M 4tlj U«hl. Tttoffc •Ml sr^tsart^ra ^^vj^rga qoc—, ni, pondeijek, 29. oktobra »»ije, ki ee je pravkar vrnil iz »»'njenih držav, katere je poeo tU, je priporočil vledl posojilo. M sla ententa in Poljska dobi 800 miljonov frankov, Ogrsks 600 miljonov frsnkov, Avstrija pa delež v sklsd Lige nsrodov koli-*ar odpsde ns Prsneijo. Posojilo fj*r*ki jc pogojno, da ogrska vlade poveča in izboljša ogromne Godove tovsrae aa iadelovanje •trcUva in orodja ter dovoli Fran rla za dva dni svojo rsdijopostsjo. Ns poslopjih kom-psnijc so ratobešene zastsvs nižje ns drogu v znsk žslovsnjs. Socialistična stranka, katere člsn je bil do smrti, je poslsls do-putscijo, ki je položils krssen venec z rdečimi trakovi" ns krsto. Veneev je bilo ns stotine, rs v no-tako Žsljnih brzojsvk v zusmenje, da žslujc zs njim ves znsnstvcnl aeet» ** S Steinmetzem je svst izgubil največjega ženija v poznavanju in okrlvanju električne", eneržije. Prekašal & tgdi Edisona v tem oziru. Bil jc neprekosljiv matematik in clektrofizik, kar »o mu priznali najvišji učni zavodi v A me-riki, ki so ga odlikovali, liarvard-aka univerza ga je počaatila z na-alovom mojstra umetnosti in Union mu je podelila doktorat filozofije. Stelnmetz je bil prvi, ki je naredil umeten bliek in grom v svo-jem laboratoriju letošnjo «po-mled. To je dosegel s,t«n». da js iznsjdel spsrst, s pomočjo kste-regs je bilo mogoče apejlti manjše iskre električne sile v eno i-koro, ki je ime Is miljon konjakih sil. Iskrs je skočilsiz sne žiee v drugo skozi prazen prostor ln pri tem ae je zsbllskslo k.-kar v obiskih, sledil js treak ln umetns atrels je udarila v minljsturno drevo na mizi in ga razklala. Namen tega poizkuaa je bil; upreči električna silo in ju rabiti brezžično kot gonilno silo na vsako daljavo Hteln-met z nI dovršil tega dela. toda pe kazal Je pot ia drugi bodo zdaj lažje nadaljevali njegove delo. Hleiametz je bil rojen •. apHfc 1M5 v Bratislavi na Nemškem, kjer je dovršil ljudske ia srednje ■ la ekeliee. - V torek »" eelverao. Kot dljslt ja fc ***** ia hlsdao. Zmerni vetro bil & * i "Pada i. severa. Tempers -h«- aoelel* l/nem Mat« T-krat ** *sdnjih 34 ur: naj** 46.li* nemška vlada ^TT** ' -i^ja 91. Ho I ne f izid* ob f i«|M> P«««** H!cl* «e»de ob iM, l * fDelje ne J. etram ) OpdHolJa m pomlajenja traja 1« pat minut, padjint ne čuti skore nobene bolečina la alajati ie v oeeminštirideeetih urah. DR. HUNT ma DA DCA ZDRAVILO ZA KAKA. r".„ ' f'' / '.i ' ; Ohiosgo, 01. - Dedi in ^sblce pomlajeni, melanholija pregnana iz jeseni človeškega življehjs, ia morda tudi sdrsvilo ss rskaj vse to je obljubil d". H. Lyons liunt iz]New Yorka konvenciji zdrav-niške uredniške zveze v Ameriki v petek, ko je poslušalcem predaval o tem, kako je bil uspešen v vocpljenju iivalskih žlez. . V petih minutah jc operacija iz-\ i šena, je zatrdil dr. Uuut ter pokazal operacijo s pomočjo ki nematografične slike. Paoijeet ne čuti škoro nobene bolečine. Malone v vseh slučsjilt ie prične pomlajanjc v oseminštirideaotik urah. Noge as okrepc. Stopinje so Če-daljo gibčnejše in tfdnejšc. Kri ae zopet naglo pioiilu^vl Proteus meinmrtz evetovni ženij)^, o||y ... ..K.. .I.IrtunM. k. tri .a llmVI * Ves zuanztvenl svet ialujo ta Chas. P. Steinmctsom. Zdravniški kongres je dsl upa nje, ds bo rsk kmalu osdravljlv la pomlajanje stsreev ni več prazno domnevanje. Obljribo o znlšsnju dsvkov so Še prazna pens. ' V Wsahiugtouu upajo na koni1-ao rešitev ; reparacijskega problema. Oklahomakl governer pride 1. novembra pred sborničuo sodišče. Inosemstvo. Izprtl delavci v Ess«ny okupi fU Kruppove tovarne. Francija Ima mnogo pridržke glede nove konference. Msla ententa dobi novo poso Jllo od Prsneijc. Jugoslovanska vlada je'poslsls emisarja v Berlin, kjer se pogaja ssstopuikl Sovjetske Rusije. "Svet je izgubil enega Izmed največjih mstemetikov ln električna industrija bo. pogrešala ono svojih najsvetlejših luči," Jo " tffrv&liiti Kar je bilo doslej ljudem ss predmet slsnih in neslanih šal, u-tegne biti sedaj proces, ki bo pri'-rodil sedenji svet, meni tir. IIurn Ta je^afcvršil šcsttnsedsmdcset Žlčzaih operacij. Samo žest se mu jih nI obneslo. Dve sta bile le de~ loma uspešni. Ostalih osemiditiri-doset pa jo bilo skrsjno uspešnih. "Metode, ki sem ie je poslužil v teh operscijsh, se nsslsnja na logično teorijo," jc rszlagsl dr. Hunt. "Spolne Žleze moškegs in žejiako producirsjo notranji od-ccdek, ki ga potem izpuščajo v krvni tok. To je ssčstek tvorbe tistegs odccdka, ki ustvsrjs rsz-voj odrsstlostl, in ko to prsnshs, pride izprememba Življenje. "Tisti izeedek ni samo odgovoren za spolne funkcije pri živalih, nego tudi izpodbuja vse teleene funkcije k delovanju. Kadar ni več tega, usshne in oveni tslesns živahnost. Celice človežkega tele-sa jamejo razpadati, in to razpadanja se naposled kenča > smrtjo. Z vbrizganjem žlesc, vzete l* mlade in zdrave Živali, je človeško telo iznova zalošeno s tistim odcedkom. Opersclja js ta so U-vršens, ds ostsne presajena žleza pri življenju ter daje od sebe svoj Ustni odce4«k. l'o Huntovi metodi ^ spolno žlezo zaklanega ^ovua ali zaklane ovce. Vsak dsl pasljen-tovegs telesa js primeren za vec-pitev, ali navadno ee posluži zdravnik kakega mests na trebuha. Zareza v kožo je dolga en pe-lec. Potem izreže koUnjico za do-tično žlezo. Ko je to opravljeno, zašije zarezano kožo, bi konec je takine operacije. Vae skupaj traja kakih pet ali deset minut. "Moji slučaji so bili enako razdeljeni na moške in ienske," je dopovedoval zdravaik. "Operaei je so uspele sns ko dobro pri mo ških kakor pri ženskah. V tnem slučaju jc bil padjent stfr 79 let. Zatrdao sem prepričsa, da omls-d« reliee s vecpljenjem živslsk« žleze. Te je ravno tako, kakor ie aamsžcš stroj s oljem." Opiraj* ae na teorijo, da omls-de človeške celice, upa dr. Hunt najti zdravljenje m raka. Mak Je bole sen star« slanic«. Hkoro alko II le ae poje vi rak, dokler ne pri de do življenjska {spremembe* Če se de omladltl e«Uec ia ari-šiievje floveškege telesa, potem m tsdi rak ne bo vel rszširjsl »eni zdravnik. ss > rak ie vnel, ga bodo pomlsjene celic« lo- DAVČNO ZNIŽANJE. Kiator Barak matra proračun sistem sa aadnjo obrambo pred narodno boleznijo skrajne rassip-noeU in potratnosU v vladi D A^PLAOlVALOEM MIUO-ME DI KOJONB DOLARJEV i Wsshington, D. 0. - "D?kra |a se striujam s proračunskim ali iudgetnim.s|stsmom ln mislim, da ii ga morali vpoštovsti in ohrs-iti," pravi zvezni senstor Borsh države Idaho. "Nobeno vladno zlo al eedsj nevarno kakor razsipnost ln potrstnost v zadavi ljudskih skls do v. "Proračunski sistem je nnme-njen za ekonomijo v.javnih izdatkih. In njegov učinek bo tudi tsk, čs izveden pravilno in tako, kakor je bil zaanovan. Budgetni sistem bo prlbrsnll davkoplačevalcem miijone in miljono tolarjev. "Ali prsv lsbko ss pa z*odi. da nn bčmo mogli ohrsnitt usš narodni prorsčunakl sistem, Če n^ bo jsvno mnenje popolnoms pou. čeno o njem ln sbujeno, da ga sa-govarja ln brani. "Na zadnjem kongresnem zasedanju je na primer priporočal proračun $27,000,000 za retaa in pristaniška dela, ali kongres ss nI ozlrsl na to nriporočitsv ter dovolil $56,000,000 v tisto »vrbo. "de cela vrsta drugih takih Erimerov se bi dslo nsveati, ali ljub temu bi morali mi gledati ns to, da si ohrsnlmo proračaa-skl sistem sa rsdno in trgovsko upravljanje vladnih finane. "Proračunski sistem je življenjskega pomena ia narodno ekonomijo sli gospedsrstvo, In to, da ga obranimo ln sdržlmo, Je stvsr največja vsinoetl sa vsaks-ga davkoplačevalca v Združenih drŽavah. "Niti najmanj ne dvomim, da bomo Imeli pred prihodnjim kongresom predloge, e katerimi bi bili davki selo hudo poviianl, nama-sto da bi bUl znižani la f tem vladae obveznosti smsnjisas "Javnoet bi BM>rala biti obveščena in ponšena, da ee nam obete potrata ost in rsssipnost pa Jake povečano breau narodne vlade, ie ei ne ohranimo proračaa-skege sistema. "Potrstnost In rsssipnost v vladnih isdatkih js pitala bolezen. Nalezla ss al te boleza. samo nfrodns vlada, nego sa države nr. slabšem kakor narodna vladi. aH trafckingtontk! sgfed v strašen-•kil* izdatkih da! i p*>tuho držav nI potratnasti in rar«tpncsti.M I2PRTI DELAVCI i aa- SEELI TOVAHNL Novi iagredi, nove revolte in aova kriza v Nemčiji. — Btrcssmann je ioga med socialisti ia bavar-' »kirnl monarhisti. Baaoroieva nje rdečih dat v Saksonski rRANOOZI ODPETO PODP1 RAJO EBPARATUT1. I.oudon, 87. okt. Depeša Iz Kmene, kstero je prejel "Dally Exprees", ee glasi, ds je več tisoč isprtik delavcev okupiralo Kruppove tovsrne. Delsvel so ss sabarl. kodirali v glavni tovarni. Ob Času, ko jc bila poslsns ts ile^ošs, so delavci ie gospodarji tovsrn. V Ijuti bitki s policisti, ki so hoteli delsv-ce razorožiti, je bilo ilsjmanj sedem moi ubitih ln 200 ranjenih. Pariz, 37. okt. — Okrog 4000 isatrsdsnih delsvtev v Duesaet-doru je včeraj v velikih demon-straeija(t proti Stinnesovemu is pornemu odloku navslllo na pro-dsjalnioe ln jih oplenllo. V Frsuk-furtu je proglaieua generalna atavka. Kasen, Porurje, 27, okt. — Več ko 5000 delavcev je včeraj po imldne okupiralo Kruppove tovar ne sspro sa nedoločen Čus. Delav ei so mslo prej prejeli ssdnjo tedensko plsčo. Vssk je dobil čsk zs 15 miljsrd mark (15 oentovt), hlebček kruliš pa atsus osem mil jord t Istočasno je Idi v Bssenu mag nat Stlunes, ki jc priredil gostijo dr. Kruppu voit Bohleuu ln trem Kruppovlm ravnateljem, katerim so Frsnoosl dovolili, ds so sspu-stili ječo v Duessehlorfu ln poselili Kssen po kup<'ijskili opravkih. Veat o gosi i ji je »u liolj rsipsllls imtradsne dslsvee. Pulolsj jm» vsem Porurju je silno kritičen. Coblenz, Potenj«, 27. okt. • Porenjaki republlčaul nsdaljujsjo pohode in\osvsjsjo mesta e pomočjo Francozov in Belgijcev, Petdnevna bitka sa posest Dnis-Imrgs je bila včeraj končana zmago separatistov, katerim aa pomagali belgijski vojaki. Okrog 8000 slabo oboroženih komunistov ln unljouistov Js branilo mesto, V bojih je bilo približno 50 mož ubitih m 200 ranjenih, V Ceblenzu, ki je zopet padel roka sepsrstiatov, so rcptibllčan! včsrsj orgsuisirsli pro^zarično vlado Porenjske republike, Joseph Mathes jo predsednik, Dorten jr minister zunanjih zadev, Mstzen, minister flnsne ln Woltcrsoff, ml nlstsr trgovino. Francoska afriška kavalerijs skrbi a red v mest d.. V Wi«sbsdsnu so soparstist pomotoma ubili franeoakega vojs ks, kstsregs so zamenjali za uem škegs polleaja. Berlin, 27. okt. — Na ulllmst socialistov, da tskoj izstopijo U vlade, ako vlada energično ne na stopi proti Bavarski, ja Strese mami dsnes informiral bav}rsks> ga diktstorja Kshra, da je o<>|/« o i na)d«i v ^i." i kajt Uoebum, Pore nje, 27. okt. — Voditelji tukajšnje rudarske unije Izjavljajo, da je Porenjske republika velika farea. Se-parat isti so do sadnjega v službi Frsnooaov In prejemejo od njih orotya»ln strelivo, vsled-tega rogavilljo bres skrbi. Vseh sepsrstlstov js okrog 50,000, dočlm ima Porenje 15 miljonov preblvaloev. Republika, če s« tudi ustanovi, bo Živela toliko čsaa, dokler bodo Frsnoosl v Porenju. JUGOSLAVIJA ODPRLA VRATA RUSIJI. Pailč ji poslal aaUiarja v Berila, kjer N pogaja i zastopniki sovjetov. Bclgrsd, Jugoslavljs, 6. opt. — (Pismeno poročilo A. P.) — it. Jiulugčlč, jugoslovanski posUnlk ni Orikem, ki je pred krstklm sklenil pogodbo s |r!ko vlado glede proste jugoelovsnsko oone v Solunu, je adaj v Berlinu, kjer ee »ogaja a saatopnlkl Bovjetske Uusije. Namen pogsjsnj js pa-godbs lued Jugoslsvljo ln Sovjetsko Hueljo, na temelju katere stoplts obe slovanski državi ne le v trgovsko, pač pa tudi v diploma* tlčno svežo. V Belgradu upajo, da bodo pogsjsnja uspošus. Jugoslavija Js prod dvema leto-ma s sprejetjem sakona o "zaščiti driave" postavila komunistično gibanje Izven sakons. Pailčeva Slada sdaj čuti, da Je a tem aa-konom potlačila komunistično gl-0» v čKatpaŽovljl. da pol>tlčgo nlao V* nevarni »Irlsvl. - Pušlfi nI »absolutno nasproten ssdsujl omiljeni komunlstlčiii vladi v Moskvi. Mnenje tukajšnjih vladnih krogov jer da rešitev slo-venskega problema ul mogoča bres viltke alovanske Buslje, ln »sšič Ja prepričan, da moralna pomoč Rusijo bo veliko pomogla k rešitvi niaeedonskegs vprašanja. V Berlinu jo vei agf jetaklh 1Vh mlaarjev, ki so pooblaščeni »kle-uitl pogodbo a llslugčlšsm. Po-slaulk jo projal od vlad« taks navodila, d« j« tipati, da se doseia sprava med Jugoalavljo ln Sov-jetako Rusijo. Francija laa HMgi f§ pridržke. •vaja pri Kajtievai matici MMfi. Polncare le ni| sahteve, 4s se vsou ne sms znižati, aka aa bo cojiU dolg aaulifaa. Anglija pritiska aa Biofireaoo. London, 27. okt. - la uradnih krogov se poroče, da ima Fraa-eija mnoga pridrlke gled« noVe ocenitve premoienja Nemčije po Baldwln Moghesove» načrtu. Poineafejev odgovor na poziv Anglije, da ea hitro reilM|» eljako vprašanje, pride še ta dni v obliki not«, v kat«rl bo stavila franeoika vlada sl«d^« |H>goJet Ns konferenci ne sms biti nevtral-olh, niti nemških sastopnlkov, komisijam svedeneev ne sme na delo toliko čass, da Nemčija prič-n« zopet s plsčlll t komisija ne sme Imeti prevlee znižati veote vsote odškodnin«! Kraneljs ns od-Stopi od svojega deleža 26 miljerd . zlatih mark, raz«n h Amerika in Anglija odpustita nj«n« vojn« dolgov«. Psrlz, 27. okt. — Angleško ameriški rszgovorl o novi konf«-rcoeft, n« kateri naj ss reši vprsša n j«, koliko more Nemčija plačati kake naj pleča, »o povsro*lll vihar f taboru frsneosklh milita-rlatov. časopisja J« zagnalo krik, da ne sme biti nobenega koaf«rl-rsoja, dokler Prsneije n« dobi sa* «ot o vila. da bodo odpuščeni njeni dolgevL Prencesi sklspsjo. ds Id Angleži Američani radi n*Ul Nemčijo. Je a«Uj v razpad«, zate ellija I konferenco Pmnelje pi MM dati nobenih koaaaelji ako Jih bo kdo dal, naj Jih dajo Angleži In Aanrlč«ni. ^^nr ;. < .j/ * s* j k M ki PROSVET M* ta *im m M _ PROSVETA" M "THl ENLIflHTERMI^r Datum v efckpeje a. »r. il d* r+m je • Um m • wl« 2EN1J JE UMRL. Človeštvo je izgubilo največjega ženija sedanjega časa na električnem polju. Dr. Charles Promoteus Stein-" met z, nsjženijalnejši elektrotehničar na svetu, je mrtev. Star je bil osem in petdeset let, ko mu je smrt pretrgala nit življenjs. Postal je žrtev svoje neugnane pridnosti in delavnosti. Trda je bila življenska pot tega ženija, preden si je priboril priznanje za svoje delo. Rodil se je v Vratislavi v Nemčiji, kjer je dovršil svoje tehnične študije. Kot dijak se je pridružil socialističnemu gibanju ob času, ko so v Nemčiji in avstro-ogrski monarhiji preganjali socialiste, ko je reakcija praznovala svoje orgije in je bežalo na stotine socialistov v tujezemstvo, na tisoče jih je zdihovalo po nemških in avstro-ogrskih ječah, zopet druge so pa na odgonskih vozeh vozili v kraje, v katerih so imeli domovinsko pravico, da tako omeje socialistično gibanje. . Tudi Steinmetz je še kot dijak občutil trdo pest nem^ ške reakcije. Bežati je moral v Švico. Od tukaj je odpotoval v Ameriko. Bil je mlad, toda brez centa v žepu, ko je stopil na ameriška tla. Na ladiji je dobil šen na obrazu in naseljeniške oblasti bi ga vrnile v Evropo, ds se ni zanj potegnil neki ameriški prijatelj, s katerim se je seznanil v Curihu. Dobil je delo kot risar. Steinmetzov ukaželjni duh ni miroval. Delal je in se učil. Kmalu je zaslovel kot avtoriteta v elektrotehniki in danes prizna ves svet, da je bil največji elektrotehnični ženij na svetu. Ostal je zvest socialističnemu prepričanju, dasiravno mu je družba, za katero je delal, plačevala več ko sto tisoč dolarjev na leto, ip je edino njemu priznala privilegij, da sme kaditi pri delu v tovarni. Kako trdno je bilo njegovo socialistično prepričanje, pokazuje dogodek, ki so je odigral kmalu po vojni in ofc> času, ko je justični tajnik Palmer prirejal svoje gonje na tujezemce, ki so bili ovaduhih očrnjeni, da so nevarni elementi. Neki časnikarski poročevalec je v pogovoru omenil njegovo visoko letno plačo in ga na to vprašal, ako pričakuje, da bo v socialistični človeški družbi tudi prejemal tako visoko odškodnino za njegovo delo. Steinmetz je radovednemu časnikarju odgovoril, da bo v socialistični človeški družbi tako visoka odškodnina nepotrebna, ker bo socialistična človeška družba vsakega njenega člana preskrbela z vsem, kar potrebuje ca življenje, pa tudi konforta ne bo manjkalo v nji Več pa človek ne potrebuje. V kapitalistični človeški družbi pa mora človek zahtevati visoko plačo aa svoje delo, ker ne ve, kaj mu prinese prihodnji dan. Ta izjava pokazuje, kako je Steinmetz sodil o kapitalistični in socialistični človeški družbi in da je ostal svest socialističnim principom, dasiravno se je povspel-visoko na družabni lestvici sedanje človeške družbe. Steinmets ni bil samo socialist in isnaditelj, ki je presenetil svet s številom iznajdb na električnem polju, ampak je bil tudi marljiv znanstveni pisatelj. Napisal je lepo števila knjig in ananstvenih razprav o elektrotehniki, ki ne bodo tvorile nanj le vekotrajnega spomina v znanstvenem svetu, ampak napravljajo Steinmetza nesmrtnim. Steinmets se ni le boril za preureditev sedanje kapitalistične človeške družbe, ampak je s svojimi neprecenljivimi iznajdbami olajševal človeštvu delo, zaeno je pa dokazoval, da kar se zdi danes ljudem nemogoče in nerazumljivo, jim je prihodnji dan mogoče in razumljivo. Steinmetz je svojimi iznajdbami delal prave čudeže. Njegova zadnja iznajdba je bila, da je proizvajal v sobi groai in blisk. Strele so švigale in udarjale semintje po sobi kot ob hudi uri v naravi. Le hudournih oblakov ni bilo. Smrt je pokosila tega ienija v letih, ko bi bil lahko še veliko koristil človeštvu, ako bi ostal pri življenju. Veliko človeških ženijev je smrt ugrabila v najlepši ustvarjajoči živi jonski dobi Tudi Steinmetza ja sadela U usoda. In tudi v bodočnosti na bo smrt izbirala, dokler zdravniška veda tako ne napreduje, da bo lahko saj sa nekaj časa kljubovala takim nepričakovanim in savrat-i4«**0'* ,u?i" iwH«r> tolike nim napadom. «~ ^nSgTS*1' nMHl*n,eft lpva^l, in bratstvu. In zato ga da bomo lahko z mirno vestjo pride ura tudi za rfas. spominu! Grtaiji delavci ■•troji. ud Olds zs Fed Prc Odpravi od dala kolikor mogoča zmožnih in sposobnih rudarjev premogovne industrije ter jih na-domesti « »troji in umnejUm obratovanjem. Oetale delavee »preme ni v avtomate, robote brez vsakih pravic, ki do plčiee izvrie vze, kakor jim jo ukazano. Uniči ^rudarv zko stroko l Taka zo priporočila za uničenje rudarske organizacije, katero je izrekel in ae po njih ravna T. A. Htroup, voditelj Utali Fuel drulbe. Gornja priporočila jc dal Ameriškemu inštitutu rud, niških in kovinskih podjetnikov, pri kateri organizaciji je Strpup odličen član. Stroup pravi ,da je unionlzem nenerzvna reč. Za uničenje unijo-nizma med rudarji, pravi, da je piedvcem potreba veeekozi meha-hanizirati rudnike in e »trojem nadomestiti roke pri vaakem najmanjšem delu v rudniku, tako, da bo poztzlo veliko število delavcev nepotrebnih, ter jih bo dovolj na razpolago, da bodo podjetniki lahko najemali zamo neorganizirane rudarje. Le na ta način, pravi Stroup, bo mogoče zopet vsposta-viti red v rudarzko industrijo. Če v rudarski industriji uvedemo mehanizacijo in atandarizacijo, pravi Stroup, bo United Mine Workerz of America kmalu porušena in uničena, kakor jc organizacija kovinarskih rudarjev, katera jc dznes zamo še senca nekdanje močne unije. "V kovinskih rudnikih so odpravljeni predsodki rudarjev ,da jc vsak posameznik v rudniku neodvisen od drugega, da mu ne sme nihče ukazovati in da lahko sam dela brez stroj s. Delavce so v kovinskih rudnikih kolikor mogoče nadomestili s stroji, delavci sami ao iz ljudi spremenjeni v dele strojev, in podjetniki so na ta način stsndarizirali obrat j ko-( vinskih rudnikih . . . "Stroke kovinarskih rudarjevj ni več, delavci ao po avojlh duplinah v, rudnikih kakor delci ktro jev, ki ee obračajo ,kakor jim u«* kazujeta njih boz in ztroj." Drugače je v premogovni in-j duatriji," pravi Stroup. "V pre-| mogorovih Šc velja mnenje, da jo premogar čieto nenavesan na drugega kakor hitro je izučen. Mesto dz bi podjet. skušali aatreti tradicije, ki navajajo premogarja, da mu ne sme v rudniku nihče ukaao-vati, se nič ne brigajo ,in šele puste, da so nazadnje rca rudarji go* spodsrji v rovih; Da bi s stroji nadomeščali delavako roke, se premogovniški podjetniki malo brigajo, zato pa imajo tak nered... To, da nimajo ajrojev po rudnikih, uatvarja izučene premogar je, ki d domišljajo, da ree kaj znajo, in tako še kompanlje držijo aa vrat. Zakaj bi jth ne nadomestili z stroji?" Htroup se tudi jesi radi ielez-ničarskik delsveev, pri katerih tudi pravi, da podjetniki premalo pazijo. Po njegovem mnenju bi tudi po šelezniških delavnicah mo* rali podjetniki uveati večjo maši-nerijo, da bi delavci poetali nazadnje zamo še deli etrojev. Podjetnikom po šelezničarakih tovarnah bi po uvedenju večjega strojni V tva ne bilo treba imeti izučenin dele vee v, kajti vaak delavec H kot dci stroja moral znati le eno enostavno delo. Na ta način, pre- vi Stroup, bi bUa razbita tndi o?-gsnisaeija telesničarskih delov-eev. j Stroup, novi evangelist za izko* rittevalee tudi trdi, da je boljše tako delo, ki ga nerede neizučem delavci a tem, da ao vpoeleni pn Nt rojih, kakor oni iadelki, ki jik narode izučcni delavci brez veUko-ga atrojnlštva. On pravi, da je nad hi odstotkov ljudi našega narpda nezadostno razvitih duševno in radi tega tudi nezmošnlh raasodne ln samostojno mlalitl Gotovo Je, pravi, da od 80 do 90 odstotkov ljudi ns more jesno misliti. To k tej ali pa io kmalu spustili. Legijo lahko štejemo v aplošnori kot akupino fašietov v tej državi. Prav malo je isjem. Resolucijo pro ti rsdikalecm ao bile vae soglasno sprejete, niti eden ni ugovarjal organizaciji netile verski fan.tUem * Stvo proti drugovfpsttom tU uT vovercem. Ako je bilo rimski cerkvi tt0~ če nahujakaU cele narode, d«■ in odpravljajo unijo. Z vao nagli- Nedvomno o taki« rezolueijah tu- ru drvimo ,v "standardizirano Življenje. |To bo stroj nadomcatll izučenega delavca in bo delavec, ki bo še potreben pri etroju samo del pokornega atroja, vao induatri jo pa bodo obratovali tehniški eka-perti. Toda Stroup ss moti, čs misli, da moderni tehniški red prihaja radi tega, ker je večina delavskega razreda pod nonSalo, da ni duševno razvita. Bavno obratno je resnično. Mehanizacija v induatri ji šele napravlja delavstvo nersz-jvito ,tlači razvoj njih duha in n-stvsrja robote. Stroup to prav do-Irp ve; čc je toliko poučen o industriji, n»u bo znano, da atroj ne uči delavcev, ki sc vrte okoli nje-gs, temveč jih le izprcmlnja v brozmieelne »troja®!?. di rezolucijski odbor aam ni nič ukrepal, temveč kir sprejel. Legije tudi ne sectsvljs delovno ljudstvo, saj tudi vidimo, da bi delavci vencijo stroškov/ Konvencija Ameriške legije. K $ ''"> gan Prancisco, Oal Press.) Vse ceste so jih polne, vz-klikajočih legi jonajje v, popravljenih v uniforme in okrašeni^ s fantastičnimi pentljami in regalijamL Tihotapec z žganjem, ki je prej komaj utckcl suhaŠkim agentom, Cenjeni tovariš urednik! Tako zo znali rlljrill r I žigami proti izobčenim kron* ^ vladarjem z pomočjo frančišk. nov in drugih menihov ,ki ao Ml njih najzvestejši agitatorji in podporniki. Leni ljudje zo šil prav radi v klošter, ker jim je prijelo le-narenje v kloštrih. Ako eo razne nedloge kot lakota in pomanjkanje tr^e ljudstvo, v kloštrih niso poznali pomanjkanja in lakote. Delati tudi ni bUo treba. Za klo štre je delalo ljudatvo, da nI menihom ničessr primanjkovalo. Menihom ni bilo trsba skrbeti za pre-hrsno, to je bila naloga ljudetva. Delo,menihov je obstojslo v molitvah, katerih oo oe nekateri Že Uko privadUi, da ao jih brbljali kar tjavendan. Poleg jc bila njih naloga, da strašijo ljudstvo s pri je zdaj ttiten in zvobodno lahko _________ ______ razlaga svoj tovor. San Franeiaco povedkaml o peklu hi o čeznator- Moinmetz je sijajoo dovršil pot svojega življenja. ^Njegove tajava ao tivljenjakega Nikdar ni pocabil, da se je rodU kot proletarac ln da je zaradi tega njegova sveU dolžnost, da ga bojuje aa osvo-delavstva izpod moderne £t*podarake sužnosti. 8 svojimi lanajdbami je ustvarjal, pomnoževal ln spopol-m val produkcijski sredstva, ki jih človsika družba ne- obhodno potrebuje sa avoj obstanek. Vsemu svete je da) I5J „ ^--mkk -rtw ' ^ da res sluti človeštvu na£ fc^ffiSgtfcS vprašanja sa delavstvo kajti raz vej k strojnemu obratu oo ne vrši saaeo pe prvmogovik rudlščih. tem vel po vsej industriji. Povsod stroj nadomešča delaven. Poročila prihajajo U Zapadne Virginije In 'Koatuekjrje. da podjetniki odkra- ni povabil legijonarjev kakor Kanaaa City, da 4 4 pridejo in ei o-brišejo z nami noge". Sen Fran-cisco jc močna irska poatojanka, Irci pa niso bili poaebno naklonjeni vojni. Skoro dosledno jc vsa ppllcijn irska in ta pomaga krotiti vročo kri obiakovalcev. Vaak "skebski taksi" nosi na-pla s velikimi črkami: "Ameriški legiji priporočen taksi'*, dočim u-nijski osebni avtomobili nimajo nikakega »ličnega znaka. "Obeša-ler HaUer", poljski general, kl je nu debelo mj i rog križarzke vojno ,daairavno je minilo sto let, da je papež Urban II., ki je bU preje menih in ae je pieal Odo aliOtho ali Eudea de La-gary, zopet ponovil njegovo pesem ,ds je.treba Palestino iztrgzti Turkom. Zgodnjs smrt Silveetra II., ki je umrl že VlcCu 1003, je prenrečila, da ni pričel a križarskimi vojnami Urban II. je v politiki poenemal Gregorja VIL Proklinjal je posvetne vladarje, ako mu niao btli pokorni Potrdil je prokletatvo ned Henrikom IV., obenem je pa agiti-ral sa križareko vojno in osvoji-t sv Jerusalema. Na sboro vanju v ciermontu je jasno povedal svoje namsne o križarski vojni Po tem zboru je pričel s pustolovščinami, ki so v sgodovini poznane kot kri-žarake vojne in ki ao aahtevale na tiaoče in tiaoče žrtev. Križarske vojne so trajale dve stoletji, ki eo pričele a namenom, da ee utrdi posvetna ln cerkvena iiu.vi rimske cerkve in papeštva. Dežele so bile -opnstošene, na tiaoče ljudi je bUo poklanih ali je pa umrlo na drug žalosten način, ker je bil Jerusslcm pod oblastjo ljnd stva, ki js imelo drugo vero, kot jo ja osnanjevala in nllla rinuka cerkev. Na tiaoče ljudi je zapustilo svoje delo ln poklic in drvilo v pnetolovščine, od keterik jc pfiia-kovalo, da jim prinesejo bogastvo aa tem cvetu, po smrti pe prvi sedeš v nebesih. Veliko ljudi je zz bredlo v revščino, na tieo«o in tiaoče jik je izgubilo življenj*, kljnh temu pa križarzke vojne niao pri neele človeštvu najsaanjše koristi. Od a jih je fanele kčristi le rimaka lcU 1169., so izvolili kar dva pa' peža. V Itzliji zo divjali stranki ski boji, proti ecearski stranki ic vstala nasprotna stranka na Krz*n. eoskem. Vsaka atranka je hotela izbrali svojega papeŽs. (jesarzka Ktranka je izvolila Viktorja IV, rimskim papežem, nasprotna atranka pa Alekaandra 111. Zad-nji je moral zapustiti Rim in je be-žal v Francijo. Francozki Ljudevit VII. In angleški Henrik II. sts ga -»rejelo z przvo paajo ponižnost, jo in udanostjo. Po južni Franciji je takrat cv«. tela kriva vera, kot so jo Iraenov». li papeži rimske cerkve. Ljudje pač niso hoteli verjeti, kar so v Rimu pripovedovali, da morajo verjeti. Posebno izvolitev dveh pa. pežev je podžigala ljudi v prepri. Čanju, ds v Rimiw4|o nezmotlji. vi v verskih zadevalo*!^ tudi ? severni Italiji in aeverni Španiji niso verjeli, da so bajke resnične do pike, ki so prihsjsle iz Rimz. Aleksander III. je imel dosti deli, da uniči svojega nasprotnika Viktorja IV., ki ga jc hotel izpodriniti s papeževega prestols. Kljub temu pa ni pozabil na krivoverte v južni Franciji, severni Špsniji in severni Itsliji, ki so sc vedno bolj mno-žili. Mislil jc pač, clčo se bo krivo, verstvo tako širilo v bodočnosti, de pride dan, ko ne bo več vernikov ,ki bodo jemali za Čisto in zlato resnico, kar jim ukazuje verovati rimska cerkev. Leta 1162. je sklical cerkveni zbor v Montpelier, na katerem je grtzil nsvzdnim ljudem in knezom*s svojo nemilostjo, ako te bodo z vso strogostjo nastopili proti krivoverstvu po n«. čina, ki ga o/ priporoča. Zbor j« slišal glav svojega gospodsrja io zakljdčil, da bo vaak knez progla. šen za krivoverea in izobčen iz ce* kve, ki se bo branil kaznovati kr» voverče, kateri ao bili ujeti na nj» govem o*« Papež se ni zadovoljil, da ie k*: voverci samo prekolnejo in izobčijo iz cerkvene občine. Razglasil je, da so vse pogodbe, ki so bile it-vršene s krivovercl, neveljavne. Podžigal je, da je treba zagrabili za orožje in uničiti vse krivoverce. Povedsl je, da je njegova želja ia volja ,da vSi krivovercl poslau jo sužnji gospodov, na katerih smo-lju ao bili prijeti. Njih premoienje naj ae pa zapleni. K tem željam je dostavil,"da bojevnikom proti kri-vovercem podeljuje ravno take od-pUstke kot križarjem, s to jc vleklo. V ljudeh so bili rz-bujeni najnižji inštinkti. Vernik bo lahko delal grehe, kajti P«|*-ševi odpustki jih izbrišejo, ako nastopi proti krivovercein. Poleg l o na takega vernika mogoče odpadlo nekaj od krivoverčevega premoženja ,ako že ni deležen vsega. S takim podiiganjem je bila pot odprta najostudnejšemu ovadu-štvu, kajti ovaduh ln bojevnik proti krivovtrsem jc bil deleiea vseh privilegijev križarjev. Hadrijan IV. pa ni asmo priporočal boj proti krivoverstvu, ampak je tudi isvršil, ksr je dnifi" priporočal. Ko je Hadrijan upiai uporne Rimljane z interdiktom. iri seje Friderik L bližal Rim". i;a krona zz rimskegz in nemikef« ccssrja, jo zahteval od njeg«, mu izroči Arnolda iz Bresci|e, w je naztopal kot reformatorski prt dlgar. Cesar je ugodil zahtevi® ko je papež imel neerečnegs p*n-garja v svojih pesteh, gs p sel Živega sežgati. Papež pa tudi ni prizane^l Fn- deriku I. ker je nekaj časa m reformatorskega pridigarja, n* den ga je kronal v Petrovi eert« v Rimu, mu jc moral držati men pri srečsnju v Sutrija jc znsl Hadrijan IV. poaBstt ese, ako so tudi nosili oesersko če niso s dušo in telesom ^ raj služdi rimski cerkvi. -zdrsvlja Tvoj prijatelj - r? Pajaalj. ; __ umnoA uisDiniTVA Mnlborrjr lana - Vaš Oej^ prišel prepozno, da bi gs * % občili zaiiji teden. - P®^' snanje, ako ga Še ŽALUJ« EDISON Delavske i. '»/' devet In ur lil pol, ponekod pa imajo aedemuruik. (Jos. Jauch.) pred važnimi Clerela&d, OMa. u Vstim novembrom »o aopet tu lZTvr# ss bodo volitve .a Ibčinski »vet P» novem prop^cl innalnem sitemu, ki je bil Sprejet „ri adnjib volitvah po sprejemu CZ meetnefS čarterja. Volitve Zdo ts nune sodnike in glssova-..e o bondih ,katere naj -volikl o-dobre ali zavržejo. Razen t*ga 1h> tudi referendum in peticije. Pri občinskih votitveh boats ns volilni listi »smo dva w>cielisU z* ,bčin»ka svetovalca. Ker je mesto fUnovo razdeljeno v volilne okraje iu ne več po wardah, sahtevajo tu ()l voeje število podpisov ss posta vitev kandidata na volilno listo. Organizacija pa je le vedno šibka. Sa listo prideta soe. kandidata John G. Willert v prvem in Josip Martiuek v drugem distriktu. Slovenci, ki žive v isHb dUtriktih, naj volijo zanju. ^mB I Tretji okraj, kfcr živi najvsS Slovencev, nima socialističnega kandidata. ■ ^V, luned novih predlogov na gla-»ovnici je nedvomno nsjbolj vajen za delsvstvo oni sa državno penzijo osebam, preacžejo 65. leto. Upravičenec do te penzije bi moral stanovati najmanj 15 let v Ohiju in biti toliko časa državljan. Njegovi dohodki bi ne smeli preae-gsti letno $350. Penzija bi bila naj-več sedem dolarjev na teden. Vsakdo lahko vidi' potrebo takega zakona za delavstvo, da bi •dobili pomoč oni, ki žive nad 66 let ter so nezmožni za delo ln ni-Imajo prihrankov 'za življenje. Predlogo podpira Ohijska delav-I tka zvezain je bila predložena Ee pri sadnjem zaaedanju ohijska zakonodaje. Pričakuje se, ds bo*vsak dela-vcc glasoval ia to ptadlpgo. Druge stvsri so manj važne za delavski razred. Namesto palače sa burno ia cestne roparje naj bi reje sidali zavode za sirote in bolniinice. Da dobe Slovenci malo več vpogleda v delavsko gibanje, je treba organiziranja delavcev na političnem polju in strokovnih unijah. Hlovenski socialistični klub priredi v nedeljo 4. novembra veselico s shodom, ne kateretn bo govoril tajnik J. S. Z. sodrug Charles Po-gorelee iz Chicags. ZaSctek je ob ]>ol osmih v Bud. Boleglavovi dvorani Blovcnei, udeležite se tega sestanks I ■ (Federated Prese.) Ooolidgs sprejel kompanijsko unijo". "VVashington, D. C. -g Pred psr dnevi je prišla v Washington delegacija kompanijske unijo Penn-ayl venske železniške družbe. Delegacija jc poaetUa predsednika Coolidgs, ki js sprejel delegsts i obcnia rokama. Istočasno jc druž ba naznanile v časopisju, da velika vocina yjenih nameščencev ns ]»rogsh iu delsvnicah odobrsva načrt kompanijske unije Kesnica pa je kekor poroče «»dbor organizacije Železnikih mehanikov — da je le 10 odstotkov delsveev glasovslo ss kompanijsko unijo. > • Ur 'i AiJ<* ■ Delavci nssadovoljni g po viškom. New York, N. Y, — Visdni železniški delavski odbor je dovoli) klcrkom in namelčcnccm na tovornih železniških postajah dva odstotka mezdnega povlška. Dclav- mezda dgfcveev v pekovski devetih letih (1911-19)0) "'^"devala aa 199 • odstotke v, •»' "»me od do 91« do v '•deu. Delavnik ae js pe v tem od 10 ne ose« uri v **kot«*iii krajih dele vel ie deiaje 11,000 delavoev aastavkale v Oorku. Cork, Iraka. — V pr ist antičnem ssestu Corku je 11,000 delevcev v stavki, oziroma isprtih. Boj so is-zvelc perobrodne družbe, ki so hotele znižsti mešdo ss lest Šilingov dnevno. Sedem gtfljenov dslavesv bres dala v Aagliji. Londop. — Kakor piic Philip Snowdcn, delavski poslanec v parlamentu, jc dauea več ko se dem miljonov delevcev brez dela v Angliji. Položaj je vedno alabši. Fantastične plače v Nemčiji. Duesseldorf. w Delevei v Po renju, kolikor je že uposUml prejemajo poldrugi miljon mark na uro, poleg tega pe ie poldni p miljon doklede, kdor je olenjen in dve miljona mark sa vsakega otroka, skupaj pet miljonov mark na uro — kar pa ie ni 10 centov v ameriikem denarju. LA FOLLSTTI XV FOED Waahington, D. 0. — Senator La Follette, ki ima dospeti is tujine dne 2. novembre, ne bo nič prekmalu doma, kolikor sc to ti če ohranitve aoglasje med pro gresivnimi liberalci. NjSgovl pri jatelji v kongresu postajajo precej nemirni in nepokojnl rad možne Fordove ksndidsture na glasovnici tretje strsnke, Poiskusno glssovsnjo v glavnem mestu ta teden kaže precej inje število takih, ki ao priprav ljenl podpirati Forda. Te amer po litičnega razpoloženja ac deloma naslanja na to, da je veliko, takih ki bi radi malo pomctll na Wal Streetu s Fordovim motorjem, deloma pa tudi na strah, čei, ds sc La Follette in drugi voditelj ne bodo dovolj hitro gibili ss se gotovitev volilno liste tretje stranke. Nihče ne ve, ali bo La Follette pri volji ksndidirstl na listi trs tjc strsnke, sline, če imsnujc re-publikanaka stranka kakega reakcionarnega Človeka sa pred sednižkeg* kandidata, a demo-kratje pa kakega dvomljivega moža. Nikomur ni snano, ali bi podpirali Borah, Pinchot iu La Follette drug drugega na trttji volilni listi, ali ne, če bi bil Ooo-lidge imenovan za predsedniškega kandideta. Fordovi agitatorji izkoriščajo to zmedo in negotovost. Ti vedo, ksj Mejo, In tudi to jim js snano, da morajo imsti tisti, ki so nasprotni Coolidgsvi sd-ministraciji, vSaj nekaj, česar M morajo oklepati'v pripravljanju na boj proti Coolidgu in drugim reakcijonarhim ljudem. Ford ima Wall Street na piki. A ima pa tudi denšr. VsakČai mo-r«*- imeti agitacijo, kakršne ne zmore Coolidge s vsemi svojimi miljonsrji, ki jih je imsl na po-jedini v Beli hili pred nekolikimi dnevi. * * "Jaz nisem posebno vnet sa Forda," je rekel kongresnik Bor-ghum. 44 Ali v vseh poizkusnih glasovanjih se jš pokazalo, da jc II zelo priljubljen pri ljudeh. On si-(►cer ne priznava unijskegs delav-■etvs-, sli le poglejte, kako plačuje svoje delsvest Lshko js anal-fabet, ali v laaek js s velekspits-listi. Če sc ptogresivei ns zdramijo kmalu, bo ta Fordovs sede-vs objsls eelo deželo. " Veate, jes nisem za Forde, če si postevi krnečko-delevske strsnka dobregs mola na čelo in čs ss bo dobro držsls Ču zimo. AU nikakor pe aaj ne mislijo, da bo dežele čekela nanje notri tjs do mesece junija." (Nadaljevanje s prve stret^M meta je bil s uredniki liste vred eretiren, tods pobegnil je v Švico. >va tedna pozneje jc bil v Neir Yorku. Deaet dolarjev v žepu jc bilo vae njegovo premoženje. . V New Yorku je dobU delo kot riaar pri družbi, ki js ravno tskrst delale ekaperimente s električnimi motorji in generatorji se vozove električne želcsnice. Steln-raetz je rissl te motorje in druge stroje. Stvar ga jo ailno zanimala m poavetil ae je docela elektrotehniki. Družba, ki je snela ceniti nadarjenost mladega inženirje, mu je dele na raspolsgo laboratorij in vsa potrebna aredatva. Začel je piseti členke tn knjige o tej Nt roki in vsbudll je posornost po ^ J Ameriki. To js bUo leta 1889. Tri leta pozneje je družba pra-ila v roka General Electric Go„ ki jc insls svojs tovarne v Schc-nectadjju in Steinmets ss js preselil tjs in tam je bil potem njegov dom in njegova delavnica do smrti. Spisal jc okrog deaet knjig in nebroj člankov o matematičnih in elektibinženiraklh problemih. Leta 1918. je poeta! na univerzi Union profeaor elektriikega lnls-nirstvs in clcktrofisikc. Pblcg svojega dele v laboratoriju pe nI eenemsril sodslistlčne politika. Lete 1915. jc bil izvoljen predsednikom mestnegs avets ns listini soclslistične strapks ln pri zadnjih volitvah je kandidiral ss držsvnegs inženirja; izvoljen ni bil, tods prejel je preko 100,000 glssov. Steinmets je pred psr messel nspovedsl itirurno delo v sto letih vsled ispopoljenostl strojev, ki bodo "v službi elektrike. 1 Slava velikemu bojevniku sa svobodo in napredek človeštva 1 T POBOTA OBTOŽILA DUHOV NOVO MiMULKO I UMOBOM PBVSOA BAZBSDA. i , Obieago, d — Vsleporots je obtožila m rs. Emilijo Strutjrnski ki js nstrelils ukrajinakega popa ored oltarjem, s umorom prvegs razreda. Pred poroto sts prišle samo dvs priči, ki ju js posvsl pomožni dr žsvni prsvdnik Fsirbsnk. To sts bils Wlllism Gusdjak, 242 North Campbell ave., in pa pol caj WiUiam Prill. H rs. Stenski, ki je dejsla, da je s umorom ukrajinakčga duhovna pri elterju v cerkvi av. Mihaela storila šlovsštvu veliko 4iiugo, je biki povsem mirns, ko je bila obve&eona o porotinem u-krepu. V*svoji celici okrajne ječe sc Podporna Jedistt lahesv. IT. jeeUa lSOI * drftavt IIIIb»U. GLAVNI iT AN i SS8T-SC ia LAWNDALE AVE^ CHICAGO, ILLINOIS livrševelni odbori UPPRAVNlODSEK. VMrlsh. H. ^^^ _ __________________igS H nlmal. Narodi ii Slovensko angleška, slsrsiM" katero je isdsla fta Ima na prodaj Knjiievaa ssatUa B. M. V. J. Znamenje (Nov. 30-23) oni, ds vsm naročnina potoče m Is dna. PonoviU jo pravočasno, da ra« lista ns usUvimo. Ako IUU ns prsJnsaU, js mogočo vstavljam, kor ni bil plačan. Ako io vsi Ust plačan In gs ns projmots, js naogoča iisUv* I jen, vslod napačnega naslova, pUiU nam dopisnico in nnvodito stari to novi naslov. Naši ssstopnlki sovsidru-štvsoi Ujnikl to drugi ss-s*»nlki, pri kstsrlk lahko NOTRANJI PARASIT.p Vsllks mol, šen In otrak krpi In ss sdravljo* aa r^isns t»'.lesrd msd tem ke Je njih prava belessn traku- ^ IM. r*sts SMSMSjS H dfeUtl (Mkelje v * Ibth, i*> J-<» • »••• ji smsiiii stali uhI» ue, sas*S> Tt^tTiŽ!!!' Ii hm|l i|y,> Rt flmsi MBC>' •s, ii se v&g vt snetim iifio, |T dsttlMmČ praea "s ^r m**™1 t®S«p ^ Naročnina ss coto loto jo K to sa pol lota p* $2.80. S. N. f. h plaiajo m pol lota I1J0 to sa solo loto »JO. Zs moeto Chicago Jo ga isto ISJO, pol lots $3.25. Zs Evropo stana sa pol loto HOO, ga vso Islo ps sa.00. Todnfk stana ga Evropo $1.70. Oani doplplajo V JUGOSLAVIJO V 9 ss SMTtblS Sl.esslls vssa AQUITANIA. l# . ....4ia4T Ua MAURETANIA........... lee SERKNOARIA..... Mm, b»ailM M M«l* um. #y *sl sls Naročnino lahko tudi somi poči joto ns naslovi UfRAVNlSTVO ^FROSVETAM CHICAGO, ILL- Za Božič! RggNOVM, 9RINJBVEC, SA-IliBVBC, HKO^ S0URS0N, SU-VOVBO SRBE ALKOHOLIOIII OKUSI. sadesUje DVE aele sa .jaa le barve sa iTIRI geloae. AkaeteUo najMJSa le eajasečnej-le, ki ss deW es trgu, sadoveljetve "•cj.rr1 stane " Ke derat metoelfc ekesev U f 11,00. Marvel EntracU :/Bšm Mi, D^l. P. * Pa. Boj s prirodo. . L......'TS Prevel P- l i i".-v (Konce.) ^S y Ueleaika je 1» pripovedovsls. Kakor ko bi ji sree polno, katero doslej ie take bogate geaotje ni razkrivalo, bile prebodlo 10 Emi-love oči. Uko da se j* kipom vsek svojih čutil isnebivelo. "0, Emil, ti si ponosen, ola-ben. Mi ie dva meseea vsaki dan lekarno tvoj prihod. Pisali so U ste vsi. Karol. Olga, goepod Bistri, Zastonj. Pogledovali smo za vsakimi koraki, ki smo jik sata — no zastonj, zastonj | povprs ievsli smo tvoje domače, si li doma, kje ee vzdružu jei — toda zastonj, zastonj! nobenega odgovore. Oni so mislili, ds obupujem; tolažili me, ti, kateri ti niso verjeli, so me priprs vili k pismu, ki si je sprejel. Ne srdi Se, Emil, veled tegs ns me .., Težki so bili moji dnevi, turobne noži . . . 2e so minule .. In solze rsdosti, ksUre olaj-isvsjo Helenikino sree, pslije du-lo Emilovo. Emil motti, — nemo se de pospremiti k Kerlo. Tudi sUri go-spod Bistri je tsm. Tsko se jim je zdelo, kskor da bi nekaj mrtvega a sprsbmjenega znovič privedli pred nju. In v resniei, Emi-lovi koraki so bili nekoliko negotovi, Njegove oči .plao opezile • nič, niso videle, ker je pred njimi. Karol to ni opazil. Njemu je bilo zadosti. Milke videti. Padel mu je okolo grla in pritisnil k sr-eu boregs prijatelja. StSri gospod mu js U prvi očital. A ne ds bi tylo to resnobno. Tods tsko se je za vssko njegs ksrsjoio besedo vldevsl prisrčen nsamshl Za vsakim zlogom je dodali "Nu, da ate vendar ie enkrat tukaj !"Za-kaj. zakaj f - Naatal je večer, rodbinski udje ao se zbrali; stari golpod Bistri, Karol, Olga, Helena. Veselje je bilo pogledati na U Vrele šve-terolistek. In te prijateljice I E-mil al bil v stanu odgovarjati na Olgina vpraianja, kajti ona po-vpraiaje tudi na meeU Heleniec; ker Ileleniea je nekoliko sramežljiva, ter nekako bojazljivo pogleduje na brata, na goepoda Bistrega. aa Olgo; zettdl, ko se srečajo njene oči z Emilovimi in le tu a tam izrečs _ HO vprsienje; ko ji Milko vori, pe sklopi oči. Vsaj je v tem nedomeetuje Olge. ter Emil odgovarja in ona le posluša. Karol iu, stari gospod gledata t drug ugega s nemo rsdoetjo, tn in Um prikisuU z glavo. deUU o-pazke ali vpraianja. Zlasti stari gospod ima pikroat svoje dobre voljefiproti Hdeniki name Ubožiea! Karol pretrga govor] Emil že dve noči nisi epal! "že tri ne." "Dajmo ma tedaj mir. Naj se nsspi." Niso se rsdi ločili Helenies se je srd iU na dolgo noč ip se tudi zaiaogU kudovati na njo. - Ia Emilf Njemu io bile besede Karolovc: "naj ss naapi" gorka ironija. On in spati. Spati tukaj — sedaj t Vest mu glasne kliče: "nazaj — nazaj — kaj ti tukaj iičeif" In v U jaki glas ie mu vrivajo besede uma. Hej, težko mu je bilo premiiljevsti! fee se po Lanijakovi smrti nI iznebil groze, e sedaj t "Zakaj nazaj t Za narod! ... Vss j brez njega be vsak moj korak napačen; cvetle mislij od begajo po žaru njenih oči . . In U žari Ni ga mogoče pogasiti v aren .. . Zs nsrod se odreii nje! Vssj niti misliti, ničessr deUti bres nje ns ssmorem. Be li odre-čem nje, odrsČem se dole, imsm biti boj kruti, večni... Ne odreči sef OsUtif Lastnoročno'usmrtiti in pokopati svojo čsstf . . . In U objsml Ksko so ie jI dviga-le pni, kako ae tresli ti nežni o-d je! Nisem Imel povods se jik do-tekniti, ne imel prsvs pogledati v njene oči, NI mi trebelo priti sem. Hshsbs! moral sem pritil" Vnovič pa doni močni glaa "na saj — nazaj 1 Molči, vest, molči, vsaj grem! — Oreh je oditi, raz trgati objetje nesrečne, ljublje-ne deve, toda večji je ie, odreči ■e molke časti, z nogami pogazi-tl sveti dogovor dnevov odulev-1 jenje I Jaz grem, grelni, vničen nazrni raj t . . ." In solnes je že devno pohajalo čez jesensko mlsdo jntro. Emil. kskor bi se gs bsl. Postelj gs nI hotcls popustiti. Tsko bati h sko-ro nje ssdsj ... "Jaz moram oditi." Karol nI v*rjel ušesom, za »lila v li to. Z ialoetnim glasom mn mojo vo. "T/k o mwiri Hov«® pa tako nehpaLietaO ra\ nanje ' V ranici ri takrat *izU zsmogli biti trezni Mladoet — norost. Z Bogom!" Toda Ileleniea. P< di od nje. Ni «o zastonj hudovala ea na to noč. BazbreU je v da jo bo Emil popustil in videla, kako je vstopile pred njo ajeaa mati iz groba. "Zaslužila si si to,'* je dejsls, "ker niei ljubila tega kogar ljubiti ai mi obljubita in za to te zapuiča on, kateisga ti ljubiš." In vendar aem imela le Uga ljubiti. Zakaj si msti ngo vsrjala Uga ljubiti f — a etrogi ms Urin pogled ji je bil v to odgovor — in one je zginila. In,He-lenjki ao zopet tekle solze. Nu, ps vsaj je bila za nje vstvarjena . . "Ti tedaj odidei proč t" sakli ie Emilu. > "Le ss neksj Saaa", tolaži jo brat s tožnim glaaom. / "O, ne varaj me — vem vse -i-mati mi ja U vse v noči povedala. — Ne hodi, ne hodi, Emil moj. Poglej me — sem sama, zapuščena. Oče, mati pod črno zemljo — brat ima sree pri Olgi — ssms — ea ma na tem božjem svetu! Ti si ml vse! ... Ne zapuščaj me. Jaz -r odrekel I «(M> I ji je izbruhnila V Mali Asi- „ ^ . . . . _____uelja eUro- _______ turkov. Na njih stran je stopil oel 40 otrok ne peUr, proti kateremu je poelala angorska vlada drug polk. Prišlo je do krvave bitk«, v kateri sU se ebe polka akoraj do zadnjega mola 6 dečkov in I deklic, v tret-7 dečkov in 5 deklic. Mol star 69 let in upa, da mo lali". LROVA Z31 Zopet delam ln razppiiljam fine Česnovim okusom doma nare-aem U Uko Užko čakala, jas tli jene in prekajene fine klobase po verjela, jaz te objeU, pritisnila k svojemu srcu ... Ne smeji se mi.. OsUni, ostsni ... Poglej te le oči... In Emil je pogledsl, glava se mu ssvrteU. Oprl se je ob steno ln z glaaom uAirsjočegs izprego voril s "Jss aem te ljubil, ljubim več kskor ssm sebe. Toda £uksj ostati mi je ncmoffo&c. Brat ti poja sne to. Mi sam živeli ideslom . . pozabljali na svet ... ml smo si obljubili odreči se svetih vezi Ur nspovedall boj prirodi. Jss sem imfl z njo strog, telsk boj ... . jss sem bil prema gen v tvojem objet ju, ter se pregrešil proti tebi, proti tebi!... A nočem več! Hočem si ohrsnltl čast, ohraniti svojo in tvojo . .. Moram, moram se vrniti .,. Moram nazaj grelni premfgan v boju." In Emil je odpotoval Zopet se je vglobll v študije. Tods nihčr ne opsžs njegove svetosti. W stroeti . . .Mehanično mu ide de « 11 "' * IfflM f !Li- r .(-A/ ■m t .«. OIL K A • Spta.1 IVAN ALBREHT. "i Jtl. •'Po •r. k (Dalja.) M ... Ns kuhinjski omari meri mala budilka čas. Zaletsvs «e v tiktakanju, s vendsr meri venomer, venomer - in Cilki se zdi, ds ae poamehuje vsem jikupaj. Z jezo pogleduje tjs in se domislit "BI lis psč jss služit —" Oče In mstl se spogledsts in obrsss sts ss spo-znanje jaanejia; toda takoj se zeplčl v mater skrb: "Bdaj — v najhujši zimi Oče pogleds leno ln hčer: "Sove, če bi bils zdrava "Saj sem," meni Cilke odločno. "Ns spomlad nsj bi le'bllo, sdsj pa ne," se ssstsvl mstl Mets, ie vedno zsmliljeaa v račun 9 štirih kronah. Oče .trmi in molči. Oči itevilne deee aa aaau-šojo pred njim, ds sl v strshu potegne s luljsvo roko preko čels ln sl ssssdi sobe v spodnjo uatnieo. Daleč, daleč brnijo atroji — ali brnenje je silno ln hrupno in sirene kličejo s vseh strani, ti prekleti kriki ssvrlenlh stvorov človeških rok — vse, vse ssmo za bore krone Štiri, itlriilil — Prvs se predrsml meti MaU is omotično bojazni. "Kee čad nege pspirjs ml daj,- se okrena proti Cilki, ki jo poglede sečudeno in prašujola. "Čemu," bi dekle rsdo potolažilo redoved. nost, e se premisli v hipu ln molče Ispolne materino leljo. - "Je —" reče oče a sestavkom — kot da hoče povedati nekaj šlato novega ln rešilnega sa vee — vendar obet ene ln obmolkne pri tsf edini kratki . beaadi Mati aede, vzame papir in piaalne priprave ln aačne z delom. Roka je trds, pero škriplje la ee ssdira v belo polje, da prši črna tekočina v drobnih kapljicah na vae strani — toda mati ne odneha ... Ko je delo dokončano, sl oddskne ln po-nudi molu llat. "Tsko-ali ne t" Oče poglede ln bere počeali — Knetplets semt S«hlefgelegenkeit vermitet Koler IV. Stok — ' Molu aa raritrl pogled ln čha dalje atrml V list tem Ulj lega zadovoljno«« v črte njegovega obm- za. In v hipu je novi načrt med veemi kakor od-rešenih. i "Ulej - pe na ds bi ss bil mogel domisliti — ' modruje oče KoUr a nadihom tiaU mirne aa dovoljnoati, ki domaje ne kmetih Nikjer ai etro-jev nikjer nI gmse in Mete je vee aafedeaa. ko vidi mola takega prrd seboj. . "Mislim .da pojde teko. kej/' izgovori zavedno In povleds po družini .ponoane In veorfe svoje iznajdljiv* modrosti. (Me pok ima in vae drnliaa j« naenkrat kakor kopica aemega čielegs veselja ZA KUHANJE PIVA DOMA / imamo v zalogi alad. v a in vae drug.« potre h io se prepričajte, da kuhani vedno le na hmelj, ebičtne. Poskuaite a doma pri nas, boljši in naiee-aejši. Dobiti j« tudi zbirko aodov, *Uklenlc in razoih loncev. Itd. , Mi vam doaUvimo naročilo po Ht, točno v vae kraja. > Oroeerijam, »iadČHfarjem In V dajalne želez ni ne damo primeren pe-puat pri večjih naročilih. Pičite po informacije na: FRANK 0401 S«rarior Avaaae, Clavalaod, O. m revaa^cne hifroeUisek če rabite m* 5 E V E R A 5 cothapDOL f......H Zaoeeljivi llnimtmt vsi Ameriki. Sedaj so boljše kot ao bile še kedej prej. Jamčim va« ko pošiljStev, ds so klobaae v rea niei izvrstne, prsvs delikstess, čim več jih jeste, tembolj se vem bode dopsdle. Dčnsr vrnem drsgevolje vsakomur, ki mi dokaže, da klobase niso to, ksr jih opisujem. Moje česnovegs okusa klobase in kislo zelje ps sploh vsako pečenko bita. Ali se vam ne vode usU po Uki mena« t Pišite takoj In se pre pričsjte, kot se jih je že tisoče drugih mojih zsdovoljnih odjemalcev. Ker hočem^ da bode moj fini izdelek v vsaki slovenski naselbini, dam popust oaemu, ki me hoče zastopati, bodlai moški ali lensks. Pošiljsm jih od 5 funtov naprej. Cens 35c za .en funt. Poštnino plača vssk; ssm. Densr se pošlje, z naročnino. .Pišite ime in naaloV razločno in vaš/bližnji ekspres ttrsd. J08EPH LESKOV AR, {110-Uth Street, I»tefefo tpuslm je m »zvinjea je. cM lise. m otrpoe losT in oliroineioaf L^n|L ima ase* iki* i^^/ gti l ■ : j* d e**4 Mm se anw\ J| . W F SEVERA CO C C □ A H MAPI D S t£.JW JAZ SEM ŽE PRIČEL POŠILJATI DARILA ZA v stari kraj. Ako želite poslati dtaar vašim v atarl kraj sa božično praznike, jas vredim to sa vas, aamo pošljite avoto, ki jo mislite poslati tja, na meno. Pišite ta pojasnila na: EMIL KISS, BANKIR 133 Socond Ave., New York kambabu naznanjam, da it-r KKOjaCnico ■ISjodno se pH BHHpKlje novih obiti BHMMMill^POpravliam. }U ksm in čiatim tudi stare obit k>» ml rni ceni. Predno ei kupite alti naročite obleko od kje dmgjj pridite k vneni, vem pokažem moje nejnovejše vzorce iz čista I volne in moje cene. Za obilni ©. biak se priporočam Vsš: Franki Ibrehant Tailor, Ar.j POŠILJANJE DENARJA Gote^a tadi loloa aa boiau po- mll it*Jmt v lUrtn kraju, temveč Jla bodalo poeloli primaran lar aa boiičoe praaaik«! opravita to opravilo, lo- dsaarol dar Claa prej op« like M|al . Naia baaka Jo akreafla »m po-teobae^ U kodo ajoao košipo-MJat^ktaro I* ločno doaUvljoac k^io^cK^&TomJnei GA PlfMA. I Oaaee paelao poten um» jo la-•laa projoaaatk« op-nj*fo»i do- lf« odbitka - OOLAUB V JUGOSLAVIJO bes*a poton poit. ali eeOeJk^Sil NAŠE CENE ao vodoo aaod maj. alšjinl. ProprUajlo m1| , V STARI IC1AJ — sa Boiičt Ako »to VI mU ooimi, kiHlB rovajo proznovali Boiič v atarom kraja, poto« jo v Vato korial, ako rfibjljah rojaka la atarofa lifkartot ProJoaMaa la aolidal poateošbi Ako .to aa^oajoai dobiti ka«a la atoraga kraja, aaaa pUita po aa-daljna pojalaije. f, SLOVENSKA BANKA Zakrajftok A Cošark, 70 — Stb Ave.. Now Vork, N J[ lu — le Cilka molči. Z ne vol jo vzsme list |n gre v, spodnjo velo, ds gs pribije na hišna vrata. tako smo kakor Iveplenke," misli z jezo" iu 116* ln brska, Če ni morda kje pomoČL "Bole bi lis prodajat," se jI ponudi realna bUke in vsbi tsko zapeljivo, da Cilka popolnoma nič ne Čuti ostrine prosinčevega mraza. Ppčaai za-bode-štlri žeblje v list, pogledg, prebere in ie vrne. "Izvolite, prosim,'' poakufi v temi vijugastih atopnie, ksko bi šlo i prodajanjem. Pred njo stoji mlad gospod v dragocenem kožuhu ln ogleduje) te-' lohove popke v košarici. Boko so skrito v mehkih, rokavicah ln vas njegova blllina je prenaaičcna s. prijetnimi, opojnimi dišavami. Vprsšs jo po ceni In glss svetn polno in avele in oči ujemejo njen spleteni pogled in ji poleno kri vsegs telesa v glavo, da je vsa vrtoglava v tem vročem navalu In nima niti beseda v pojesnilo. "Kakor izvoliU," zeiepeče komaj slišno lu rdečica na obrazu je topla, da žge pod kolo in po žilah. Bdi se ji, da je rekla neprimerno neumnost — aato je tem bolj v zadregi in bi nsjrsje zbeisls. Gospod Isbere šopek popkov in gs Izroči ienskl krej sebe, s v c Ukinem košku ostsvi svetlo, svetlo krono. ^ \ "fis tri," pomisli dekle omotično, tods mraz * jo predrami ls sanjarenja ln a trudnimi koraki na. dal ju je pot v podstrešje. A Um je noooj pestro livljeajet Vsekrllem hiti, preurejujc ln prcatsvljs preperelo opravo, msloštevllne blesine ln prU iu stole. In mstl stops sdaj sem, idaj tjs — in glede, meri s pogledi •rssvrščnje s očmi in sprsšujs mola i "Tako ,kaj - sli kako misliš, a!" , Ošs pritrjuje in mcžifcs In je sredi vss burne rsdosti le eilno zaspsn. Delsvee hoče počitka — nI čaaa vel, nI čaaa sa* radost, ko je vendsr nevernost in beda pri kra ju! Jutri zopot za po jo stroji —» kolesa — trsnsmisije tako ss komsj le jaauo» vije — plete — vije . . . "No," meal mati in je le malo rasoče-ans. Kolsr odpre oči In ss praatraši. Z vajeno kretnjo hoče prekiniti električni tok. s mesto vljeks, drži v roki pipo, ee nssaaekne v dretnsviei In le sopm j spi. Troje deee je polegla po tleh In dihanje izdaja globoko spanje. Ko mati spozna ,da je sama, uglede Cilka. < "Ali al le!" "Beveda —•• "Zdaj mi pa lakko.poaMgal," se je oprime s navdušenostjo, tods Cilks odgovori ssmo o smehom. "Saj js delo prav Uho sata kot zame, kot sa Vse,* ssšue mstl z,grosečim pogledom. '"Sove — In kar zdajle začno leteti skupsj v to noše laka jo Mstl obstane I« molči. Hipoma je zaleala vanjo bol la kakor grda kriaka js stopiU revščina A TEKMA| ZA PBOSVETO. POZOR!! . ČITAJTE!! , PRIDRUŽITE SE TEKMI! Glavni upravni cd>chr S. N. P, J. tekma za pridobivanje naročn l M Prične dno 1. juutf* in konca sklenil, da se priredi Šestmesečna Prosveto. Tekma traja dne 30. novembra t L: ov na Vsak Slan ali Slanica S, N.P. J. in društva v caloti ao lahko pridruiijo ti Ukmi. "Ali sem jss krlvst*' ^ HH glede trdo, gleda kakor kemca. dika težko ia ae mlsl^aa tolašbo, šeprev vidi, da ae materini rogledl svetil lu le čisto hlisa sol% "Vee akupaj pmrtlm ln po>lem.M aa sgrmll Meta pod brmeaom hčerinega nemega aaamehe Za t nova oololetaa aU sa 4 polletne aaročni- nine—3 knjige KsjižoVM Matice. Za S novo celoletne ali sa 6 polletnih naroč-knjigo Knjtt. Matice fai polletna PV: ' Za B norih celoletnih ali sa 10 po knjig Koilž. "•/t _ ^ ~ - -. - na r ros veto. Za 10 Določeno ao naaiodnja nagrada, kater« aa toSno izplavajo vaam tekmovalcem, Id ao do njih upraviUni: Za 31 novih celoletnih dll sa 70 polletnih ns-ročtun—B knjig Kajiž. Matice in krasni £ ni gramofon in 12 Iskrenih alovenakih plošč. . I Za 40 novih celoletnih ali sa 80 polletnih na-ročnin—5 Imjlg Knjil. Matica in volih Un-derwood Tjrpewritor, pisalni troj. Za 80 novih eololatnih ali aa 100 polUtaih naročnin—5 knjig KnjU^ Matico in prava slaU ura ia verižica. Za 7S novih calolotmb ali sa ISO polUtaih naročnin—5 knjig KnjK. Matico In krasai prstan s diamantom. Za 100 novih celoletnih ali sa 200 polletnih naročnin—B knjig Knjiž. Matico in sUto ura in prstan a diamantom. Za 180 novih coiolotnih ali ae 800 pollotaih knjig Knjiž. Matico in Ford Automobil, avtomobil Fordovega naročnina Za lb novih celoletnih ali sa 20 polletnih na-ročnin—S knjig ICnjii. Matica fai lopa kra- Za 18 novih celoletnih ali sa 30 pollotnih knjig Knjiž. Matico in krasna nro In verižica. f ^r.7ta 40 pollouih na. knjig Knjiž. Matico in krasni In "Foun- Touring aleteagiu /%!i * - s . y a* Za 200 novih celo' \ V lotnikal! aa 400 poletnih knjiglCnjiž. Matico in avto-mobil Chevroletovega (Dalja prihodnjič.) Silvtr" namizni sesUv tain Pen". Za 28 novih celoletnih aU aa 80 pollotnih aa- 1 mčnln 8 knjig KajiL Matico in Carona Typowritor, pisalni etro j mala vreta. Za 20 novih eololatnih ali sa 80 pollotnih na-ročnln—-8 knjig Knjiž. Matica tn Romtng-ton Tjrpounrllar, mala vrata pi-aalni »troj. Vaak tekmovalec Ima pravico, da lahko apremeni gornje narrade v zahtevo ss dobitek gotovom denarja po dogovoru. * "1 *. A . Za vaak alučai enakoati v tekmi ae bodo dale onako nagrado dvema ali več tekmoval« itn. v š ZELO VA2NO JE, DA SI ZAPOMNIJO V8I, KI SE BODO PRUAVIU ZA TEKMO, DA SE PRI TI TEKMI NE P1.ACA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TEKMOVALEC MORA UPOSLAT1 CELO SVOTO UPRAVN18TVU. To se jo odredilo vsled tegs, k" so nagrada Uko viaoko v kolikor jih dovoljajo zakon U avrhe. Clanl. članice ali drultva. ki ee žeto udeležiti to tekmo naj Ukoj pišejo po potrebne lizH-no In knjižica sa nsbiranje novih naročnikov upravi Prosveto na naslov: PROSVETA, 2657 So. Laurndale Ara., Chlcago, IU„ onako jo naalovlU vas piama in denarno pošiljatve. Proeveta ja lastnina Slovonaka narodne podporne jodnoto, ki jo Isdaja v isobraževelas namene. Clanl Slovonaka narodne podporno jednou ao veliko žrtvovali ss raslirjenje čtts-Uljekga kroga Proevote. Večina aglUtoričnega dela jo bila dosdaj opravljena kres kake odškodnine ali pa aa selo majhno odškodnino. Izvrševal ni odbor a N. P. J. )• sarsdi tega aaključil, da ae raapišejo aa pridoblvalee naročnikov na Proevoto boljše nagrade, kot ie bile dozdaj v navadi, da aa trud neumornih delavcev aa raaširjenjo Prosveto ssj doloma od-koduje. Bratje in aoatro člani Slovonaka narodne podporne jed note, sedaj ae vam nudi prilika, da ai pridobite nagrado ln da pomagaU razširiti vaš laetni llat Prosveto 1 Torij na delo I / ^ PROSVETA, 2687 So. Lawndsle Ave. ^' Chicago, Pl. J*