočejo pognati čisto iz šole in tudi globoko katoliško prepričanje hočejo zatreti naSim otrokom. Naj bi delali to na svojih nemških otrokih, to bi bilo že na sebi žalostno. Da pa hočejo še našim otrokom zadužiti raaterinski jezik, da jim hočejo zatreti živo katoliško vero, proti temu se bomo upirali in protivili do zadnje kaplje krvi. Z našimi denarji nas hočejo vničiti na našib tleh! Zasejali so nemir in sovraStvo v naš okraj. Ljudstvo naše pa je spoznalo to početje: neprevidno in nevarno je, ako kdo z nogami tepta najdražje svetinje naroda. Naše ljudstvo je stopilo v bojno vrsto in iz lahka ne dene več orožja iz rok! —r—