20 LET SVOBODE IN MIRU * 20 LET SVOBODE IN MIRU * 20 LET Št. 47 (818) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 25. novembra 1965 SADOVI DELA Pred letošnjim 29. novembrom smo se ozrli po domači pokrajini — tokrat malo drugače, kot smo vajeni tega vsak dan. Izseljenec, ki bi se te'dni vrnil, je po dveh desetletjih ne bi prepoznal! In vračajo se — in prav to nam tudi sami povedo: »Ljudje božji, saj to ni več nekdanja Dolenjska, to ni več uboga Bela krajina! Kaj vse ste naredili iz dežele! Kako ste to zmogli?« Tako govore rojaki, ko jih pot po dolgih desetletjih spet zanese v stare kraje in se ne morejo dovolj načuditi napredku in naši povojni rasti. Mi, ki smo na tej zemlji živeli zadnjih 20 ali 30 let, gle- ZA DAN REPUBLIKE V BREŽICAH Letošnje praznovanje z 20-letnico osvoboditve, dneva republike sovpada zato bodo v Brežicah slav- ------ji združili. Ker bodo letos prosti kar trije dnevi in se bo marsikdo napotil od doma, bo svečana akademija že v petek, 26. novembra, ob 19. uri. V programu bodo sodelovali priznani solisti ljubljanske opere: Nada Vidmar, Mitja Gregorač, Marcel Ostaševski in Friderik Lupša, na klavirju pa jih bo spremljal Andrej Jarc. Svečani program z uvodnim govorom prof. škaler-ja bo prenašala tudi lokalna radijska postaja. Vstopnine ne bo, zato vabijo k številnemu obisku! Priznanje borcem in aktivistom ribniške občine Za 29. november, dan republike, bodo v ribniški občini podelili enkratne denarne priznavalnine 60 bivšim borcem in aktivistom NOB. Združenje bojevniških organizacij ribniške občine se bo na ta način spomnilo svojih članov in jim hkrati čestitalo za praznik nove Jugoslavije. VLADO LAMUT: JAJCE (1946 — tuš) damo seveda drugače: radi pogodrnjamo in kritiziramo vsevprek: tega ni, to še manjka, pa ta šola in ona cesta, pa ta tovarna in nova delavnica, pa zdravstvena postaja in most, pa vode manjka in še in še... Vse, kar še manjka, — tako se nam zdi — bi pravzaprav že moralo biti tu! Navajeni smo bili vsa zadnja leta, da smo želje naštevali, jih tudi uresničevali. Zato smo tudi veliko dosegli. Marljivost dolenjskega delovnega človeka in njegove pridne roke so s pomočjo socialistične skupnosti preobrazile deželo. Po graditvi domovine ter v ustvarjanju novih, socialističnih odnosov, ki je doseglo svojo najvišjo stopnjo v samoupravi delovnih ljudi, smo v 20 letih naredili več kot ore j v stoletjih! Ne verjamete? Stopite danes z nami skozi občine, kjer smo povprašali: KAJ STE DOSEGLI V PRETEKLIH DVEH DESETLETJIH? Iskali smo številke, podatke in fotografije, pogovarjali smo se z ljudmi o doseženem in videli povsod upravičeno zadovoljstvo in veselje nad tem, kar je že postavljeno, zgrajeno ali posejano. Težko je bilo zbrati podatke (marsikje jih kljub najboljši volji za prvih 10 povojnih let takorekoč sploh niso imeli), toda — tudi podatki niso vse. življenje samo, njegova nenehna rast in klitje nam pričata, da smo na Dolenjskem, v Beli krajini. Spodnjem Posavju kot na kočevsko-ribniškem koncu v revoluciji stopili na pot razvoja svojih lastnih sil. To pa je ena izmed najlepših pridobitev dvajsetih svobodnih let. I Predsedniku republike, tovarišu Titu, I najzvestejšemu sinu naše revolucije in najdražjemu J3 bojevniku za srečo, mir in sadove vseh medvojnih 5 zmag ter dvajsetletne povojne graditve — najtoplejše čestitke za letošnji cj DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER: DELOVNI LJUDJE BELE KRAJINE, DOLENJSKE, SPODNJEGA POSAVJA IN KOČEVSKO-RIBNIŠKE DOLINE ČRNOMELJ: „Napredka ni nikoli konec" V Beli krajani, zibelki našega upora, ki je s tako iskreno gostoljubnostjo in neizmerljivo borbeno podporo vseh svojih ljudi pomagala revoluciji do zmage, smo se ©pomnili najprej besed, bi jih je lani, ob 20. obletnici I. zasedanja SNOS v Črnomlju, na sprejemu v dijaškem domu med drugim povedal tovariš Edvard Kardelj, predsednik zvezne skupščine: »Doba dvajsetih let ni dol. ga. Če 20 let našega napredka primerjamo s časovno enakim napredkom mnogih drugih narodov v preteklosti, tedaj lahko s ponosom ugotovimo, da nas tc dobe ne more biti sram. Prav gotovo je, da z marsičem nismo in ne moremo biti zadovoljni. Prav gotovo pa je tudi, da .je treba še marsikaj storiti, da bi lahko rekli, da smo izpolnili vse tisto, o čemer smo takrat v Črnomlju sklepali . ..« In res temelji, ki jam- Prvo steklo * V torek dopoldne so pričeli vsipati surovine za stekleno maso v veliko kadno peč nove steklarne v Bršlinu pri Novem mestu. Peč je namreč dosegla formalno temperaturo za taljenje. Prapor ZB na Bizeljskem V okviru proslav za letošnji dan republike bodo v nedeljo, 28. novembra, n& Bizeljskem slovesno ^vili prapor krajevne Organizacije Zveze borcev, prireditev bo združena s ^turnim sporedom. Veseli smo, da Vam lahko sporočimo zadnjo novico: samo 20 novih dinarjev znaša celoletna naročnina za Dolenjski list za leto 1966. S to ceno bomo ob predvidenem obsegu NAJCENEJŠI TEDNIK V SLOVENIJI! Roko na srce: za najmanjši denar - NAJVEČ VESTI IZ VAŠEGA KRAJA. Naročite se še ta teden pri Vašem pismonoši ali pri upravi lista! V ČETRTEK, 2. DECEMBRA, BERITE V NAŠEM TEDNIKU: 9 Jože Lončarič živi z umetnim srcem! © Martin Kržan iz Cundrovca je v 4 mesecih prodal 12.000 kg mesa @ Ostra kazen za okrutnega zločinca iz Vel. Gabra $ Prijetna napoved za leto 1966 oijo črnomaljski občani nadaljnji napredek, so čvrsti in odpirajo perspektive. V prvem povojnem letu je bik) zaposlenih v občini Črnomelj pribl. 350 ljudi — danes jih je 3.610 ali desetkrat več. V letu 1945 je znašal narodni dohodek na prebivalca kakili 12.000 dinarjev, letos že 326.470 din. Vrednost družbenega bruto proizvoda na prebivalca se bo letos dvignila na 697.000 dinarjev. Industrijska podjetja in obratne delavnice ustvarjajo iz leta v leto več vrednosti, s tem pa hkrati utrjujejo cetokup-no moč občine. Po vojni so bile v občini zgrajene 3 nove šole in internat za 150 učencev, obnovljenih pa je bilo 6 osnovnih šol in poslopje za vrtec. — Pet tovarn je bilo na novo postavljenih, ustanovljenih pa 15 podjetij. Rudnik Kani-žariea, ki je sicer res že delal pred vojno, je v 20 letih povečal svojo proizvodnjo kar za 22-krat! Na novo zgrajenih odn. moderniziranih je bilo 15 km cest, zgrajenih 16 beton- (Nadaljevanje na 2. str.) JUMlllitlUUKimjMhllimillMlMmiJUJIUIIJl 20 LET SVOBODE IN MIRU ★ 20 LET SVOBODE IN MIRU ★ 20 LET BREŽICE: občan, postoj in ozri se! Vrednost investicijskih naložb po osvoboditvi: 8 milijard dinarjev — Zrasla so nova podjetja, razmahnila se je trgovina, izboljšalo se je šolstvo in zdravstvo — Letošnji bruto produkt cenijo na 13,5 milijarde dinarjev Letos praznujemo 20-letni-co osvoboditve in prav ta ju. bilej nas sili, da se nekoliko podrobneje razgledamo po tej preteklosti i ocenimo sadove napredka. V občinah ga resda ocenjujemo sproti, vsaj enkrat v letu. toda navadno se pri tem ozremo le za leto, cJve nazaj, uspehe prejšnjih let pa le približno ocenimo. Letos pa ne bo odveč, če prelistamo arhive in kronike ter seštejemo pridobitve marljivega dela med dvema pomembnima mejnikoma 1945 — 1965. Podoba brežiške občine se je med tem močno spremenila. Zrasla so nova obratna in industrijska podjetja, gostinski objekti, razmahnila se je trgovina, utrdili sta se dve kmetijski zadrugi, izboljšalo se je šolstvo, zdravstvo, med ljudmi pa so se razvili novi socialistični družbeni odnosi, ki so dosegli svoj najvišji izraz v samoupravljanju. Leta 1945 se je na območju sedanje brežiške občine ukvarjalo s kmetijstvom še 73 odst. prebivalstva. Bruto produkt za to leto cenijo na 560 milijonov din. Deset let pozneje, ko je bila ustanovljena občina v okviru sedanjih ifne-ja, je leta narastel že na mi. lijardo. Osnovna panoga je bila še vedno kmetijstvo in zasebni sektor je bil v celotni bruto proizvodnji udeležen s približno 90 odst. Narodni dohodek na prebivalca je bil tedaj še zelo nizek, komaj 59.000 din, med- tem ko ga za letos cenijo na 270.000 din. Vrednost bruto proizvodnje se je bistveno povečala v razdobju med 1957. in 1964. letom. Letni porast je bil 16,72 odst. „ Krepitev gospodarstva -osnova za novo podobo občine V tem času opažamo izredno velik skok pri investicijah. V prvem povoj 3m desetletju so- znašale investicije v brežiški občini 350 milijonov. V letih 1955 do 1962 so se povzpele že na 4 milijarde 630 milijonov. Od tega je bilo namenjeno gospodarstvu 2,083 milijarde dinarjev. Pretežni del negospodarskih investicij je družba usmerjala v stanovanjsko izgradnjo. V tem obdobju je bilo v brežiški občini zgrajenih 523 stanovanj za 1.192 milijonov din. V Hrastini so zrasle nove Brežice, dokaz večje gospodarske moči brežiške občine. Tudi čas od 1962, do 1965 je bil zelo ploden. Krepilo se je predvsem gospodarstvo in naložbe gospodarski napredek so znašale 2.546 milijonov din. Investicije v ostale dejavnosti pa so štele 1.149 mili j. din. če torej seštejemo vse investicije v minulih 20 letih, dobimo vsoto 8 milijard. Samo ftevilke morda res premalo povedo, so pa kljub temu nepogrešljiv tolmač vsakega razvoja. Veliko je tu- ČRNOMELJ: „Napredka ni nikoli konec" (Nadaljevanje s 1. str.) skih mostov in 4 leseni. V dvajsetih letih so v občini zgradili 885 stanovanj, obnovili v celoti 6 in delno 26 vasi. Pred vojno je imel elektriko samo Črnomelj, zdaj jo imajo v sleherni vasi. Potegnili so 25 km vodovoda in uredili 2 novi vodovod, nd zajetji, 17 naselij pa je na novo dobilo vodo. — Leta 1945 je bilo v občini 38 motornih vozil (8 osebnih in 12 tovornih avtomobilov ter 18 motornih koles), zdaj pa je v občini 975 motornih vozil: 277 osebnih avtomobilov, 42 tovornjakov, 4 specialna vozila, en avtobus, 264 motornih koles, 375 mopedov in 12 traktorjev. BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI je odprt vsak dan od 8. do 12. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure. Uprava muzeja Ob koncu vojne je igralo prebivalcem očine komaj 35 cadijskih sprejemiiikov, letos že 3.712. Ljudje razveseljuje zdaj tudi 362 televizijskih sprejemnikov. Premalo prostora imamo, da bi podrobneje našteli na tem mestu vse, kar je okrepilo materialno osnovo upravljanja v črnomaljski občini, da bi si ogledali podrobneje napredek delovnih organizacij, produktivnost in življenjski standard, načrte in napredek kmetijstva ter gozdarstva, pa še investicije, kulturo in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, skrlb za nekdanje borce in še prizadevanja, da bi tudi telesna vzgoja napredovala in da bi delovni človek imel priložnost tudi za oddih in zabavo. No, o vsem tem pa pravzaprav že 15 let poročamo vsak teden — in zato lahko razumemo iskreno presenečenje rojakov, ki po dolgih letih spet obiščejo svojo Belo krajino: »Ah je to mogoče, kar ste naredili iz nekoč uboge in nepomembne deželice med Kolpo in Gorjanci?« Je mogoče — zakaj napredka ni nikoli konec. LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA »ZORA« — ČRNOMELJ čestita za praznik republike vsem de-lovnim ljudem naše domovine, posebno pa Belokranjcem doma In v tujini! di stvari, ki jih številke ne vsebujejo ali jih iz njih le slutimo. Sem lahko prišteje, mo na tisoče ur prostovoljnega dela pri elektrifikaciji vasi, pri urejanju cest, vodovodov, zadružnih domov in drugih gradnjah. Vaške vodovode so napravili v Artičah, na Bojsnem, na Bizeljskem, na Stojan-skem vrhu, na Čatežu, v Pri-lipah, v Podgračenem, na Stankovem, v Vitovcu, v Pečicah, v Volčjem, v Orešju in Mokricah. Urejenih je bilo tudi 65 javnih vaških vodnjakov. Za vse vodovode in vodnjake je bilo porabljeno nekaj manj kot 5 milijonov din družbenih sredstev, vse izkope, prevoze in pomožna dela pa so opravili vaščani brezplačno. Za kulturo in pro-sveto 518 milijonov, za zdravstvo 350 milijonov Tudi investicij v šolstvo in zdravstvo ne smemo pozabiti. V občini so bile zgrajene 3 nove šole, v Mrzlavi vasi in na Bojsnem leta 1959, na Veliki Dolini pa letos. V Brežicah 'so postavili šolski center za blagovni promet, zdaj pa gradijo nov trakt pri gimnaziji. Leta 1963 so Brežice dobile nov prosvetni dom in pod njegovo streho so našle prostor tele ustanove: Radio Brežice, knjižnica, delavska univerza in kino. Zadružne domove in v njih prostore za kulturno prosvetno dejav. nost so zgradili v Artičah, v Globokem, v Dobovi in na Bizeljskem, prihodnje leto pa bo dokončan prosvetni dom na VelDolini. Načrt za dom imajo pripravljen tudi na Malencah in v kratkem se bodo lotili gradnje. V izgradnjo kulturno prosvetnih objektov je bilo po vojni naloženo 518 milijonov dinarjev, v zdravstvene objekte in opremo pa okoli 350 milijonov dinarjev. Tudi komunalna dejavnost v občini je zadnja leta zelo živahna. Poživile so jo zlasti krajevne skupnosti, ki združujejo občane v skupnih akcijah in lahko bi našteli precej kilometrov obnovljenih vaških poti in cest, pri katerih so sodelovali občani sami. Po 20 letih razvoja se je občina Brežice povzpela precej visoko. Vrednost bruto produkta bo letos dosegla 13,5 miljarde dinarjev. Pred 10 leti je štela milijardo, pred 20 leti pa 560 milijonov in te številke lepo ponazarjajo njeno gospodarsko rast. S ponosom se sleherni občan lahko ozre na prehojeno pot in na uspehe, h katerim je prispeval tudi svoj osebni delež. Šolarjem iz Preloke je posijalo sonce Učenci višjih razredov osnovne šole s Pre. loke pri Vinici in okolice smo prisiljeni obiskovati pouk na viniški šoli, ker je v Preloki samo nižjeoddelčna podružnična šola. Pot v šolo in domov je dolga 18 km. Poleti in v lepem vremenu, ko se lahko vsedeš na kolo še gre, toda pozimi in v dežju ni prijetno. V šolo, pa tudi domov smo doslej, prihajali v takih dneh prezebli, lačni in premočeni. Med prvo uro pouka nemalokrat zaradi prezebli* prstov še pisati nismo mogli. Na nenehne prošnje staršev in upravitelj-stva osnovne šole na Vinici je 10. novembra letos na avtobusni postaji v Preloki le zatrobil avtobus. Dan je bil deževen, bilo je megleno in vsekakor neprimerno za slovesnost. Kljub temu pa je poleg otrok pričakalo prvi šolski avtobus na tej progi tudi precej odraslih. Učenci smo vstopili v avtobus, medtem ko so deževne kaplje še vedno udarjale ob šipe. Bilo nam je lepo pri srcih, ko smo se spomnili, kako mokri bi prišli tega jutra v šolo, če ne bi bilo avtobusa. Za prvo vožnjo ga nismo pozabili okrasiti, spotoma pa smo v avtotusu zapeli nekaj veselih pesmi. Ustavili smo se še na treh postajah in pred šolo na Vinici nas je izstopilo kar 34 potnikov s šolskimi torbi, cami! Čeprav je zjutraj, ko gremo od doma še mrak, naš dobri šojer poskrbi, da je zdaj na jesen v avtobusu že toplo, ko vstopimo. Z nami se vozijo tudi otroci s Sinjega vrha, vsi pa lahko zdaj čas, ki nam preostane zaradi krajše poti, porabimo za učenje. Vsi vozači s Preloke in Sinjega vrha se občinski skupščini v Črnomlju lepo zahvaljujemo za posredovanje pri podjetju GORJANCI, ki nam je dodelilo dragoceni avtobus! Hvaležni smo tudi upraviteljstvu šole na Vinici za vso skrb in prizadevnost! Anica Starešinič. učenka 8. razreda Preloka RIBNICA: bodočnot v lesni industriji Po osvoboditvi v ribniški občini ni bilo nobenega industrijskega podjetja. Precej hiš, ponekod pa cele vasi, je bilo požganih ali kako drugače uničenih oziroma poškodovanih. Po vojni so prebivalci začeli obnavljati porušene domove, nato pa ustanavljati tudi prve industrijske obrate. Razen požgane Opekarne so začeli najprej obnavljati oziroma ustanavljati lesno industrijske obrate, ki so danes združeni v INLES in so temelj občinskega gospodarstva. Lesna industrija je tudi najperspektivnejša gospodarska panoga. Počasi so se ustanavljala oziroma razvijala še naslednja podjetja in obrati: Kovinsko podjetje v Ribnici, obrat Žičnice Ljubljana v Ribnici, obrat tekstilne tovarne »Sukno« iz Zapuž v Jurjevici, obrat usnjene galanterije Torbica iz Ljubljane v Sodražici, žične tkanine v Sodražici, splošno gradbeno podjetje »Gradbenik« v Ribnici, trgovsko podjetje »Jelka« v Ribnici (ki je obnovilo ali zgradilo oziroma obnavlja in gradi precej novih lokalov), gostinsko podjetje (ki je razen gostiln uredilo tudi novo kavarno in restavracijo), dom na Travni gori, kočo jamarjev Francetove jame (prva jamarska koča" v Jugoslaviji), obnovljen ribniški grad, v katerem je tudi etnografski muzej), pošta itd. Pomembna pridobitev za Ribnico bo tudi nova šola, katere gradnja se je že začela. V Loškem potoku stoji lepa poslovna stavba kmetijske zadruge, v gradnji je trgovski dom, največja pridobitev pa je novi zdravstveni dom. Sodražica je bila med vojno najbolj prizadeta. Dobila je novo šolo, zdravstveni dom, stavbo KZ, več komunalnih in stanovanjskih objektov, regulirana je Bistrica, asfaltirana cesta. Lepo so napredovali tudi drugi večji in manjši kraji v občini kot Dolenja vas (lepa nova šola, kanalizacija, vodovod, asfaltirana cesta itd.), pa tudi druge vasi so v glavnem primerno urejene. Za ureditev vasi so precej prispevali tudi ljudje s prostovoljnim delom, materialom in drugimi prispevki. Po vojni je bilo v Ribnici zgrajenih 175 družbenih in 205 privatnih stanovanj, medtem ko jih je 52 v gradnji- Na področju občine pred vojno skoraj ni bilo motornih vozil, danes pa imajo registriranih 40 tovornjakov, 210 osebnih avtomobilov, 450 motornih koles in preko 2.000 mopedov. V občini je bilo konec pre- teklega leta 2.549 radijskih sprejemnikov (ali en na 5 prebivalcev), 208 televizorjev (ali en na 58 prebivalcev) in 468 naročnikov dnevnih časopisov, brez tednikov). ^ Družbeni bruto proizvod bo znašal v občini letos 9 milijard in 200 milijonov din ali 760.000 din na prebivalca oziroma 4 milijone din na zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva; narodni dohodek pa 3 milijarde 990 m>" lijonov din ali 340.000 din na prebivalca oziroma 1,530.000 din na zaposlenega v družbenem sektorju gospodarstva. Vse komitente na svojem področju, kakor tudi vlagatelje in delovne ljudi kočevske občine prisrčno pozdravljamo in jim voščimo za dan republike! KOMUNALNA BANKA KOČEVJE METLIKA: dosegli smo več, kot smo pričakovali Začetki razvoja gospodarstva v metliški občini ne sežejo v leto 1945, saj je bila pokrajina med vojno opustošena, razen tega pa že pred vojno ni bilo na metliškem področju pomembnejših proizvodnih obratov. Začetek je bil torej težak, toda gospodarstvo Be je kljub vsemu v 20-letih razvilo tako, da je preseglo vsa pričakovanja. Vojna vihra je pustila težke sledove: 60 odst. vseh stavb ih naselij v občini je bilo bodisi porušenih, bodisi požganih. Prometnih zvez 19-15 ob osvoboditvi takorekoč ni bilo, saj je bila železniška proga porušena, ceste so bile razkopane, mostovi razstreljeni, telefonske zveze popolnoma uničene, pomembnejših električnih napeljav pa tako ni bilo. Močno so bile prizadete tudi šole, Id so bile večji del opusto- šene, šoli na Suhorju in v Radovici pa sta bili popolnoma požgani in porušeni. V prvem povojnem razdobju je bilo treba najprej zaceliti vojne rane in deželo obnoviti. Dovolj velikim materialnim težavam so se v tistih dneh pridružile še kadrovske. Sposobnih šo lan.il i kadrov Bela krajina že pred vojno ni imela na pretek. V revolucionarnem boju so se mnogi domačini usposobili kot vojaški in politični voditelji, ki bi lahko skupaj z maloštevilnimi prejšnjimi strokovnjaki krepko pomagali pri obnovi. Toda večina sposobnih vodilnih ljudi je takoj po osvoboditvi odšla na razne dolžnosti širom po Sloveniji, kjer je prevzemala odgovorne naloge v prvih začetkih socialistične izgradnje. Ljudska oblast se je zato po osvoboditvi lahko naslonila samo na domače prebivalce in pri njih iskala pomoči in sodelovanja. Z'velikimi te* žavami se je začela obnova, ki se je zavlekla tja do leta 1950 in še dlje. Občani so z neslutenim požrtvova-njem in samoodrekanjem pomagali pri obnovi šol, cest, mostov, železniške proge in drugih skupnih naprav ter hkrati obnavljali svoje domačije, naselja in vasi. Pokrajina se je pri tem * spreminjala, izginjale so ruševine in požgani domovi, materialna oSr nova pa je bila kljub temu premajhna za razvoj sodobne proizvodnje i*1 gospodarstva. Hkrati z obnovo je bila do 1954 , opravljena elektrifikacija »° elektrika je zasvetila v vseh naseljih v občini, razen v dveh. Industrija se je začela s širšo družbeno pomočjo razvijati šele po letu 1950. Vsi industrijski obrati, razen NOVOTEKSOVE predilnice, so zrasli iz zastarele strojne opreme, zbrane širom po Sloveniji in Beli krajini. Na ta način zbrana, pomanjkljiva proizvodna sredstva so zahtevala od delavcev res ogromne napore. Bili so slabo plačani za svoje delo, poleg tega P3, so se odpovedovali celo temu, kar bi 20 LET SVOBODE IN MIRU ★ 20 LET SVOBODE IN MIRU * 20 LET KOČEVJE: tisoč stanovanj Glavna značilnost kočevske občine po vojni je bila: veliko požganih vasi, v mestu Kočevje ni bilo cele niti ene hiše, predvojnih prebivalcev je tu ostalo malo (izseljeni Kočevarji in občutne žrtve med naprednimi Slovenci), zato so se začeli sem preseljevati ljudje iz vse Jugoslavije. Po končani vojni so ljudje začeli najprej obnavljati porušene domove (obnova je trajala blizu 10 let), med podjetji pa so obnovili le Rudnik in Tekstilano, ker so bile druge tovarne in obrati uničeni ali pa zastareli. Kmetijsko gozdarsko posestvo je po vojni prevzelo zemljo in gozdove izseljenih Kočevarjev in površine splošno ljudskega premoženja. V sklopu KGP se je razvil tudi lesni obrat, današnja Lesna industrija. Počasi so se razvijala tudi druga podjetja. INKOP (industrija kovinske opreme) se je razvila iz ključavničarske delavnice, podobno kot Kovinar in Oprema, ki sta nastala iz večjih obrtnih delavnic. 2e kmalu po vojni je bilo ustanovljeno gradbeno podjetje, danes se imenuje Zidar, ki je, podobno kot druga podjetja, prestalo že nekaj preimenovanj in reorganizacij. Iz stranskih obratov podjetja »Avto«, ki je bilo tudi-ustanovljeno po vojni, in gradbenega podjetja se je razvilo eno največjih sedanjih podjetij v občini — ITAS (industrija transportne opreme). Kemična tovarna je bila ustanovljena leta 1954, prve proizvode je dala na trg leta 1957, z redno proizvodnjo pa je začela z novim letom 1964 (do takrat je bila v izgradnji in poskusni proizvodnji). Trgovsko podjetje »Trgopro-met« in gostinsko podjetje »Hotel Pugled« sta tudi po več reorganizacijah šele dobila sedanjo podobo. Ustanovljenih je bilo še več gospodarskih organizacij in obratov, ki so tudi pomembni za občino in njen napredek kot Elektro. Kočevski tisk, Komunala, Pletiljstvo, Pekarna, Mlekarna, Agroservis, Mesarija (zadnji trije v sklopu KGP) in drugi. Tudi na področju komunale je bil storjen občuten korak naprej. Kočevje in več drugih naselij je dobilo vodovod, moderniziranih je bilo več cest, ulic, urejena razsvetljava, zgrajena nova železniška postaja, pošta, v gradnji je novo pokopališče itd. Na področju družbenih služIl lahko tudi ugotovimo očiten napredek: zgrajen nov zdravstveni dom, nov dom te-lesne kulture, novo kegljišče in drugi športni objekti, nov dijaški dom, prenovljen Seskov dom, nova zgradba zavo- da za socialno zavarovanje, nova banka, več vrtcev, več šol in, zdravstvenih postaj na podeželju itd. itd. Ponos Kočevja bo tudi nova šola, ki je že v gradnji- Za njeno gradnjo prispevajo občutna sredstva občani v obliki krajevnega samoprispevka m delovne organizacije. Po vojni je bilo na območju občine razen obnovljenih zgrajenih že preko 800 stanovanj v družbeni lasti in 164 v privatni. Razen tega je trenutno v gradnji še 68 stanovanj, od katerih bo 20 vselji-vih še letos, čeprav je bilo zgrajenih skoraj 1000 stanovanj, je povpraševanje po njih še vedno občutno. V občini je bilo konec preteklega leta 4172 radijskih sprejemnikov (ali en^na vsa- ke 4 prebivalce j in 783 televizorjev (ah en na vsakih 21 prebivalcev) ter 1153 naročnikov na dnevne časopise. Trenutno je v občini 450 osebnih avtomobilov, 154 tovornjakov, 314 motornih koles, okoli 1300 mopedov in še 59 traktorjev in 116 priklopnih vozil. ■ Družbeni bruto proizvod ■ bo znašal v občini letos ■ približno 19,5 milijard din ■ ali' 3,5 ■ milijonov din na ■ zaposlenega v družbenem ■ sektorju gospodarstva ozi- ■ roma 1,150.000 din na za- ■ poštenega prebivalca; na- ■ rodni dohodek: preko 9 ■ milijard din ali 531.900 din ■ na prebivalca oziroma ■ 1,665.920 din na zaposlene- ■ ga v družbenem sektorju ■ gospodarstva. SEVNICA: obračun na pragu novega desetletja Letos sovpadata dve po- ca komunalnega sistema Za sevniško občino pomenita ti dve desetletji velik vzpon, saj se je dvignila visoko nad nekdanjo zaostalost in nerazvitost. Napredek je dosegla zlasti v gospodarstvu. Na novo so zrasla podjetja METALNA KRMELJ, MIZARSKA ZADRUGA SEVNICA, KONFEKCIJA LISCA, KONFEKCIJA JU-TRANJKA, KOVINSKO PODJETJE in KOMUNALNO PODJETJE. Razširjeni sta bili tovarni KOPITARNA IN JUGOTANIN. V občini so v povojnem obdobju zgradili tri nove membni obletnici: 20-letni-ca osvoboditve in 10-letn.i- B. Jakac: Moša Pijade, Baza 20, 1944 KRŠKO: z novimi stroji v novo gospodarstvo V sprehodu skozi ustvarjalnost zadnjih dveh desetletij v krški občini pogrešamo tako kot povsod podatke za razdobje od 1945 do 1955. Za uvod naj nam torej služijo primerjave o povečanju gospodarske moči v zadnjem desetletju, ki povedo: / vrednost celotne proizvodnje v občini se je od 1955 do 1965 povečala za več kot 4-krat, narodni dohodek za 3,18-krat, število zaposlenih občanov za 61,8 odst., vrednost neto proizvoda na enega prebivalca pa za 2,5-krat. V gospodarstvo je bilo v tem času investiranih 15 milijard 911 milijonov din, za komunalno dejavnost in stanovanjsko izgradnjo pa je bilo porabljenih 3 milijarde 79 milijonov din. v Zgolj pravkar navedeni, sorazmerno skopi številčni podatki pa vendarle govorijo o zelo velikem razmahu, ki ga je v zadnjih dveh desetletjih doživela krška občina. Čeprav ni pri roki podatkov za prvo desetletje po osvoboditvi, si lahko mislimo, da je bilo treba že takrat ustvariti trdne temelje, ki so omogočili tako silovit razvoj v poznejšem obdobju. Upoštevati je treba, da je nemški okupator, ko se je 1945 umikal kot premaganec, opustošil za seboj vse, kar je v naglici le mogel. Še dolgo po osvoboditvi so se vračali na domove občani, ki so jih nacisti pregnali z domov in izselili po Nšleziji, po drugih deželah Nemčije, na Hrvaško in v Srbijo ali pa odgnali v koncentracijska taborišča. Družine so se takrat vračale v zapuščene domove; marsikje ni bilo vzeti kaj v roke, kot pravimo — hlevi so bili prazni, gospodarska poslopja zapuščena, skozi strehe je pronical dež, delovno orodje je bilo uničeno. Preden Je lahko krška občina zadihala v svobodi, so se morali njeni občani zbrati z vseh vetrov in šele nato so lahko zaceli z obnovo. Tovarne in podjetja: ponos občine Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem je prav gotovo industrijski obrat, na katerega so občani lahko ponosni. Z dodatnimi naložbami je iz nepomembne tovarne ki jo je sovražnik ob umiku delno porušil,, nastala to-varna-velikan, ki je danes znana doma in v svetu. Po vojni so kupili novo strojno opremo, zgradili so belilnico, skladišča, industrijske tire in 2 nova papirna stroja. Rudnik rjavega premoga na Senovem je po vojni preuredil jamske in zunanje obrate, odprl novi kop v Srebot-nem, zgradil novo separa-cijo in nove strojne delavnice. V Termoelektrarni Brestanica so kupili še en agregat za proizvodnjo električne energije in uredili nove sodobne naprave za razkladanje premoga. V Tovarni čokolade IMPE-RIAL so obnovili strojno opremo in zgradili nekaj novih prostorov. Na novo je zrasla KOVINARSKA, ki se je iz skromne zadruge kovinarjev razvila v sodobno industrijsko podjetje. PA-PIR-KONFEKCIJA se je povečala iz majhnega obrata s starimi stroji, zbranimi z vseh vetrov, v sodoben obrat za predelavo papirja. Na Ravnem pri Raki je začel obratovati nov rudnik kremenčevih peskov, v Kostanjevici je Tovarna perila LABOD iz Novega mesta odprla nov obrat. V prihodnjih dneh se bo začela proizvodnja v podobnem obratu, ki ga še urejajo v Krškem; na Senovem gradi LISCA iz Sevnice konfekcijski obrat, ki bo zaposloval 200 delavk. Ustanovljeno je bilo podjetje TRANSPORT Krško, ki s 25 tovornjaki prevaža tovore, z avtobusnimi progami je prepredena vsa občina. Lepo se razvija Gradbeno podjetje SAVA. V gostinstvu in turizmu, pa tudi v trgovini je pravtako opaziti precejšen napredek. Z dobrimi načrti v turizem! V Krškem je bil zgrajen sodoben hotel TURIST SREMIČ s 64 ležišči in sodobno restavracijo. V Kostanjevici je bila urejena sodobna restavracija >>Pod Gorjanci«, na Senovem se lahko zatečete v lepo restavracijo, prav tako v Brestanici v restavracijo »Pod lipco«, na Bohorju je bil zgrajen planinski dom, v Krškem je turi- sicer dobili — samo zato, da bi lahko svoje obrate hitreje razvijali. To je nemalokrat ustvarjalo politične probleme, vendar je bilo treba delitev usmerjati tako, saj so v metliški občini vedeli, da si lahko samo s spričevalom dobrih gospodarjev zagotovijo nadaljnjo širšo družbeno pomoč. Hkrati z nastankom prvih proizvod nih obratov je bilo treba razvijati zdravstvo, šolstvo in obrate družbene prehrane v podjetjih. Kot na dlani je bilo, da bo lahko dobro delal v proizvodnji samo zdrav in krepak delavec. Ti, samo na videz postranski stroški, pa so izpodjedali že tako in tako majhno materialno osnovo. Poudariti je treba, da se je v tako težkih pogojih metliško gospodarstvo uspešno razvijalo predvsem zaradi zelo visoke zavesti občanov, ki so si nemalokrat pritegovali od ust, da hi povećavali materialne osnove. Neuničljiva volja za pomoč in sodelovanje je prišla pri prebivalcih do izraza spet v zadnjih letih, ko so v občini začeli komunalno urejati mesta ui naselja. S krajevnimi samoprispevki, ki so si jih naložili prebivalci, je bila zgrajena ali obnovljena marsikatera šola, kulturni in gasilski dom. S pobudo, prispevki in prostovoljnim delom občanov so bili zgrajeni kulturni domovi na Krasincu in Suhorju, šole na Krasincu in Rado vici, gasilski dom na Dobravicah, prebivalci Drašičev pa svoj gasilski dom še' gradijo. Metlika se je v zadnjih letih glede ureditve tako ozaljšala, da jo na sosednjem hrvaškem področju dajejo kot zgled lepo urejenega mesta. Toda vse, kar je v Metliki narejenega, je bilo razen glavne prometne žile, ki vodi skoznjo, urejeno do 80 odst. s krajevnim samoprispevkom in s prostovoljnim delom prebivalcev! Hkrati je bilo na podeželju na enak način, toda z velikimi napori občanov in ob sorazmerno majhni finančni pomoči občine, urejenih mnogo vaških poti in rešenih mnogo komunalnih problemov. V letu praznovanja 20-letnice osvoboditve bo metliško gospodarstvo ustvarilo več skladov, kot pa je znašal bruto proizvod v družbenem sektorju 1958! Gospodarstvo se je razvilo in zato večje investicije za splošne potrebe prebivalcev niso več problem. Novo metliško osemletko (348 milijonov din) že gradijo s precejšnjo podporo In z razumevanjem delovnih organi zacij, prav to pa je dokaz, da nekdanja revščina izginja. Razumevanje za skupne potrebe v družbenih službah, ki ga že lahko kaže gospodarstvo, je hkrati dokaz, da bo gospodarska zmogljivost naraščala še naprej, da bo V bodoče doma na voljo dovolj sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo in da gospodarstvu v občini kljub reformi ne grozi nič hudega! Ko v metliški občini pregledujejo velike gospodarske uspehe, ki so jih dosegli v 20-letih povojnega gospodarstva, niso zaverovani samo vase. Radi se spominjajo vseh tistih, ki so jim pomagali v dneh, ko so vnaloge presegale zmožnosti domače občine. Pri tem se s posebnim veseljem spominjajo republiških organov ni mnogih tovarišev, ki niso nikdar odrekali pomoči, tako potrebne metliškemu področju! V metliški občini se te pomoči ne sramujejo, pač pa so nanjo celo ponosni. Ponosni že zategadelj, ker je razvoj dokazal, da so vse, kar so dobili, razumno in gospodarno uporabili! Pri tem so dosegli v gospodarstvu tolikšne uspehe, kakršnih niti sami niso pričakovali. stom na voljo olimpijski bazen s sodobnimi kopališkimi napravami, omeniti pa velja tudi Ribnik pri Brestanici. Znaten napredek je opaziti v trgovini, v obrti in v komunalni ureditvi mest in naselij v občini. Domala vsa občina je elektrificirana, zgrajenih je bilo 1200 stanovanj, urejena je kanalizacija v Krškem, na Senovem in v Brestanici. Tudi zdravstvo in šolstvo sta se razvila: obnovljene so bile šole v Podbočju, Gradcu in Črneči vasi. Na novo je bila zgrajena šola na Senušah, prihodnje leto pa bo dograjena nova šola V Brestanici. Nove zdravstvene domove so dobili Krško, Senovo in Kostanjevica, preurejene so ambulante v Brestanici, Koprivnici in na Raki, tovarna celuloze in papirja pa ima svojo obratno ambulanto. Napredno kmetijstvo je močna panoga gospodarstva Ne smemo pozabiti na kmetijstvo, ki ima v AGROKOMBINATU Krško gospodarsko in proizvodno močno kmetijsko organizacijo. Družbene površine so se iz 72 ha v 1945 povečale na 1.088 ha, ko likor ima zdaj družbenih površin AGROKOMBINAT. Od tega je 229 ha sodobnih sadnih nasadov, 19 ha sodobnih vinogradov, drugo pa so zemljišča za krmsko osnovo družbene živinorejske proizvodnje, ki ima v hlevih 1100 stojišč. Za obdelavo zemije in za izboljševanje zemljišč uporabljajo danes v kmetijstvu najsodobnejše stroje ter umetna gnojila sortna semena in zaščitna sredstva. še in še bi lahko naštevali, saj smo se nekaterih uspehov samo bežno dotaknili, toda na vsakem koraku je viden napredek. Končajmo torej naš sprehod s prisrčno čestitko: tudi v bodoče še več tolikšnih uspehov! šole: v Šentjanžu, v Za-bukovju in v Sevnici. Stare šolske zgradbe so med tem obnovili v Tržišču, v Krmelju, na Razbor j u in na Blanci. V Krmelju so dobili prebivalci tudi no vo zdravstveno postajo, v Sevnici pa so uredili zdravstveni dom v adaptiranem poslopju. Načrte za gradnjo novega zdravstvenega doma imajo pripravljene, z gradnjo pa za sedaj še ne morejo pričeti, ker nimajo dovolj sredstev za tolikšno investicijo. Ob sodelovanju občanov so se razvila tudi oddaljena naselja. Dobila sot elektriko, ceste in vodovode in seštevek vseh teh pridobitev govori o veliki prizadevnosti ljudi v boju za lepše življenje in novo podobo vasi. V sevniški občini je bilo v 20 letih zgrajeno 12 km cest tretjega razreda in 33 km cest četrtega reda. Občani so obnovili 74 km vaških poti, ki so jih zbližale s sosedi in svetom. V tem obdobju je bilo rekonstruirano tudi 35 km cest četrtega razreda. 415 novih stanovanj, 27 novih vodovodov, 5 in po! milijarde narodnega dohodka! Pomembno poglavje v knjigi napredka zavzema elektrifikacija, za katero so tudi prebivalci veliko žrtvovali. Dobili, so 26 novih transformatorskih postaj, 101 kilometer visokonapetostnih vodov in 502 kilometra električnega omrežja, na katero se je priključilo 2311 gospodinjstev. Zgrajeno je bilo 27 novih vodovodov in v 1513 hišah je končno pritekla voda. Razmahnila se je tudi stanovanjska izgradnja, kajti industrija je spremenila socialno strukturo prebivalstva. Podjetja in občina so zgradili 175 stanovanj, zasebniki 240. Obnovljenih je bilo ta . čas 280 stanovanj in 495 gospodarskih poslopij. V devetih mesecih letos znaša vrednost bruto produkta v občini Sevnica 8.459 milijonov, letni plan pa 11.764 milijonov. Vrednost narodnega dohodka naj bi po predvidevanjih ob koncu leta dosegla 5.565 milijonov. ■ V občini je zaposle- ■ nih 3041 ljudi in vred« H nost bruto proizvodnje H na enega zaposlenega Je B bila do konca septem- ■ bra 3,778.000 din. Z ■ uspehi, ki jih poveču- ■ jejo iz leta v leto, so v B sevniški občini zado-B voljni in jih z zanima-B njem spremljajo. Tre-B nutno pa si občani B najbolj prizadevajo, da B bi čimprej uresničili BI naloge, ki jih zastavlja B slehernemu državljanu H gospodarska reforma. DELOVNI KOLEKTIV SPLOŠNEGA LIVARSTVA DOBOVA vošči za praznik republike in pozdravlja vse svoje stranke, poslovne prijatelje in znance, katerim se tudi vnaprej priporoča! 20 LET SVOBODE IN MIRU * 20 LET SVOBODE IN MIRU ★ 20 LET Preblisk dvajsetih let v trebanjski občini Vojna tudi prebivalstvu te-meniške in mirenske doline ni prizanesla. Porušeni so bili domovi, delavnice, uničeno je bilo vse, s čimer so si ljudje pomagali pri vsakdanjem življenju. Dolgo je trajal boj za osvoboditev in nešteto žrtev je moralo dati tudi ozemlje trebanjske občine. Nad 300 padlih in več kot 450 umrlih po vojni! Njim v spomin so postavljeni spomeniki v Trebnjem, na Hojah pri Mirni, Dobrniču, Šentlovrencu in šc marsikje, razen tega pa je vzidanih nešteto spominskih plošč in obeležij, ki bodo večno, govorili o velikem davku, ki ga je zahtevala druga svetovna vojna. Industrija v trebanjski občini po vojni ni bila obnovljena, ker praktično ni b'.lo kaj obnavljati. Dejavnost, (Občanom najbolj potrebna, Je bila zasnovana z ustanovitvijo manjših obrtih delav o v stavko, da bi omrtvili gospodarsko življenje dežele. Pozivu se je odzvalo veliko ^ delavcev in so se tovarne v največjem industrijskem sre'lišču Južne Rodezije Rnlawavi J., ntavi-k*. ,Po ulicah na s-> ''emonst-ac'je ter^ie nolicii) sfr")ini-> na demonstrante. ■ ZDA PROTI KONFERENCI O RAZOROŽITVI _ Na seji poetičnega odbora generalne skupščine OZN je amwqški predstavnik izjavil, da so ZDA proti temu, d» bi sedaj sklicali svetovno konferenco o razorožitvi, kar oredlaga-jo nevezane države. Pravi, da čas zdaj ni primeren. ■ TUDI ZRN ATOMSKO BOMBO? — Nek vzhodnonemški znanstvenik trdi, da bo lahko Zahodna Nemčija že leta 1968 proizvajala po šest atomskih bomb na leto. »New Vork Times« pa je odkril, da drži Zahodna Nemčija praktično že šest let orst na atomskem sprožilen. V ZRN se nahajajo jedrske glave, ki jih lahko montirajo na rakete, ključ od njih pa ima tako ameriško kot zahodnoncni-ško noveljstvo, ker ie ZRN članica NATO. V Beli hiš: so to vest takoj /anilr>li, »Wa«hingtpn Post« pa nato pi«e, da »New Vork Times« ni odkril nič noveca In f'a je že zdavnal po-n-uio rie'stvo ° »dveh ključih«: Bonsk* vl-da se torei ne noternii" toMV« r,» o. da h< Ir'-Ico no'oži'si n-sf r" do-i..n- otožna » cv; sr>rnvj'!»c, fcot za to. da b bila tudi rake'« 7,n ni svet ic to vsekakor od'f'nc. saj po«la!a *;>ko nevarnost te*1? ske voin« «nT?«o rev— ženi v Tahn*n! Nemi"!'1 s»et prc' eej bolj realna. O kulturi, plačani z milijonom! Kakšna je kulturno-prosvetna bera leta 1965, kakšna politika usmerjanja kulturnih dejavnosti, kaj se obeta novega in kakšen je sploh okvirni program na kulturnem polju v črnomaljski občini v prihodnjem letu, nam je pred kratkim povedal predsednik sveta za kulturo in prosveto pri občinski skupščini v Črnomlju Dušan Muc. — Kako se izvajajo sklepi sveta, kateremu predsedujete? — Sklepe izvajajo kulturno-prosvetne organizacije in pristojni občinski svet, ki je z njimi povezan in ima milijon dinarjev za kulturno-pro-svetno dejavnost v čnomalj-ski občini. Delujeta še- ljudska knjižnica in ' dom ljud- ske prosvete, vendar poteka njuna dejavnost po samostojnih programih, vključenih v smernice občinskega sveta za kulturo. Dom ljudske prosvete je letos organiziral 12 gostovanj, razen tega pa ima v oskrbi predvajanje filmov. Ljudska knjižnica redno in uspešno posluje pod vodstvom honorarnega namešče- 20 LET „SVOBODE" V BRESTANICI Skromni v besedah, veliki v dejanjih — takšni so člani brestaniškega kulturnoprosvetnega društva SVOBODE. Čeprav so bili izčrpani od vojnih naporov, so se brestaniški svobodaši strnili že 1945. Do zdaj so uprizorili vrsto kvalitetnih odr-skih del, želi visoka priznanja in ustanovili prav dober moški pevski zbor. V minuli sezoni je štel že blizu 40 pevcev in se je tudi ob jubileju odlično izkazal. Daleč naokrog je znan brestaniški ansambel STEB. Dosegel je visoko raven in se že precej uveljavil. In recitator* ji? Iz srca — iz globin čustev izpovedo boleč no ali ve«el ie. Svobodaši imajo knjižnico, ta pa vel ko mladih bralcev, kar je v današnjih dneh zelo raz-veseljivo. Aktivna je šahovska sekcija, v kateri je tudi precej mladih. V SVOBODI se zrcali pravi kulturni utrip vsega brestaniškega prebivalstva. In še nekaj: čeprav m) posamezniki v službah, so disciplinirani in se redno udeležujejo vaj. Sodelovanje z ostalimi or-ganizacijami pomeni vzorno sožitje. Ni proslave, na kateri ne bi sodelovala SVOBODA. Tako je bi-lo tudi na letošnji dan mrtvih na pokopališču, kjer je njen program čustveno zablestel. SVOBODI smo dolžni vso zahvalo, ker nam da-ie toliko topHne in ponosa! KRAJEVNI ODBOR ZB NOV BRESTANICA nega knjižničarja. Letos je povečala število knjig, hkrati pa pridobila nove bralce, zlasti iz vrst mladine. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij dela preko osmih amaterskih prosvetnih društev. Ukvarjajo se v glavnem z dramatiko in vokalno glasbo. V Adlešičih, Preloki, 'Starem trgu ob Kolpi in Črnomlju imajo tudi tamburaške zbore. Klubsko dejavnost, imajo precej razvito na Vinci, v Semiču, Dragatušu, Crmošnji-cah. Stranski vasi, Tribučah, Preloki in na Sinjem vrhu. Ta je še v razvojnem obdobju. Klubi imajo že precej gledalcev in poslušalcev, zlasti tam, kjer so televizorji. Letos je bila najaktivnejša folklorna dejavnost. Tradicionalni nastopi folklornih skupin iz Črnomlja so razgibali podeželje, kakor tudi kraje zunaj občine (Koper, Trbovlje, Postojna). — Kaj se obeta novega kulturi črnomaljske občine prihodnje leto? — Razen dela, ki so ga kul-tumoprosvetne organizacije, ljudska knjižnica in dom ljudske prosvete opravljali letos, bo treba v prihodnjem letu predvsem razgibati amatersko dejavnost, zlasti še, ker nimamo redno delujočih kulturnih ustanov. Zlasti bomo morali poskrbeti za čimveč gostovanj umetniških skupin. Za vse to so potrebna večja denarna sredstva, še nadalje pa računamo na pomoč republiškega sklada za pospeševanje kulturnih de-javnost:. — Kakšna je načelna politika pri izvajanju kulturnega programa? — Prizadevamo si, da vključimo v kulturno-prosvetno de- Poslanstvo kočevskega gledališča Gledališče »Jože šeško« .pri kočevski DPD Svoboda, ki je lani po daljšem presledku spet pričelo delati, je imelo pred kratkim občni zbor. Ko so pregledovah uspehe pretekle sezone so ugotovili, da programa niso v celoti izpol. nili. Kljub temu pa je gledališče doseglo lep uspeh, saj je naštudiralo 3 večja dela (»Pernjakovi«, Pravljica' o carju in pastirju« in »Sedmorica v kleti«) ter lutkovno predstavo (»Pri Ježonovih«). Z lutkovno igrico so nastopili petkrat za šole in si jo je ogledalo koli 500 šolarjev. Kam z zdravstveno prizadetimi? V osmih razredih osnovnih šol je v občinah Trebnje in Novo mesto približno 200 otrok, ki so zdravstveno prizadeti; imajo prizadet vid, sluh, razne fizične telesne okvare, ali pa so živčno bolni. Teh otrok ni mogoče usmerjati v zaposlitev zgolj z navadnim poklicnim usmerjanjem, pač pa je pri tem potrebno tudi sodelovanje zdravstvene službe. Medobčinski zavod za zaposlovanje v Novem mestu je že v prvem polletju 1965 ugotovil, da bi bilo potrebno pri-tegn 'ti }r noklicnemu usmerjanju teh otrok strokovnjake medicine dela. Seveda bi se dala takšna akcija laže speljati, če bi jo organizirali za področje Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja, kjer je približno 500 takšnih otrok. Letos do uresničitve teh načrtov ni prišlo, ker ni na voljo ne zdravnikov specialistov v zdravstveni službi in ne primernih prostorov Zavod že štipendira zdravnika specialista, ki obiskuje zdai III letnik fakultete in bo imel čez glavo dela na tem področju. Gledaliških predstav so imeli 14 (doma, gostovanja v občini in izven nje), za katere je bilo potrebnih 131 vaj, na katere je prišlo 60 članov gledališča skupno 2567 krat. Predstave si je ogledalo 3100 ljudi. Gledališče je dobilo obljubo obč nskega sveta Svobod, da bo za vsako vstopnico, prodano v Kočevju, dobilo 500 din dotacije. Svet Svobod je na ta račun tudi plačal gledališču 861.600 din, dolžan pa je ostal še 185.600 din. S sredstvi, ki jih je gledališče dobilo, so nakupili predvsem material za popravilo odra v šeškovem domu (vsa dela v zvezi s popravilom so opravili prostovoljno, se pravi brezplačno — vrednost prostovoljnega dela cenijo na 1,285.000 din). Doslej so izdali dve številki gledališkega lista, medtem ko bo tretja izšla v kratkem. Pi. šejo in urejajo ga člani gledališča prostovoljno, tiska pa ga Kočevski tisk. Pri svojem delu pa je. zašlo gledališče v občutne finančne težave in dolguje tiskarni (za gledališki list in drugo) preko 200.000 din, Tr-goprometu (za zavese)) tudi preko 200.000 din, nekaj pa še Rudniku in drugim. Skupaj dolguje že preko 500.000 din. Gledališče ima za novo sezono lepe načrte: tri nova dramska dela, novo lutkovno predstavo (»Rdeča kapica«) in nastop z že naš tudi ranimi deli (»Sedmorica v kleti« in »Pravljica o carju in pastirju«), igralski tečaj in drugo. Nove predstave so odvisne tudi od tega, če bo dobil re-režiser pomoč pri delu, in od finančmh sredstev. Na račun gostovanj (Mestno gledališče iz Ljubljane) in gospodarske reforme ne bi smeli preveč (ali morda celo popolnoma) zanemariti domačega gledališča, ki zbira okoli sebe mladino in jo vzgaja, š;ri kulturo na podeželju in opravlja še druga koristna poslanstva. JOŽE PRIMC javnost čimveč mladine in odraslih, hkrati pa skrbimo za izvedbo kvalitetnih del. Kulturna dejavnost je vsekakor odvisna od materialnih sredstev, ostvarja pa jo samo človek. Za uspešno delo je potreben prostor, literatu-* ra in razni pripomočki, brez katerih osnovna dejavnost ni mogoča. Seveda brez sposobnih, delavoljnih in predanih ljudi tudi ni uspeha. Težko je namreč dobiti ljudi za brezplačno delo na kulturnem področju, ker se vsi raje honorarno zaposlijo. So pa še plemeniti posamezniki, ki se za kulturo kljub temu žrtvujejo in jo rešujejo. Omeniti moramo tudi radijske in televizijske oddaje, ob katerih se ljudje zabavajo in širijo kulturno obzorje. Pred leti kaj takega še ni bilo. Poslušalcev in gledalcev ni malo, saj premore občina že nad 300 televizorjev in več kot 3500 radijskih sprejemnikov. — Kakšen je okvirni program dela vašega sveta v letu 1966? — Program bo sprejet v decembru. J. Z- Arkade Mladinske knjige na novomeškem trgu Zgledna gospa pod arkadami Med novomeškimi trgovinami, ki delujejo pod arkadami, je prav gotovo med najbolj privlačnimi poslovalnica Mladinske knjige. Njena, vedno s skrbjo in okusom opremljena izložbena okna mimogrede zapeljejo kupca, da prestopi prag in se ogleda v tej prijetni prodajalni omike. Direktorja poslovalnice, tovariša Jakopca smo najprej vprašali, kako in kaj je s prodajo knjig, saj je znano, da prenekateri sodobni Slovenec vidi v knjigi nujno,zlo. Odgovor je bil presenetljiv: odkar se je Mladinska knjiga preselila v nove prostore, se je izkupiček za knjige PODE-SETERIL. če so prej iztržili dnevno 10.000 din, jih zdaj iztržijo povprečno 100.000! Iz teh številk je razvidno, m zelo razveseljivo, da si knjiga vočasi, a vztrajno utira pot med dolenjske bralce. Zanimalo nas je tudi, kakšne pisatelje ljudje najrajši bero. Med deli, ki gredo najbolj v promet, so: Cooperjev »Stezosledec« in »Prerija«, Golonova »Angelika« (prav nobene škode bi ne bilo, če bi njene skrivnosti ostale Slovencem še dolgo neznane!), Amadova »Gabriela«, Hemingjcayevo »Sonce vzhaja in zahaja« ter vsi romani Kersta in Hansa Haberja. Razen teh so med kupci zelo popularne biografije nekaterih znamenitih osebnosti: Rousselotov »Chopin«. Sto-nov »Michelangelo« in Vest-dijkov »El Greco«. Ta izbira kupcev kaže na dokaj labilen in neprečiščen okus, zakaj na policah ostajajo preneka- teri mojstri modernega romana: O' Flahertv, Th.omas Wol-je, Konstantin Fedin, Law-renče Durrell in mnogi drugi- Dojenčka slovenskega založništva, zbirki STO ROMANOV in ZENIT, sta si z dostopno ceno pridobila veliko ljubiteljev. Med poljudno znanstvenimi deli je najbolj iskana »Zgodovina človeštva«, zelo radi segajo ljudje tudi po Avčinovem »Kjer tišina šepeta«. Knjiga je dosegla že tretjo naklado! Med mladinskimi knjigami »zaprašenih starih devic« sploh ni. Dovolj je zanimanja za vse nove pa tudi ne več najmlajše izdaje. Trenutno so najmlajši najbolj naklonjeni »Sto belokranjskim« Lojzeta Zupanca, Rawlingsovi »V pomladi življenja«, »Uz-beškim pravljicam« in vsem očarljivim slikanicam. Ko smo ogledovali gramofonske plošče, je tovariš Ja-kopec pojasnil, da se je ljubiteljem muzike zelo prilju- bila resna glasba in je zbiralcev vedno več. Na policah, koder so razstavljeni spominki, okrasno-uporabili predmeti,, razglednice in voščilnice, smo videli nekaj novitet, med njimi tudi zelo lepe medeninaste primerke ind j-ske umetne obrti. Za prizadevanje, kako odvračati kupca od cenenega kiča, gre poslovalnici Mladinske knjige še posebno priznanje Res, da so nekateri izdelki dragi, ker so pač umikati, vendar je moč tudi za mal denar kupiti okusne, moderne in funkcio-nalne izdelke, kj se imenitno podajajo modememu pohištvu. In zdaj, ko na duri že trka dedek Mraz, naj še enkrat opozorimo, da na stojnici pod arkadami lahko kuvite najrazličnejše kniige z izdatnim popustom. 7-a pet kniig 30o/n popusta! Ne zamudite priložnosti in obogatite svojo knjižnico! —ABV— Umrl ie Cvetko Golar Kino KRKA pripravlja za december Od 3. do 6. decembra bo v novomeškem kiriti. KRKA na sporedu Hitchcockov film »Ptiči«. O filmu še vedno teko različne polemike, ene prisojajo tej »grozljivi« stvaritvi vse odlike, druge pa odrekajo vsako kvaliteto. Objektivni gledalec seveda ne more in ne sme filma obsoditi prej, preden ga je videl. Film je nedvomno eno najboljših del znanega ameriškega ustvarjalca, ki ga-pri nas poznamo predvsem kot umetnika »strašnihc filmov. Tudi ob tem filmu se prepričajmo, kako zna umetnik s spretno roko napraviti iz neresničnega in nedo je-mljivega resnično in prepričljivo na filmskem platnu. Film je posnet v barvah, prevzame pa nas predvsem igra obeh glavnih igralcev kakor tudi otrok, ki so kot statisti odlično uvrščeni sredi za res neverjetnih prizorov. Za mladino bo 5. decembra predvajan domači film v barvali »Reka smrti«. Film je posnela jugoslovanska ekspedicija, ko se je mudila v prostranstvih Brazilije. Domači film »Druga stran medalje«, ki ga je režiral Hadžič, si bomo lahko ogledali med 10., in 13. decembrom. Film je v osnovi kriminalka, ki na začetku veliko obeta, ob koncu pa pokaže vrsto pomanjkljivosti, ki se sicer ponavljajo v domačih filmih. »Noro morje« (Mare matto) je itali.jansko-francoska koprodukcija, ki prikazuje mornarsko življenje, popestreno z neštetimi akcijami. Videli ga bomo od 14. do 16. decembra, velja pa si ga ogledati predvsem zavojjo bogate zasedbe igralcev kot so: Gina Lo-lobrigida, Jean Paul Belmondo in drugi. Opozarjamo tudi na serijo ki-notečnih filmov, ki bodo na sporedu od 16. do 20. decembra. Angleški (1940) »Šestorica iz podmornice« prikazuje dogajanja med drugo svetovno vojno, igrajo pa Leslie Howard, Laurence Oliviere in drugi. Ameriški (1041) »Morski volk«, v katerem igrata Edvard Pobinson in Garfield, je avanturistični film o odnosu surovega kapetana do mornarjev. Francoski (1940) »Akrobat« je komedija iz cirkuškega življenja in hkrati eden najboljših filmov znanega francoskegea komika Fernandela. Angleški (-1945) »V pozni noči« (Dead of night) je fantastični film, v katerem igTajo nekateri odlični angleški umetniki. Ameriški (1934) »Zgodilo se je neke noči« (It happened one night) je klasična komedija ameriškega zvočnega filma tridesetih let. Režiser je mojster ameriške filmske komedije Frank Capra. V glavni vlogi nastopa Clark Gable. Ob koncu leta, od 21. do 33. decembra, bo na širokem platnu na sporedu odlični romunski film »Tudor«, eden redkih spektaklov romunskih ustvarjalcev; le škoda, da ni posnet v barvah. Priporočamo tudi ogled sovjetskega barvnega CS filma »Začarana vas«. Film govori predvsem o človeku, pa naj bo to mali Saška ali kasnejši polkovnik RA Saša. Na sporedu bo od 24. do 27. decembra. Pred novim letom bo na sporedu tudi film nadarjenega češkega režiserja Brynycha «... in peti jezdec je strah«, ki nazorno prikazuje trpljenje Čehov v drugi svetovni vojni. S. F. ■20. novembra je mala slovenska pokrajina med Slo-venjskimi goricami in obmur-skem polju izgubila svojega velikega prijatelja in sina, pesnika in pisatelja Cvetka Golarja. Z njim sem se spoznal v Ljubljani, ko me je pesniku predstavil, moj pokojni oče. Takrat sem obiskoval učiteljišče, o pesniku pa sem vedel le to, da piše lepe pesmice in da je njegova igra »Vdova Rošlinka«, ki so jo na podeželjskih odrih neštetokrat igrali. Ko me je vprašal, ali kaj njegovega poznam, mu v razburjenosti nisem vedel kaj prida našteti. Pa mi je rekel ob slovesu: t »Fant, dobro se drži in glej. da boš dober vzgojitelj. Pa na literaturo tudi ne pozabi!« Prvo službeno mesto sem kot učitelj dobil v Križevcih pri Ljutomeru. Večkrat me je seveda zaneslo v bližnje, takrat okrajno mesto Ljutomer, kjer sem kmalu našel znance, prijatelje in sodelav ce. Skoraj v istem času je naneslo, da sva se znova srečala s pesnikom Golarjem. ki je stanoval blizu . meščanske šole. Nekega popoldneva me je povabil v znano Sršenovo gostilno. Najprej me ni spoznal, ko pa sem mu pojasnil, da sva se rokovala že spomladi. v Ljubljani, me je udaril po ramenih, se gromko nasmejal in poklical polič črnega vina. Pogovor je bil sprva o vsakdanjih rečeh, kasneje sva prišla na pesništvo in Golar je iz žepa vzel beležko ter mi bral iz cikla »Jesen ob Muri«, H Golarju v Ljutomer me je večkrat zaneslo, znova irt znova pa sem se prepričal, da so mogle tako lepe pesmice nastati le ob navdihu okolja, v katerem je pesnik živel. Večkrat se ga spomnim pri delu med čebelami in kako fe bos hodil po travi s papirjem in svinčnikom v roki. . . Prav tedaj so nastajale njegove, najlepše pesmi o naravi, o njegovi Prlekiji in Prleki!'. Prijatelj ljudi in narave, pesnik in pisatelj vzhodneaa predela slovenske pokrajine, Cvetko Golar ie v visoki starosti omahnil MARJAN TRATAR Kranjski pevci na Bizeljskem 14. novembra je na bizeljskem odru gostoval moški pevski zbor iz Ko-krice pri Kranju. Domače pesmi je predvsem poslušala šolska mladina, zal so lepim domačim nape-vom premalo prisluhnili ostali prebivalci, ki jih ie najbrž od prireditve odtegnila martinova nedelja. R.K. TRETJA V DRŽAV! INDUSTRIJA • M E T l I K A Ko je belokranjska trikotažna industrija BETI leta 1956 v Metliki skromno začela, ni nihče misl:"i\ da se bo prej kot v desetih letih razvila v enega največjih in najboljših proizvajalcev trikotaže v naši državi. Leta 1961 se je kolektiv preselil v nove prostore in od tedaj se začne krivulja razvoja naglo vzpenjati. V letu 1962 je imc.'o podjetje s 303 zaposlenimi 770 milijonov dinarjev bruto produkta, leta 1963 je 430 zaposlenih ustvarilo kar 2 milijardi 200,000.000 dinarjev bruto produkta. Proizvodnja se je v zadnjih treh letih povečala za osemkrat. Še pred štirimi leti je bila belokranjska trikotažna industrija na 188 mestu med proizvajalci trikotaže v državi, letos pa se je povzpela po količini proizvodnje že na tretje mesto. Izreden napredek, dosežen posebno v zadnjih treh letih, je predvsem posledica dobrega gospodar- de iz tega blaga: kombineže in drugo žensko perilo, pli-sirane in čipkaste ženske bluze, večerne obleke, lahke puloverje itd. Od okoli 600 ton blaga, kolikor ga v enem letu narede, prodajo 180 ton stalnim odjemalcem: novomeškemu Labodu, sevniški Lisci, tovarni Pik v Mariboru, Razen na Zahodu so tudi v Brnu in v Pragi na ČeSKem vse boljše izložbe polne Be-tinih izdelkov; prav tako je v Sovjetski zvezi. Tovarna mora sproti zasledovati modne zahteve, če se na zunanjem trgu pravočasno pojavijo z modnimi izdelki, lahko dosežejo precej višjo ceno. Prav v tem tiči del skrivnosti, ki je tovarni priborilo velik ugled. BETI je na svetovnem tržišču konkurenčna s kvaliteto, medtem ko s ceno še ni, predvsem zaradi carinskih predpisov. V treh letih: petdeset stanovanj za delavce Vse do letos so bih osebni dohodki zaposlenih tako nizki, da so jih zavoljo tega na raznih sestankih večkrat Svetli in veliki prostori barvarne ter novi stroji za barvanje in apreturo tkanin so zadnja pridobitev metliške tovarne BETI jenja v 4 specializiranih obratih, pravočasne orientacije v izvoz ter nenehnega vlaganja sredstev v modernizacijo proizvodnje. Izdelki BETI so konkurenčni na svetovnem trgu Obratoma BETI v Metliki in Črnomlju sta se pred dvema letoma pridružile še bivša »Dolenjka« v Mirni peči in »DOKO« iz Dobove pri Brežicah. V vseh štirih obratih so takoj po združitvi začeli uvajati specializirano proizvodnjo. Tako v metliški tovarni izdelujejo predvsem sintetična blaga in pletiva ter proizvo- Delti v Ptuj itd. preostalo količino blaga pa porabijo za lastne izdelke. V črnomaljskem obratu izdelujejo le volneno trikotažo: jopice, kostime, vestje in drugo, vendar že tretje leto delajo samo za izvoz. Vrhnje pletenine izdeluje obrat v Mirni peči. Tudi tu je proizvodnja do aprila 1966 že vsa prodana v inozemstvo! Dobovski obrat dela zaenkrat .samo za domači trg razno bombažno in žensko perilo. Malo manj kot C0 odstotkov celotne proizvodnje izvaža BETI v Avstrijo, Belgijo, švedsko, Švico, Zahodno Nemčijo, Dansko in na Island, medtem ko so pred kratkim prvo pošiljko blaga odpremili tudi v Francijo, kjer so najzahtev nejši kupci perila na svetu. grajali. Polovica celotnega dohodka so namreč vlagali na sklade ter s tem denarjem dograjevali prostore, kupovali stroje itd., zato je za osebne dohodke manj ostajalo. Kljub temu, da je letos delitveno razmerje ostalo neizpre-menjeno, so se dohodki zaposlenih precej zvišali. Povprečni oktobrski zaslužek v kolektivu je znašal 54.000 dinarjev. V zadnjih treh letih je tovarna preskrbela nad 50 stanovanj za svoje delavce in uslužbence; pred kratkim so uredili delavsko restavracijo, ki nudi toplo malico in druge obroke hrane, hkrati pa so izšolali 60 tehnikov, 2 inže- Ribe imajo veliko sovražnikov Na zadnjem sestanku kočevske ribiške družine, ki je bil predzadnjo nedeljo, so se ribiči pogovorili predvsem o novi članarini, vlaganju rib in pripravah na bližnji občni zbor družine. Ugotovili so, da imajo za vlaganje v prihodnjem letu na razpolago 400.000 dinarjev. Ker niso vedeli, po čem bodo v prihodnjem letu ribje mladice, so sklenili, da bodo 30 odstotkov tega zneska porabili za vlaganje krapov, 40 odstotkov za vlaganje linjev in 30 odstotkov za vlaganje ščuk. Zahtevali so tudi, da je proti onesnaževalcem vode, zaradi česar pride vsako leto do množičnih poginov rib, treba nastopati strogo in predlagati v kaznovanje ne le gospodarske organizacije, ampak tudi odgovorne osebe. Podvomili so tudi, da bodo čistilne naprave, ki jih je uredilo KGP, učinkovite. Ribiči so opozorili, da je ob Rinži precej divjih lovcev, ki napravijo veliko škode in jih je težko ujeti. Sodnik za prekrške naj bi jim izrekal čimbolj stroge kazni. Ugotovili so, da so med njimi tudi nekateri člani mladinske sekcije ribiške družine. Nekateri člani so menili, da je treba tudi proti njim strogo ukrepati, drugi pa, da naj bi starešinstvo družine poskrbelo prej za načrtno vzgojo mladih ribičev in šele nato nepoboljšljive kršilce ribiških predpisov tudi kaznovalo. O vseh naštetih in še drugih zadevah bo dokončno sMepa.1 občni zbor ribiške družine, ki bo 5 decembra. nirja in 6 ljudi v višji komercialni šoli. Kadrovski sestav je v podjetju sicer mnogo boljši kot marsikje, vendar z njim še niso zadovoljni. Šolajo še 40 mladih ljudi na raznih srednjih šolah in 8 ljudi na fakultetah in višjih šolah. Po reformi nobenih težav! Direktor tovarne tovariš Peter Vujčič nam je o položaju podjetja v novem gospodarskem sistemu ter o načrtih za bodoče povedal: »Če bi nas reforma zatekla pred dvema letoma, bi morali verjetno tovarno zapreti, tako pa v novem gospodarskem sistemu nimamo nobenih težav. Mi smo reformo izvedli pravzaprav že leta 1963! Edini večji problem je predstavljala še zastarela barvarna, za katero smo pred leti kupili take stroje, kakršne so drugod odvrgli kot neuporabne Barvarna pa se je prav te dni preselila v nove prostore na 1400 m2 površine in dela tudi z novimi stroji. Večji najmodernejši stroj, kar jih je mogoče dobiti na svetovnem tržišču, je tudi že na poti v Belo krajino! Načrti nadaljnjega razvoja našega 760-članskega kolektiva pa so taki: skušamo doseči 1000 dolarjev izvoza na zaposlenega, v metliškem obratu povečati proizvodnjo za okoli 30 ostotkov, odpraviti še nekaj ozkih grl v proizvodnji in dokončati izgradnjo barvarne in apreture. V Črnomlju bomo prevzeli stavbo tovarne Belsad in jo preuredili za potrebe specializiranega obrata, delo v mirno-peškem obratu bomo preusmerili v konfekcijo bombažnega ženskega perila, hkrati pa dobovski obrat specializirali za konfekcijo moškega perila. Prihodnje leto nameravamo odpreti tudi lastno obratno ambulanto v Methki in vrtec za otroke naših delavk. Po izselitvi metliške osemletke v novo šolsko poslopje bomo staro šolsko stavbo odkupili ter jo preuredili v lastnen izobraževalni center. Poudaril pa bi rad, da smo Gladili in kupovali stroje pretežno z lastnimi sredstvi. Iz 58 virov smo sicer dobili 130 milijonov dinarjev raznih kreditov, a mnogo večjo vsoto predstavljajo lastna vložena sredstva. Mnogokrat smo bili v neprijetnem finančnem položaju, iz katerega pa nam je vedno z razumevanjem predvsem pomagala novome ška Komunalna banka«. RIA BAČER NA DRUGI STRANI ULICE TEHNIČNI PROBLEM Avtomobili, avtomobili. Vsepovsod, s tretjo, v četrti, s plinom do »deske«, na avtomobilski cesti, na vaških poteh. V garažah in na parkiriščih, pa v' ...potoku, na njivi, »na strehi«, v ograji in cestnem kamnu. Povejte slikarju, ki bo hodil po Dolenjski, da njegova »VAŠKA IDILA« brez avtomobila ne bo realistična in zagrozite mu, da ga boste vtaknili v isti predal, kjer so abstraktni umetniki. Ko mu boste prilepili ta pridevek, mu navrzite še besedico PEŠEC, kajti abstraktni slikarji zaenkrat hodijo še peš. j »Si že slišal, da se je Martin zabil?« me je popokal prijatelj. »Avtomobil je vozil s hitrostjo 70 kilometrov na uro,« je rekel drugi. »To je povsem lahko ugotoviti. Pripoved očividcev potrjuje, da je vozil močno hitro, razen tega pa je njegov avto .tempiran' na to hitrost.« »Prav dober stroj je bil.« »Nekateri trdijo, da je na cesti ležalo poleno. Veliko, metrsko poleno, ki je zakrivilo nesrečo. S sprednjem kolesi je zavozil nanj, avtomobil je dvignilo, da je pristal šele nekaj metrov dalje v vrtni ograji.« »Joj,« sem se prijel za glavo. Predstavljal sem si, kako avtomobil z Martinom dvigne nepričakovana sila v zrak, predstavljal sem si tudi Martinov obraz, njegove široko odprte oči in hotel sem povprašati, kaj je z njim. Se je hudo ponesrečil? Je zdrav? Toda prijatelji me niso pustili do besede. »Tam, kjer so polena, morajo biti tudi drva. Še danes se zapeljem tja. Zima je pred , vrati,« je nekdo pristavil. »Ograja, kjer je avtomobil pristal, je bila povsem nova in narejena iz trdih, hrastovih stebrov. Zato se je pritisku avtomobila upirala. Zdrobila je motor in šipo.« »Pravijo, da so kolesa odpadla.« »Volan je tudi zvit.« »Kako škoda takega avtomobila!« »Gotovo je tudi os zlomil. Motor je menda raztresen po vrtu.« »Pojdimo pogledat avto! Privlekli so ga že na servis.« In že so odšli. Moji prijatelji, te avtomobilske duše namreč. Pravijo, da nimam pojma o tehniki. Pravzaprav me res ni zanimalo, kako je zgledal Martinov avto. Hotel sem zvedeti, kako je z njim. Kajti ves čas, ko smo se, pogovarjali, o njem ni nihče spregovoril. Zanimalo me je, če si je zlomil roko, kako je z glavo. Ali si je polomil rebra... Oprostite, morda se dobro ne razumemo. Zanimalo rne je torej, če si je zlomil menjalnik, kako je z njegovo streho, ali je njegov volan zvit ali ne. PETER BREŠČAK KAM GREDO OTROCI? Strokovni delavci medobčinskega zavoda za zaposlovanje v Novem mestu pripravljajo podrobno analizo o tem, kam so odšb otroci, ki so lani končali 8. razrede osnovnih šol v občinah Trebnje in Novo mesto. Analiza bo gotova še ta mesec in bo razen drugega pokazala tudi uspešnost poklicnega usmerjanja, s katerim smo zaceli pri nas sorazmerno pozno 2e iz prvih podatkov je razbrati, da je poleg teh, ki so odšli v razne šole druge stopnje, ostalo precej otrok doma na podeželju. Večina (približno 200), ki ji je lani os- novnošolska obveznost potekla, pa ni končala 8. razreda osnovne šole, letos kljub temu šolanje nadaljuje. To kaže, da se je zanimanje staršev in otrok do popolne osnovnošolske vizobrazbe končno le povečalo. Čestitka iz Kumanova Vsem vaščanom, zlasti pa domačim in mladini čestita za 29. november in želi še mnogo uspehov pri delu Kudi Pavlinič, doma iz Gradca, sedaj pri vojakih v Ktimano-vu. Kmetovalci in rejci prašičev! IMPORT-EXPORT LJUBLJANA vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože posebno ugodna, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Poleg povišane odkupne cene smo vam pripravili nagradni žrebanj, s preko 4000 lepimi nagradnimi in glavnimi dobitki: televizor, transis torji, kolesa itd. Skrbno shranite po trdila za oddane svinjske kože, ki vam dajejo pravico do udeležbe pri nagrad nem žrebanju. Žrebanji bosta 20. januarja 1966 u 20. aprila 1966. Rejci prašičev, oderite prav vse prašič« in kože oddajte najbližji zbiralnic KOTEKS-TOBUS. Ob tej priliki čestitamo vsem poslovnim prijateljem za DAN REPUBLIKE POSEBNA NAGRADNA AKCIJA Kaj veš o občinskem prazniku? Zanimalo nas je, če je res, kar se dostikrat sliši, da mladina malo ve o dogodkih iz časov NOB, zato smo se ob metliškem občinskem prazniku odločili za svojevrsten preizkus. Oglasili smo se na vseh treh večjih osnovnih šolah v metliški občini ter enega izmed najboljših učencev vprašali: Zakaj slavi Metlika prav 26. novembra svoj praznik? Milena Gerkšič, učenka 7. razreda osnovne šole na Su-horju, je bila • sicer prvi hip ob sapo,.ko so jo poklicali iz razreda, čez čas pa je v prisotnosti učiteljev Nežke Vr-tačnik in Marijana Pavlihe lepo odgovorila: — Metlika praznuje 26. no-vember v spomin na dogodke, ki so se tega dne odigrali na Suhorju Partzani so tedaj nemško in belogardist ič. no postojanko v župnišču Unič li. Boji so trajali vse do 7. ure zjutraj. Pozanimali smo se še, kako Milena živi. Mama ji je že pred leti umrla. Ima 3 brate in 6 sestra, d&e je upokojenec in se je vnovič poročil. »Največ o občinskem prazniku sem zvedel iz Dolenjskega lista,« je povedal Tonček Zupanič Milena doma pomaga v kuhinji, pase živino in dela na Poljih, če je treba. Baje so vsi otroci iz te družine v šoli pridni. Tudi v Podzemlju lep odgovor Zupaničev Tonček iz podzemeljske šole je bister fantič. Doma je iz Krasinca. V družini so trije otroci in tudi Tonček mora pomagati pri kmečkih delih: krmi živino, Poleti dela na njivah, okopava koruzo in krompir, pomaga orati, vseeno pa najde še čas za učenje. Na naše vprašanje je takole odgovoril: Milena je sicer pogledala učitelja Pavliho v upanju, da ji bo pri odgovoru pomagal, a je odkimal z glavo ... — 26. novembra so bili na Suhorju premagani belogardisti, Id so imeli svojo postojanko v župnišču. To 'e bila edina in najmočnejša sovražna postojanka v Beli krajini, zato je bila partizanska zmaga tako pomembna. Od tedaj se vse do konca vojne belogardisti n;so ve* stalno zadrževali v Beli krajini. Prerezali so telefonske žice Tonček štefanič, učenec sedmega razreda metliške osemletke, je doma iz Pri-mostka 13. Ce je cesta suha, se vozi v Solo s kolesom, če je mokra pa prideta s sestro peš. »Drugi otroci iz Primosrjca hodijo v šolo v Podzemelj, 23 let po suhorski zmagi in 20 let v svobodi 23 let je lahko tudi dolga doba, toda svežost spominov na dogodke je odvisna od njihove pomembnosti. 26. november, občinski praznik občine Metlike, praznujemo v spomin na pomembno suhorsko zmago in na dogodke, ki so za našo občino, pa tudi za vso Belo krajino zelo važni V noči od 25. na 26. november 1942 so partizanske enote uničile belogardistično postojanko na Suhorju. Vsem, ki so imeli srečo in čast sodelovati v naši revoluciji je znano, da so se domači izdajalci dobro zavedali velikega pomena položajev na Suhorju in Gorjancih. Oboje je bilo za njih vredno toliko več, ker so morali upoštevati visoko zavednost belokranjskega ljudstva in njegove privrženosti osvobodilnemu boju, hkrati pa upoštevati trhle temelje, na katerih so gradili svojo izdajo. Prav zato so se leta 1942 zbrali in s pomočjo okupatorja in izdajalcev, ki ni so bili doma v Beli krajini, ustanovili belogardistično postojanko na Suhorju. Njihov načrt je bil zelo preprost, pa tudi nečloveški: sklenili so likvidirati vse, ki se borijo za pravico. Prisvojili so si pooblastila za opravljanje nalog, ki zanikajo narodno zavest in še tako majhno iskrico člo večnosti. Črne rute na glavah naših mater in žena in jok otroških src so bili dejanski odraz njihovega dela. Seznam mučenih, zaniče-vanih in ubitih se je povečeval, o čemer nam še danes govore spomeniki ter spominske plošče padlim za svobodo. 23. obletnica nas popelje v spominu nazaj v najtežje obdobje, v čas, ko so se tudi belokranjski ljudje skupaj z drugimi Slovenci in Jugoslovani bo rili za lepše in srečnejše dni. Spominja nas na 508 borcev, ki se niso vrnili na svoje domove, spominja na požgane vasi, na oropano in opustošeno gospodarstvo in na morje krivic in strahot, ki smo jih prestali. To so danes preteklost, zgodovina in spomini, ki ne smejo zbledeti, tega ne smemo nikdar pozabiti! Vse to moramo posredovati mlademu rodu, ki si gradi življenje na pridobitvah narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Tudi 20-letnica osvoboditve, ki jo praznujemo letos, ima za nas dvojen pomen: praznujemo 20 let svobode in 20 let graditve gospodarstva kar je isto kot 20 let delovnih zmag. Dobro vemo, kaj smo zgradili po vojni v gospodarstvu in družbenih službah, saj smo vsi pri tem sodelovali in zdaj vsi uživamo sadove skupnega dela. V 20-letih povojne izgradnje se je življenje pri nas povsem spremenilo. Ustvarili smo toliko, kot nismo niti sami pričakovali. Zasluge za tako uspešen razvoj imajo vsi naši občani, še posebej delovni kolektivi, politične organizacije, upravni organi, občinska skupščina in zlasti strokovni in vodilni delavci. Vedno so se nesebično zavzemali za povečevanje materialnih osnov v občini, prav s tem pa smo reševali številne pereče socialne probleme, ki so bili dediščina preteklosti. Ne smemo pozabiti tudi na učinkovito pomoč širše socialistične skupno- sti, ki nam je pomagala vedno, kadar česa sami z lastnimi silami v komuni nismo zmogli. Zavoljo naštetega proslavljamo letošnji občinski praznik, dan republike in 20-letnico os* voboditve na svojstven način. Praznovali bomo ob večji blaginji prebivalcev, ki se odraža na razne načine. Najpomembnejši je prav gotovo ta, da bodo letos čisti osebni dohodki teh, ki delajo v družbenem sektorju gospodarstva, znesli skupaj 830 milijonov din ali kar 750 milijonov din več kot 1958! Vsi dobro vemo, da primerjava s 1945 letom ni mogoča, saj takrat v naši občini, ob osvoboditvi, ni bilo ne zaposlenih in ne osebnih dohodkov. Skladi delovnih organizacij bodo, kot lahko sklepamo po podatkih minulega četrtletja, konec leta 1965 enaki ali celo večji kot je bila 1958 vrednost vse proizvodnje v družbenem sektorju. Ob vsem tem bi bilo odveč omenjati napredek v zdravstvu občanov, pri reševanju vprašanj naših borcev, veliko skrb, ki jo posvečamo zasebnemu kmetu v četrtem proizvajalnem okolišu, napore in napredek v osnovnem šolstvu, pri štipendiranju, kadrovanju in pri delu z mladino nasploh. Ko na praznični dan ugotavljamo dosežene uspehe, se nam nehote vsili tudi misel o nerešenih problemih. Prepričan sem, da bomo s tem, kar smo doslej ustvarili ter z izkušnjami, Id smo jih pridobili, lahko kos vsem nalogam, ki so pred nami. Pri tem moramo sodelovati vsi, saj so vse dobrine ustvarjene v gospodarstvu namenjene nam. Z željo, da bi naše gospodarstvo v bodoče še bolj napredovalo, da bi se iz leta v leto povečevala blaginja občanov, voščim vsem občanom v imenu občinske skupščine Metlika veliko sreče in veselja pri praznovanju občinskega praznika in dneva republike! FRANC VRVIŠČAR predsednik občinske skupščine Metlika V imenu metliške osemletke je odgovarjal Tonček štefanič iz Primostka naš oče pa je rekel, da bova midva šla v Metliko, ker je tudi on hodil prej. Lani sem izdelal s prav dobrim, v našem razredu ni bilo nobenega odličnj aka . ..« O prazniku pa nam je povedal: »Partizani so 26. novembra obkolili belogardistično postojanko na Suhorju in prerezali telefonske žice, da ne bi mogli priti Italijani na pomoč. Predno je postojanka zgorela, so partizani rešili iz nje še učitelja. H jt sodeloval z njimi. BeM in Italijani so prejšnjo noč pijančevali, pa so jih partizani zlahka premagali!« Tonček je nače nik pionir skega odreda nn metliški osemletki. Odgovori- ki smo ;:h dob: li na vseh treh šolah kužej'j, da mladi veniane precej dobro poznajo vsa; ia„ važnejše partizanske zmage. Povedali so. da se vse to učijo v šoli, precej pa zvedo tudi iz D- .cnjskega lisU. '•Cer s;i bili ""s? odgovori v glavnem p»*ivjjni, smo se odločili Mi; len: Gerkšič, Toniku Zupani. Pa :n Tončku Staniču po-s'ati v spomin lepa knjižna dar: a. kamera b-xtc v kratkem prejeli po p ;Š*-i R. MAJER — M. MOŠKON m a m m a a a Gorjanski vodovod dograjen Gradnja gorjanskega vodovoda je tik pred koncem. Še letos je bil za občinski praznik izročen namenu cevovod, ki pelje od zajetij na Gorjancih pri Jamnikih pa do Metlike. Pri Jamnikih je bilo po vojni zgrajenih 12 zajetij. Ta vodovod so kot »volilni golaž« uporabljali na vseh predvojnih volitvah. Prva skupina zajetij, ki napajajo z vodo suhorski konec, je bila zgrajena že pred leti. Nova zajetja pa dodajajo vodo suhorskemu koncu in po posebnem cevovodu, ki gre čez Bojanjo vas in Slamno vas v Metliko, oskrbujejo z vodo metliški konec. Za občinski praznik je letos prvič pritekla voda iz novih zbiralnikov hi po novem cevovodu v Metliko. ca K razpravam o kmetijstvu (Nadaljevanje in konec) Glede političnega in oblastnega obravnavanja kmetijske proizvodnje moram priznati, da ima naš zasebni kmetovalec demo prav, če kritizira neupravičene marže, določanje cen v posameznih sezonah, slabe organizacije odkupne mreže ter premajhno vlogo zasebnega kmetijstva v pridelofvanju poljskih kultur, za katere ima vse naravne pogoje. Ne bi želel, da bi me imel kdo za absolutnega zagovornika zasebnega kmeta, vendar trdim, da imamo le malo preveč mačehovski odnos do zasebnega kmetijstva in da mu doslej nismo ustvarili možnosti za večje in boljše pridelovanje. Taki odnosi za zasebnega proizvajalca gotovo niso stimulativni. Ce že ugotavljamo, da se oblike kooperacije že nekaj let zadržujejo v mejah nakupa in prodaje, da je pretežni del zasebnih zemljišč zaradi razdrobljenosti in hribovite lege neprimeren za strojno obdelavo, kakršno lahko nu- Piše FRANC VRVIŠČAR dijo naše kmetijske organizacije, da je taka obdelava (tudi zaradi monopola) sorazmerno draga, da kmetijska zasebna proizvodnja iz leta v leto stagnira ali celo upada, nam ta dejstva narekujejo, da o zasebnem kmetijstvu razmišljamo, tako kot smo razmislili o zasebnem gostinstvu. To zlasti zato ker smo si enotni v tem, da vseh kmetijskih površin še leta in leta ne bomo podružbili (dobršen del teh ni intere-santen za družbeni sektor), so pa te površine uporabne in veliko pomenijo v celotni proizvodnji kmetijskih pridelkov. Obstaja mnenje, da v zasebnem kmetijstvu po starem ne gre več. Iz praktičnih izkušenj in poznavanja terena to mnenje podpiram. Motika, ročna kosa itd. danes pač niso orodja, ki bi kaj prida prispevala k povečanju pridelka., Tudi zasebno kmetijstvu je potrebno mehanizirati. Je pa še drugo mnenje, da so namreč prizadevanja za mehanizacijo zasebnega kmetijstva škodljiva in nesocialistična. Žal se s takimi stališči ne morem strinjati. Ce je bojazen, da bi se z mehanizacijo zasebnega kmetijstva naš kmetovalec kapitaliziral, je ta bojazen odveč. Nesporazum je verjetno glede tipa mehanizacije. Gotovo ne gre za težko mehanizacijo, kot so kombajni, veliki traktorji ipd., pač pa za lažjo, kot so motorne in vprežne kosilnice, stroji za okopavanje in podobno. Teh strojev, ki kmetovalce lahko razbremenijo" najhujšega garanja, pa pretežni del kmetijskih gospodarstev in zadrug nima. Zaradi tega ostane precej površin slabo obdelanih ali sploh neobdelanih, kar seveda zmanjšuje celotno kmetijsko proizvodnjo. Ob razpravah o kmetijstvu se spominjam preteklih razprav o zasebnem gostinstvu. Metlika je namreč znana kot občina s precej razvitim privatnim gostinstvom: na račun razvoja privatnega sektorja gostinstva je bilo v preteklih letih mnogo kritik, češ da skupščina podpira privatni sektor. Cez nekaj Časa smo pa ugotovili, da je privatno gostinstvo odlično dopolnilo družbenega sektorja in da ga je treba še naprej razvijati in podpirati. Zato bo treba verjetno bolj tehtno obravnavati tudi zasebno kmetijstvo in mu omogočiti večjo proizvodnjo. Potrošnik Si želi samo več cenenih živil in se ne sprašuje, od kod pridejo. Ce bomo zasebnemu kmetijstvu omogočili nabavo primerne mehanizacije, lahko dosežemo dvoje: ne samo večjo proizvodnjo v deficitarnih produktih, pač pa se lahko rešimo tudi raznih obveznosti, ki jih za kmete plačuje proračun občine. To so obveznosti glede zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva, veterinarske službe, pomoči pri plačevanju oskrbnih dni v bolnicah, regresov za prevoz šolskih otrok, raznih komunalnih naprav itd. Kmetje se danes namreč izgovarjajo, da ne zmorejo v celoti teh bremen zaradi zgoraj obravnavanih problemov. Zato se mi ne zdi dovolj utemeljena bojazen, da bi postal naš kmet nekakšen kapitalist. Zlasti zaradi tega ne, ker bo moral veliko več pridelati, da bo lahko kril oziroma financiral, kar je dolžan financirati. Prav gotovo je, da bi bilo naše tržišče lahko mnogo bolj založeno s cenejšimi kmetijskimi proizvodi, če bi bila bo- lje organizirana dostava na tržišče. Zadruge se izgovarjajo, da sta zbiranje pridelkov in dostava na tržišče vezana na velik riziko ter da zanje manjše količine niso interesantne. Kmetje sami nimajo ustreznih prevoznih sredstev za dostavo blaga na tržišče; vprežna vozila ne pridejo v poštev, če pa ima kdo od kmetovalcev motorno prevozno sredstvo, ga že uvrščamo med bogataše. Vsi ti neresni in nerazčiščeni problemi potiskajo našega zasebnega kmetovalca v negotovost, zato terjajo jasnejšo politično opredelitev. Ob teh nerešenih vprašanjih je prav, da resno proučimo proces nadaljnjega pc-družbljanja zemlje, določimo mesto privatnega kmeta predvsem glede njegovega vključevanja v tržno proizvodnjo, da iz zasebnega kmetijstva dobimo toliko, kolikor smemo pričakovati, ter nanj prenesemo tudi obveznosti, ki jih zdaj s prelivanjem sredstev plačujejo občinski proračuni. Pozabili so torbo s sedmimi milijoni! Trije lovci iz inozemstva (Josef Abegg, sedemdesetletni upokojenec iz Schwarza; Kari Weber, dvainšestdeset-letni trgovec iz Zuricha in Preberite povejte še drugim Vsak, ki bo ta ali prihodnji mesec naročil na svoj naslov DOLENJSKI LIST, bo naš tednik do konca decembra 1965 dobival V soboto dopoldne nas je v uredništvu in upravi Dolenjskega lista obiskal Milan Medvešček, upravnik največjega slovenskega tednika in dnevnika v Chicagu. Na nepričakovani obisk stare domovine je prišel ob priložnosti, ko je švicarska letalska družba odprla novo linijo Ziirich—Beograd. Seveda je' obiskal tudi svojega očeta v žabji vasi, z nami pa je prijetno po-kramljal o slovenskem tisku v ZDA. Za tiskovni sklad našega časnika je upravnik Prosvete poklonil ob tej priložnosti 10 dolarjev in izročil nitrati lepe pozdrave vsem znanim rojakom. Papirnat frak za poroko Pred kratkim je bila v Parizu revija novih modelov oblek. Največje pozornosti ni so vzbudili kroji, temveč material, iz katerega so bili ne kateri primerki izdelani. Spr va se ni mogel nihče spomni ti, da je vse to skrojeno iz papirja. V taki tkanini so niti zamenjala obdelana in stlačena papirnata vlakna. Kljub temu je papirnata obleka čvrsta, ne propušča vode, dobro jo je moč barvati in — ne gori. Njena največja odlika pa ge, da je — poceni. Zato strokovnjaki menijo, da bodo šle pap rnate tkanine in izdelki dobro v prodajo. Za pap; rnate tkanine se zanimajo tudi sovjetski proizvajalci. Pred kratkim je v zvezi s tem p: sala Komsomol-ska pravda, da izdelujejo v Vojaki iz Kumanova pošiljajo vsem prijateljem in znancem, zlasti pa svojim domačim, lepe pozdrave za 29. november: Jože Jesih iz Orl, Tone Povše iz Zg. Vodal in Stanko Obrč s Težke vode. Zahodni Nemčiji iz papirnatih vlaken preproge in zavese, v ZDA pa razne specialne obleke, npr. halje za prodajalke, monterske kombnezo-ne in laborantske plašče. V Francija ne izdelujejo samo papirnatih srajc, temveč tudi papirnate frake in poročne obleke. brezplačno Samo 20 novih dinarjev bo znašala letna naročnina pokrajinskega časnika Dolenjske, zato si ga naročite takoj, če ga morda še ne prejemate! Pišite še danes dopisnico na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, poštni predal 33 — in že prihodnji teden boste -začeli dobivati najcenejši slovenski tednik na svoj naslov! mmiHiiMroii Čestitke za praznik Za 29. november pošiljajo naši fante, ki služijo vojaški rok v Banja Luki, najtoplejše pozdrave in čestitke vsem kolektivom. Domačim fantom in dekletom, kakor tudi staršem, bratom in sestram želijo prijetno praznovanje! Martin Bernardič, Anton Bratko-vič, Jože Kolegar, Anton Bre-zovar. Avstrijec Hans Steiner, osem-inpetdesetletni hotelir iz Stu-bena), ki so šli v okolici Kotor Varoša na lov na medvede, so se prav pošteno prestrašili. Ne zaradi medveda, temveč zaradi razloga, ki so ga odkrili šele v Banji Luki: v Novski so pozabili torbo, v kateri je bilo 5000 dolarjev, 3000 švicarskih frankov, 1200 Kravji plašči Danski živinorejci uporabljajo za krave vedno bolj dežne plašče. Danski kmetijski inštitut je s skrbnimi meritvami ugotovil, da krave, ki so zavarovane pred vlažnim podnebjem, ne dajo samo več mleka, temveč je pri njih predvsem tudi odstotek maščobe v mleku mnogo večji. mark in dinarji v skupni vrednosti čez sedem milijonov dinarjev. Najprej se niso mogli znajti od presenečenja, potem pa so le alarmirali postajo ljudske milice v Novski. Kmalu potem, ko se je Weber s svojim avtomobilom odpeljal proti Novski, so že prejeli obvestilo, da je denar na varnem. Torbo je našel Mirko Ezge-ta, gostinec v novskem hotelu. Kari VVeber mu je takoj ponudil nagrado, a pošteni najditelj jo je odklonil. Vsi trije turisti so navdušeni nad Mirkovo poštenostjo. V zahvalo je VVeber, ki je ob skopski katastrofi dal 500 švicarskih frankov, priložil občinskemu odboru rdečega križa v Novski 500 frankov, a" Ezgeti se bodo primerno oddolžili, ko se vrnejo domov. Vreme OD 25. NOVEMBRA DO 5. DECEMBRA Med 25. in 28. novembrom in od 3. decembra dalje nestalno s pogostnimi, po večini snežnimi padavinami Vmes suho in mraz, le pred padavinami so možne prehodne otoplitve. Dr. V. M. Vl^DOLENJKO« v/M 5yl,ec Je iz miznega pf^i '1-000 din Pr««t»™ Električni šok za alkoholike DELOVNI KOLEKTIV, še posebej pa organi samoupravljanja in uprava OPEKARNE BREŽICE pošiljajo vsem delovnim organizacijam Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja iskrena voščila za praznik republike z željo, da bi v novem poslovnem obdobju dosegali še večje delovne uspehe kot doslej! človek z jeklenimi žicami okrog glave, ki so bile spojene s specialnim električnim aparatom, je vzel v roko čašo vina, jo dvignil k ustom in srknil požirek. V tem trenutku je začutil, kako mu stresa telo 18-voltni električni impulz. To je trajalo trideset sekund. Opisani dogodek je pravzaprav nova terapija z električnim šokom, s katero so v bolnišnici Pontiac (ameriška država Michigan) pričelizdra-viti alkoholike. Če je bolnik zaužil alkohol, potem specialni električni aparat proizvede tok take napetosti, ki ne more škoditi organizmu. Apa. Uničeval je prometne naprave Patrola Ljudske milice iz Kočevja je 13. novembra ob 22.15 zalotila Mirka Pojeta (23 let) iz Šal-ke vasi 34 pri Kočevju, ko je uničeval prometne naprave na novi cesti med Staro cerkvijo in Kočevjem. Poje je šel pijan proti Kočevju. Med potjo je odlomil obcestni smernik in dva kola za označevanje ceste pozimi. Vse troje je vrgel na cesto. Prijavljen je tožilstvu. Žalosten ples v Kočevju Preteklo soboto je bil v prostorih hotela Pugled v Kočevju ples. 2al so ga mladinci s svojim nekulturnim obnašanjem pokvarili. Mladi so žvižgali, se prerivali in sploh obnašali nekulturno, da so starejši gostje drug za drugim zapuščali lokal. Med drugim so zrezali tudi prt in usnjeno prevleko Suola. No, pa se bomo spet spraševali: zakaj hotel večkrat ne priredi plesa? rat sploh ne reagira, če je popil pacient pred terapijo mleko, vodo ali sadni sok. To novo metodo, da se bolnik odvadi alkohola, je pričel uporabljati zdravnik te bolnišnice dr. John Hesoo in je z njo uspešno ozdravil 57 bolnikov. Osnova metode je pravzaprav v tem, da bolnik poveže uživanje alkohola z električnim šokom in da ga neugodne asociacije odbijejo od alkohola. Terapija traja deset dni, vendar zdravniki poudarjajo, da jo je treba ponoviti vsakih šest mesecev. Mati je P^la še nerojeneg^roka Neka mlada SicilijaiiM j^^la svojega nerojenega sina za 100.0WJfa* verižico' in nekaj obleke. Ta neverjeVf ^ «fc Se je pripetil v malem mestu Li°a Agenta na Siciliji. «jlte)jj. Calogero Racabutto, jjfo ^desetletni ženitni posredovalec, je z, fi r^1 stil na to prodajo. Ker je zvedel, .aM'%l^Conio Mo. sceta in njegova osemvi ^ /ja žena ne moreta imeti otrok, je Pr^'\^Lado dekle — italijanski tisk ne orne™ j j0 »a imena —, ki je pričakovala otroka v zaročenec zapustil, da proda svojeg'^U^nega Qtro. ka. Dekle so tudi pripel^ fantovo hišo in čakali, da rodi. Ker je tfk j^.Jaestu vedel, da mlado zapuščen?'^'%lcakuje otroka, se je Giacomova & eia Mosceta priglasila za njegovo be* Tega neverjetnega do9 Mno ne 0i nihče opazil, če CarmeWpn^abila, da mora nekaj dni po V°r9; ^0 °Sedom je bilo to sumljivo, za ta*?. ^kn^0Xodnico« pa so se pozanimali ^-L ' Je ir po temeljiti preiskavi je ^a^0' ^ porodu asistirala, priznala prevd" DEBELA KOLERABA! Pridelal jo je Jože Zagore iz Apnenika 2 pri Šentjerneju. Obe skupaj sta tehtali kar 17 kilogramov, tako da ju je Poldek, sinko našega dopisnika Poldeta Mikliča, komaj držal! (Foto: Polde Miklič) Oboroženi poštarji Hiša Gabronovih v Stari vasi na Bizeljskem je v dobila nenavaden okrasni venec ledenih sveč, ki «o blestele 11 'nenb koruzo. (Foto: Jožica Teppev) VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POM^' * VIHARNA POMLAD Poštni minister zvezne republike Nemčije Richard Stlicklen želi oborožiti svojo pehoto. Sedaj ne sme noben pes več ugrizniti nemškega poštarja! Zvezna pošta registrira vsako leto koli .2000 ugriznjenih nog, a škode na raztrganih hlačah si sploh nihče ne upa preceniti. Lani je neki poštar celo umrl zaradi pasjega ugriza. Zahodnonemški poštarji do Kolesarka obležala mrtva 19. novembra se je na cesti pri in^H||||H||HHi|nHliUniR Stari vasi srartno ponesrečila Marija Luzar, gospodinja iz Imenja pri Šentjerneju. S kolesom se je peljala proti Šentjerneju, pri Stari vasi pa je padla čez manjšo cestno jamo in si zlomila tilnik. Umrla je na kraju nesreče. ' Odvzeli so jima vozniški dovoljenji Miličniki so preteklo soboto ob kontroli prometa odvzeli dvema pijanima šoferjema vozniški dovoljenji Oba in še tretjega, ki dovoljenja za vožnjo sploh ni imel, so prijavili sodniku za prekrške. Trčil v drevo, ki je ležalo čez cesto 18. novembra ob 19.45 se je Jože Pugelj iz Kočevja Roška cesta 4 zaletel z osebnim avtomobilom v podrto drevo, ki je ležalo čez cesto. Nesreča se je zgodila, ko je vozil iz Strug proti Kočevju, kakih 150 metrov od odcepa za Polom. Drevo se je podrlo, ko se je začel tajati sneg. Voznik je podrto drevo opazil, ko je bil od njega oddaljen 20 metrov. Začel je zavirati, a zarad, gladkih gum in zasnežene ceste vozila ni mogel ustaviti. Na avtu je škode za 200.000 din. 185. — Američani so začudeno gledali njegovo početje. Noč je vzel drugi konec vrvi v roko, potisnil dva Američana v čoln, jima stisnil vesla v roke in odrinil čoln od brega. Američana sta bila dobra veslača in kmalu so čuli, kako je narahlo škrtnilo, ko je čoln udaril ob drugi breg. Zdaj je Noč dal vrv v roko trem Američanom in nekajkrat potegnil zanjo. Piloti so ga takoj razumeli 186. — Američani so krepko vlekli za vrv in čoln se je naglo vračal k bregu- »Kje pa si dobil vrv?« je šepnil Rudi. »Organiziral sem jo. Brez nje bi se prevažali do jutri opoldne,« je odvrnil Noč. Druga dvojica je bila kmalu čez vodo, prav tako tretja. Pravkar sta na nasprotnem bregu poslednja dva Američana stopila iz čolna, ko je s ceste šinila v zrak raketa in žarko osvetlila reko. 187. — Skoraj v istem hipu, ko so Nemci, ki so pp naključju prišli mimo po cesti in čuli šum ob vodi, spustili raketo, so udarili z brzostrelkami po praznem čolnu, da so letele trske od njega. »V vodo!« je šepnil Noč, dvignil brzostrelko nad glavo in neslišno zlezel v mrzlo vodo. Rudi mu je brez besed sledil — v zadnjem trenutku, kajti ob bregu je naravnost proti njima prihajala nemška patrola. sedaj niso imeli pripravnega orojja proti psom. Zato je poštni minister hvaležno sprejel ameriško pomoč. Uprava ameriških pošt je namreč lani opremila poštarje s posebnim poprnim oljem, ki tako nadraži nosne sluznice psa. da ga povsem onemogoči v napadu, čez četrt ure preneha učinek, ostane pa rumena dlaka. Zahodnonemške pošte so prevzele ameriški patent in ga preizkušajo na glavnih poštnih direkcijah v Niirn-bergu, Munchnu in Kielu. Lastnikom psov je rečeno, da orurnenela dlaka dobi spet naravno barvo, če jo operejo. Samomor po modi Zdi se, da je sežiganje z bencinom p as tala nova moda za samomorilce. Po vzorcu samomorov v Saigonu in Wa-shingtonu si je te dni vzel življenje tudi neki zahodnonemški trgovec. Hermann VVenk iz Offenbacha se je sredi ulice polil z bencinom, ga prižgal in zgorel kot živa bakla. V poslovilnem pismu je trgovec zapisal da gre v smrt zaradi gospodarskih težav. »Ta način samomora je strašen,« je izjavil predstavnik poklicnih gasilcev, ki so ga zaman skušali rešiti. »Mož se je gotovo zavedal, da povzroča tak samomor strahotne bolečine.« IZŠlfi JE 8. ŠTEVILKA ĐRUZABHI MOS Ljubljana letnik I November—december 1965 Št. i Cena 50 dinarje* Dane? je tukaj se prazen prostor Zaka]? IŠČEMO NOVO IME ZA NAŠ MESEČNIK ZA NOVO IME DAMO 100.000 DINARJEV! j SMEH STOLETIJ V družbi je mladenič vprašal reformatorja 1 nemškega gledališča, kakšna je pravzaprav raz-I lika med komedijo, dramo in tragedijo. Lessing 1 je odgovoril: »Dejstvo, da tega ne veste, je zame kome-I dija, za družbo drama, za vas pa tragedija.« Profesor Johann Reinhold Forster je spremljal slavnega kapitana Cooka na njegovem drugem potovanju okoli zemlje. Pozneje je postal profesor naravoslovja na vseučilišču v Halle. Dijaki pa so bili takrat prav tako nezreli kot so dandanes (in kot bodo vedno) in so mislili da bodo strašansko imenitni, če bodo pozdravljali profesorja z besedami »O, j a,« namesto z »Dober dan!« ali »Na svidenje«. Učenjak je to neslanost nekaj časa trpel, nazadnje pa je sklenil, da bo napravil temu konec. Nekoč je predaval o oslu in končal z besedami: »Zadnje čase smo na oslih opazili nekaj novega. V našem mestu ne rigajo več ,i-a' temveč .O, j a'.« Od takrat je imel mir. Filozof Mendelssohn je pisal svojemu ciolž- g niku: r j »Kdo je obljubil, da mi vrne denar, do | zadnje pare? — Vi. — Kdo ni držal besede? — . I Vi. — Kdo je torej goljuf in tat? — Vaš vdani Mendelssohn.« I L M* raivna na onem bregu sta se v hipu, ko se 0\fiy\ a' vrgla plosko na prod in negibna dvi^A stdiM0 ^ s*ePeča ll»č ugasnila, pa sta se br Za svojnni tovariši, ki so ležali v li^'i^l^icih811, Eden »zmed pilotov je hotel stre- 1 oP fSt 0nkraJ reke- tot*a njihov vodja je to | bo * *la h PreP»*eč»i\ Napeto so čakali, kaj se Juiigem bregu. Pruski maršal Blucher je bil v bitki ranjen; krogla je šla skozi jahalne hlače in škornje na desni nogi, tako da je nogo komaj oprasn/la. Ko so mu čestitali, da je rana lahka, je rekel: »Slabo je, slabo! V armadi imamo namreč več zdravnikov ko čevljarjev.« — Jo poznaš? — Tega imena nikoli nisem slišal. — Zdi se mi, da si mi rekel, da doktor Vernoux ni ženskar. —Tako pravijo. Zdaj bodo začela deževati ^monirnna pisma. Tole je odmake ženske. — Kot večina anonimnih pisem! Bi ti bilo neprijetno telefonirati na komesariat? — Zaradi Sabatijeve hčere? — Da. — Pri priči? Maigret je prikimal. — Stopiva v pisarno. Snel je slušalko, poklical policijski komesariat. — Ste vi, Feron? Tukaj preiskovalni sodnik. Ali poznate neko Sabatijevo? Morala sta počakati. Feron je šel povprašat svoje uslužbence, morebiti pogledat v vpisne knjige. Ko je spregovoril znova, ga je Chabot molče poslušal in si nekaj zapisoval na pivnik. — Ne. Najbrž ni nobene zveze. Kako? Nikakor ne. Zaenkrat se z njo ne ukvarjajte. Pri teh besedah je s po. gledom poiskal Maigretovo pritrditev in ta mu je z glavo odločno kimal. — Čez pol ure bom v svoji pisarni. Da. Hvala. Odložil je slušalko. — Res obstaja v Fontenav-le-Comtu neka Luiza Sabati. Hči italijanskega zidarja, ki mora delati nekje v Nantesu ali okolici. Nekaj časa je bila točajka v Hotelu de France, potem natakarica v Kavarni pri pošti, že več mesecev ne dela več. če se pred kratkim ni selila, stanuje na ovinku ceste v La Rochelle pri vojašnicah v veliki razpadajoči hiši, kjer živi šest ali sedem družin. Maigret, ki mu je bilo cigare že dovolj, je njen goreči konec stlačil v pepelniku in si naphal pipo. — Si jo namenjen obiskati? — Morebiti. — Še zmerom misliš, da je doktor ... Z namršenimi obrvmi je premolknil. \ — Kaj bova pravzaprav počela nocoj? V navadnih okoliščinah bi moral iti k Ver-nouxovim na bridž. Kot si mi povedal ti, Hubert Vernoux pričakuje, da boš prišel z menoj. — In kaj? — Sprašujem se, ali bi zdaj, ko je javno mnenje ... — Ali imaš navado, iti tja vsako soboto? — Vsako. — če torej ne greš, bodo ljudje sklepali, da so Ver-nouxovi osumljeni... — če* pa grem, bodo rekli... — Bodo rekli, da jih braniš, to je vse. To pa že pravijo. Vseeno je, če govorijo o tem malo več ali malo manj. , — Misliš iti z menoj? — Prav gotovo. — če želiš ... Ubogi Chabot se ni več upiral, prepustil se je Maigreto-vim pobudam. — čas je, da odidem na sodišče. Krenila sta skupaj in nebo je imelo še zmerom belino, ki je bila hkrati svetla in sivkasta, kakršno je nebo, ki ga odseva kaka mlakuža. Veter je še zmerom pihal divje in na uličnih vogalih so se žen-sam obleke lepile k telesu, včasih pa je kakemu moške, mu odneslo klobuk in se je s smešnimi gibi pognal za njim v tek. Zavila sta vsak v nasprotno smer. — Kdaj se spet vidiva? — Morebiti se oglasim v tvoji sobi na sodišču. Če ne, bom pri vas za večerjo. Ob-klej je bridž pri Vernouxo-vih? — Ob pol devetih. — Opozarjam te, da ne znam igrati. — Nič za tO- Ponekod so se zganile za vese, ko je Maigret šel mimo po pločniku s pipo v ustih, z rokami v žepih, z glavo sklonjeno, da bi mu ne odneslo klobuka. Zdaj ko je bil sam, se je počutil malo manj samozavestno. Vse. kar je pravkar rekel prijatelju Chabotu, je bilo resnično. Ampak ko je dopoldne ob koncu Chalusovega zaslišanja posegel vmes, se je vendarle vdal trenutnemu nagibu in za njim se je skrivala želja, da bi sodnika rešil iz stiske Ozračje v mestu je ostalo nemirno. Ljudje so zaman hodili po opravkih kot po na vadi, kljub temu si občutil bojazen v pogledih mimoido čih, ki so očitno hodili hitreje, kot da se boje, da se bo na lepem od nekod prikazal morilec. Maigret bi prisegel da se gospodinje druge dni gotovo ne zbirajo na tih pogovor pred vrati kot danes Pogledi so se obračali za njim in zdelo se mu je, da lahko na obrazih razbere nemo vprašanje. Ali bo kaj storil? Ali pa bo neznanec še kar naprej lahko ubijal nekaznovan? Nekateri so ga plašno po zdravili, kot da bi mu rekli: — Nič ne vemo, kdo ste. Pravijo, da ste dobro izpeljali najtežje preiskave. In vi že ne boste dopustili, da bi na vas vplivale določene osebe Hotel je že vstopili v Kavarno pri pošti, da bi popil malo pivo. žal je bilo tam vsaj šestero oseb, ki so se vse ozrle proti njemu, ko se je približal vratom, in nič se mu ni ljubilo, da bi takoj odgovarjal na vprašanja, ki mu jih bodo postavili. OOOOOCXXXX >OOOOOOOOOGKXXXXXXXXXXXXX:XX )OOrX^OOOOOCXXXXXX> XX* XXXXXXXX XXXXXJOt.XXJ(„X XXXV UCXXXXXXOOOOOO — Kako, tovariš doktor, še pregledali me niste, pa že veste, da sem kratkoviden! — Saj vas poznam! Vi ste direktor tistega podjetja, ki ne potrebuje štipendistov. jbooaocxxxxxxxxx>ocx3ro^ Delovni kolektiv LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LEPIŠ SUHOR pošilja za praznik metliške občine prisrčna voščila vsem podjetjem in zavodom na domačem področju, hkrati pa vošči prebivalstvu Bele krajine za praznik republike! Vsem delovnim organizacijam na področju občine Metlika čestitamo za 26. in 29. november ZDRAVSTVENI DOM in LEKARNA METLIKA čestitata občanom za praznik domače občine in za dan republike! Najlepše želje s prisrčnimi voščili veljajo vsem Metliča-nom za praznik domače občine in za 29. november! Svojim poslovnim prijateljem se ob tej priložnosti še nadalje priporočamo! KOMET METLIKA Komunalno jetje Metlika Čestitkam in pozdravom za občinski praznik se pridružuje tudi kolektiv PECARIJA Gradac Polde Grahek: Metlika OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI SINDIKALNI SVET — ZDRUŽENJE BORCEV NOV — OBČINSKI KOMITE ZMS TER VSE DRUGE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA pozdravljajo za praznik domače občine vse prebivalstvo na svojem področju, želeč novih uspehov pri delu in kar največ osebnega zadovoljstva. Združimo vse svoje sile in sposobnosti v enotna prizadevanja za boljše gospodarjenje in večjo storilnost v slehernem kolektivu ter se še z večjo zavzetostjo lotimo uresničevanja načela: vsakemu po njegovih sposobnostih in po njegovem delu! NAJ ŽIVI PRAZNIK OBČINE METLIKA! NAJ ŽIVI SLAVNA OBLETNICA USTANOVITVE SFRJ! Vsem delovnim ljudem s področja domače občine prisrčno voščijo "za dvojni praznik FOTO-KlNOin PEKARNA VSEM KMETOVALCEM IN TUDI DRUGIM OBČANOM POŠILJAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK IN ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE PRISRČNE ČESTITKE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI! Kmetijska zadruga METLIKA KOLEKTIV PODJETJA MARMOR Gradac čestita za občinski praznik in za dan republike! V imenu vseh svojih prodajaln voščimo ) potrošnikom domače občine za njihov praznik, hkrati pa se poslovnim * znancem in prijateljem še nadalje priporočamo! Delovni kolektiv vošči ob tej priložnosti tudi za dan republike! MESTNA KLAVNICA Metlika « NOVO MESTO obrat METLIKA želi vsem delovnim ljudem za praznik metliške občine vse najlepše, kolektivom v delovnih organizacijah pa še mnogo novih uspehov pri delu! Delovni kolektiv BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE * BETI Za praznik metliške občine in za obletnico ustanovitve nove Jugoslavije čestitamo vsem delovnim ljudem, kakor tudi kolektivom gospodarskih organizacij! METLI KA z obrati v Črnomlju, Mirni peči in Dobovi se je s svojimi kvalitetoiimd Izdelka uveljavil na domačem in inozemskem bržišču. Vlado Lamut: METLIKA iz zdravstvenega d©ina V Metliki so pred zadnjo vojno navadno delali trije zdravniki, po vojnj. pa so se taetličani in okoličani dolga leta morali zadovoljiti z enim samim zdravnikom. Odkar pa je Metlika v zadnjem desetletju dobila kar tri industrijske obrate, je bil dotok" bolnih v ambulanto vedno večji. Tudi število šolskih otrok se je zvišalo, hkrati pa se je raz. Širila preventivna služba. Poleg tega je v metliški zdravstveni dom narasel dotok obolelih s-sosednje Hrvatske. Vse to je nujno zahtevalo Povečanje zdravniškega ka-dla. Ko je pred nekaj meseci dotedanji upravnik zdravstva. nega doma dr. Albin Pečavar Nastopil službo v medobčinskem zdravstvenem centru v Novem mestu, je prevzel vodstvo metliškega zdravstvenega doma dr Evgen Bienen- METLIŠKI TEDNIK teld. Zadnje mesece pa sta se pridružila še doktorja °ušan Dragovič in Josip Ben-ka. Ker pa odide dr. Dragovič že ta mesec v afriško Gano, bo namesto njega s 1. decembrom prišel v Metliko dr. To-fltislav Goranič V metliškem zdravstvenem domu delata tudi dentista Ju-liJ Nered in Anica Atar, dve sobni tehnici, tri medicinske sestre, dve babici, bolničar itd. z administrativnim osebam, snažilkami in šoferjem te v zdravstvenem domu zaposlenih 24 ljudi. x Pred kratkim je odšla v isluženi pokoj medicinska sestra Marica Omerzlova. Kot ^lada medicinska sestra je Pred 35 leti prišla iz Prekmurskih Crensovcev v Metliko na svoje prvo službeno ^esto. Tu si je tudi ustvari- la dom in družino. Dolga leta je bila edina medicinska sestra v Metliki, veliko dobrega pa je naredila tudi med NOB, ko je hodila zdravit bolne partizane. Priljubljeno in požrtvovalno zdravstveno delavko, ki ni nikoli odrekla svoje pomoči in se ni ustrašila nobene, še tako naporne poti, poznajo številni bolniki po belokranjskih in sosednjih hrvatskih vaseh. Prav ti ji še posebno želijo v pokoju mnogo zadovoljnih in zdravih let! Sprejem cicibanov v pionirsko org. Pionirji na osnovni šoli v Metliki pripravljajo sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Sestavih so program, v katerem bodo nastopili pevci, recitatorji in folklorna skupina. Po častni obljubi ter podelitvi rutk in kap bodo mlade člane pogostili. V programu bo sodelovala tudi skupine partizanskih umetnikov iz Ljubljane, članov Opere mestnega gledališča in radijske skupine. S proslavljanjem občinskega praznika se začno za metliške šolarje nekakšne jesenske počitnice: v soboto bodo imeli ravnateljev dan, ponedeljek in torek pa sta prosta dneva zaradi državnega praznika. Pridobitev za lekarno Metliška lekarna je letos popolnoma prezidala in preuredila gospodarsko poslopje, ki se drži lekarne na dvoriščni strani. Tako so v lekarni, kjer so bili zadnje čase s prostori precej na tesnem, dobili novo pisarno, dežurno sobo, pralnico, prostor za demineralizacijo vode, skladišče za zdravila in prostor za vnetijeve stvari. Stara pisarna pa bo preurejena v materialko in garderobo. VEČ POMOČI MLADINSKIM AKTIVOM! V BEL iU sodelujejo, v ISKRI manj! Ne znajdejo [J- Priporočamo se za obisk med prazniki in želimo ju prijetno praznovanje 29. novembra! K HOTELSKO GOSTINSKO PODJETJE g METLIKA Cj HOTEL BELA KRAJINA h in obrati: p VESELICA - GOSTIŠČE GERBEC - ffi GOSTIŠČE KRIŽAN V GRADCU V soboto, 13. novembra, je občinski komite ZMS skupno z občinskim komitejem ZKS občine Črnomelj sklical posvet z vsemi vodstvi mladinskih aktivov. Najprej so kritično ocenili dosedanje delo mladine, zatem pa obravnavali bodoče naloge. Omenili so. da bi bilo delovanje mladinskih aktivov v delovnih organizacijah lahko mnogo boljše, če bi jim pomagale druge organizacije znotraj kolektiva, predvsem pa ze bi pokazala več razumevanja za mladinsko delo tudi vodstva podjetij. Medtem ko j5 m adina iz Belta pohvalila ^delovanje z odgovornimi t>rrariši iz tovarne, so ugotovili, da je v semiški Iskri prav narobe. Na posvetu so bili mnenja, da je ena najvažnejših nalog mladinske organizac.je v pri-hodnje razvijati razne oblike izobraževanja tako s pomočjo delavske univerze kot s sodelovanjem strokovnjakov iz podjetij. Razen tega si bodo prizadevali p iživiti kulturno dejavnost, saj razen sodelovanja pri Jurjevanju ni ču- titi na tem področju nobene aktivnosti. Možnosci za delovanje pa so v dramski sekci-ji, pri pevskih zborih in drugje. V kratkem bodo mladinski aktivi v podjetjih sklicali sestanke, na katerih bodo skupno s predstavniki podjetja in občine razpravljali o proizvodnji in planskih nalogah v letu 1966. Za avtomobile imajo, za dolg pa ne! V začetku oktobra so bili zasebni graditelji stanovanjskih hiš na področju občine Črnomelj dolžni 3,5 milijona dinarjev za komunalni prispevek. Po doslej veljavnih predpisih je moral vsak lastnik nove hiše plačati občini 100.000 din pavšalnega prispevka, namenjenega komunalnim potrebam. Dolžnikov občina ni priganjala za plačilo, saj vedo, da marsikdo res nima denarja, ker si je za gradnjo izposodil na več krajih. Odločili pa so se ukrepati proti tistim dolžnikom, ki komunalnega prispevka niso plačali, češ da nimajo še zbranega denarja, medtem pa so si nabavili avtomobile. Ce ne drugače, bodo zoper take vložili tožbe na sodišču. Po novem pa graditelji zasebnih hiš ne plačujejo več pavšalnega prispevka za komunalne potrebe, temveč 400 din od kvadratnega metra gradbene parcele. BORCI IN AKTIVISTI: do 31. decembra letos je še čas! V občini Črnomelj je vsak četrti prebivalec član Zveze borcev - Razmere članstva so se v letošnjem letu občutno izboljšale - Kdor še ni uveljavi! dvojne delovne dobe, naj vloži zahtevek do 31. decembra letos! Borčevska problematika je v Beli krajini svojstvena zaradi velikega števila borcev-kmetov, ki vse do nedavnega niso bili deležni niti zdravstvenega varstva. Od 2.150 članov ZB kmetov pa si je letos pridobilo pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva okoli 700 članov s svojci, tako da je bilo izdanih 2200' novih zdravstvenih izkaznic. Nekaj nad 300 članov ima uveljavljanje posebne delovne dobe še v postopku, medtem ko drugi kar čakajo in se za svoje pravice ne zmenijo! Vse doslej prispele vloge bodo rešili še v letošnjem letu, pričakujejo pa težave pri tistih članih, ki svojih zahtev še niso prijavili. Kdor bo do 31. decembra vložil prošnjo za priznanje posebne delovne dobe bo dobil za nazaj, od 1. aprila dalje letos povrnjene stroške zdravljenja, medtem ko ta pravica ugasne članom, ki bodo zahtevek vložili šele po novem letu. Postavljen pa je tudi končni rok do leta 1966, v katerem naj občani uveljavijo pravico do dvojne delovne dobe, ker potem teh zadev ne bodo več reševali. Računajo, da bo morala komisija za zadeve borcev v prihodnjem letu izdati okoli 3000 odločb, s čemer bo imela dela kot še nikoli. Za reševanje borčevske problematike ima občinska skupščina v Črnomlju precej razumevanja, kar se odraža v sredstvih, namenjenih v občinskem proračunu za te namene. Okoli 30 milijonov dinarjev je bilo v letu 1965 po rabljenih za priznavalnine in druge oblike pomoči članom ZB. Novembra je že 236 oseb prejelo redne priznavalnine, okoli 20 pa jih bodo dodelili še do konca leta. Mimo vsega je pripravil občinski odbor ZB za 29. november okoli 40 enkratnih priznavalnin svojim najbolj zasluženim članom in partizanskim družinam. Precej je bilo pomagano borcem tudi s tem, da jim je občinska skupščina od- pisala davke. Okoli 8 milijonov dinarjev je bilo odpisanih že doslej v letu 1965, vsota pa se bo dokonča decembra še občutno zvišala. Stanovanjsko vprašanje borcev še ni v celoti rešeno, četudi je bilo letos 49 stanovanjskih problemov urejenih s pomočjo 10 milijonov republiških in prav toliko občinskih sredstev. Prenekateri borec-kmet si je z malenkostno pomočjo (200.000 ali 300.000 din) lahko prekril streho ali poskrbel za najnujnejša popravila na stanovanjskih hišah, katere niso bile obnovljene odkar stojijo. V Črnomlju je še 15 borcev, katerim družba še ni mogla nuditi primernih stanovanj. Za nadaljnje reševanje borčevskih težav v prihodnjem letu ne kaže slabo, NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE ker upajo, da bo občinska skupščina z enakim razumevanjem odmerjala sredstva za te namene. Črnomelj je z zelenjavo občasno sicer dobro založen, potrošniki pa pravijo, da bi bila lahko preskrba s tovrstnim blagom še dosti boljša. Krompir, kakršnega navadno prodajajo v trgovini z zelenjavo, menda za človeško jed ni najbolj primeren, v nasprotju s tem pa imajo kmetovalci po vaseh dosti belega kvalitetnega krompirja. Po dragatuških in drugih poljih razen tega gnije zelenjava, v trgovinah pa te stva-* ri navadno nabavljajo iz Ljubljane. Da je cena zaradi prevoza toliko višja, je jasno. Ce bi se trgovci bolj znašli, bi lahko potrošnikom nudili vedno dovolj cenene zelenjave z domačih polj kakor tudi kvalitetnejšo ozimnico! Zasebniki lahko grade v Loki V ožjem gradbenem okolišu mesta Črnomelj so oddane že vse parcele, predvidene za gradnjo. Kar je prostora trenutn. še na razpolago, ga zasebnikom ne bodo dali, kfer je name j en večjim gradnjam družbenega po mena. Dokler ne bo izdelan urbanistični načrt mesta, je gradnji zasebnih stanovanjskih hiš namenjena samo Loka. V nekaj letih bo verjetno tu zraslo novo naselje Preloka se zahvaljuje Dolga leta je prinašal na Preloko poštne pošiljke pismonoša Jože Adlešič iz Adle-šičev. Preločani ga poznajo kot dobrega, vestnega in prijaznega človeka, ki je ljudem ~rad delal usluge. Ker ga od 1. novembra dalje ne srečujemo več po naših jvaseh, bi se mu radi za njegovo dolgoletno delo zahvalili. Vaščam iz Pretoke % 1. novembra je Komunalno obrtno podjetje v Črnomlju dobilo novega direktorja Toneta Maleriča, doslej referenta za gospodarsko pravne zadeve pri občinski skupščini Črnomelj. Starši, vaš otrok si izbira poklic! Novo šolsko leto se je pričelo pred dvema mesecema, čas hitro mineva in kar naenkrat bodo tu prva redovalna konferenca, polletje in konec šolskega leta. Učence in učenke, ki bodo letos končali osemletno šolanje, že skrbi vprašanje: »Kam pa v jeseni?« O tem se že pogovarjajo v šoli, pa tudi doma s starši. Marsikdo je že prišel po nasvet v Zavod za zaposlovanje, mnogi so brali razne publikacije o izbiri poklica, gledali so strokovne filme o tem in poslušali predavanja. Starši, ne pozabljajte, da poznate svojega otroka od njegovih prvih dni dalje in da imate torej največ možnosti, ugotoviti njegova nagnjenja in sposobnosti, pa tudi največjo odgovornost pri izbiri poklica kateremu se bo posvetil! še v tej jeseni bo Zavod za zaposlovanje v Črnomlju opravil anketo o izbiri poklica, učenci pa bodo pred tem dobili kratko, tiskano informacijo. Učenci naj jo skrbno prebero in naj si morebitne nejasnosti zapišejo, da bodo lahko vprašali pri anketiranju. O anketi naj se pogovorijo s starši in učitelji. Po anketi bo zavod ustvaril čim tesnejše stike med svojo poklicno svetovalnico, učenci, starši in učitelji. Otrokom bi radi omogočili takšno izbiro poklica, da svoje odločitve ne bi nikdar obžalovali! D. Todorovski KANIŽARICA: zakaj tako? Za 17. novembra ob 18. uri je bil v Kanižarici napovedan zbor občanov, katerega je sklicala Socialistična zveza. V tem kraju je 150 članov organizacije, zato so računali vsaj na udeležbo 50 občanov, prišlo pa jih je le 12! Ali so prebivalci Kanižarice res prav nič ne zanimajo za probleme svojega kraja, za gospodarsko reformo in druga aktualna vprašanja, katere so nameravali na tem zboru obravnavati? Zaradi tako slabe udeležbe so morah zbor občanov preložita na 22. november. DELOVNE ORGANIZACIJE! Objavljajte vaše razpise, obvestila, objave in vse druge oglase v pokrajinskem tedniku Dolenjske — s tem si boste zagotovili učinkovito obveščanje, hkrati pa boste podprli nadaljnje redno izhajanje domačega medobčinskega glasila Socialistične zveze! NE POZABITE: objave, razpisi in oglasi vam prinesejo v domačem lokalnem časniku največji uspeh! DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33 Trezen razgovor v Rožnem dolu O raznih komunalnih vprašanjih, zavarovanju kmetov, o novem načinu gospodarjenja z gozdovi in še drugih stvareh so se pred kratkim v Rožnem dolu lepo pogovorili. Na zboru občanov, ki ga je sklicala Socialistična zveza, je bila lepa udeležba. Občani so z velikim zanimanjem sledili živahni razpravi ter spraševali marsikaj v zvezi z novim položajem kmeta-proizvajalca v reformi. Razširjajte domači pokrajinski tednik 00LENJSKI LIST! KOČEVSKA SKUPŠČINA JE RAZPRAVLJALA: Kmetom pravičneje povrniti škodo po divjadi! Kot smo že poročali, je v kočevski občini povzročila letos divjad, doslej največjo škodo. Uničevala je poljedelske pridelke, sadovnjake, mladje v gozdu in travnike. Lovske družine so kmetom škodo sicer plačale, vendar so jo obračunavale pd garantiranih cenah, ki so običajno do tretjine nižje od stvarnih. Seveda se prizadeti kmetje s takim obračunom škode niso strinjali, razen tega pa so zahtevali, da je treba stalež divjadi zmanjšati, saj so medvedje prihajali ponekod že celo v vasi ter plašili otro ke in odrasle (vse pogostnej-še pa so bile tudi prometne nesreče, ki jih je povzročila divjadi Na zadnji seji je o škodi po divjadi razpravljala tudi INLES razcenljen 2e na predzadnji seji (bila je 29. oktobra) je občinska skupščina Kočevje razpravljala o »problemih lesne industrije v občini« aH točneje o tem, čc naj občinska skupščina podpre sklep kočevskega obrata INLES, da se loči od matičnega podjetja ali pa priporoči centralnemu delavskemu svetu INLES, naj z razcepom podjetja počaka, oziroma skuša nesoglasja najprej rešiti na druge načine. Kljub večurni razpravi skupščina takrat ni sprejela nobenega drugega sklepa kot, da »naj posebna komisija ponovno. prouči odnose in pogoje za nadaljnji razvoj INLESA«. Uo zaostritve odnosov med kočevskim obratom INLES in podjetjem v Ribnici je prišlo (po poročilih skupščinske komisije) predvsem zato, ker je zahteval kočevski obrat večjo samostojnost, ki naj bi mu bila zagotovljena že s statutom podjetja in ker je kočevski obrat menil, da je v perspektivnem programu razvoja podjetja zapostavljen. Med predzadnjo in zadnjo sejo občinske skupščine Kočevje, ki je bila predzadnji ponedeljek, je bilo več sej in sestankov raznih organov ter komisij v kočevski in ribniški občini in Se posebej pri INLES. Komisija občinske skupščine Kočevje pa je med drugim na zadnji seji poročala, da je centralni delavski svet INLES na seji 11. novembra 1965 opozoril, da odcepitev kočevskega obrala v sedanjih pogojih ni priporočljiva, ker bi se odcepljeni obrat znašel zaradi pomanjkanja obratnih sredstev v zelo težkem položaju, čeprav izračuni kažejo, da bi sicer bil rentabilen. Čeprav je bilo na seji centralnega delavskega sveta izrečenih več utemeljitev, da hi ostalo podjetje še naprej združeno, pa je bil končno le sprejet sklep, da daje centralni delavski svet soglasje za izločitev kočevskega obrata iz podjetja INLES. Odcepljeni obrat se preimenuje v »Lesna industrija Kočevje«, do imenovanja direktorja podjetja pa opravlja njegove posle Peter Jimc. Novo podjetje se mora kon stituirati do 10. januarja 19G(i. V službo mora sprejeti približno tretjino uslužbencev dosedanje centralne uprave. Obrat »Jelka« iz 1'odpreske se pripoji k Lesni industriji Kočevje. Seveda je centralni delavski svet sprejel še več sklepov v zvezi z razdelitvijo raznih obveznosti, surovin itd. Na seji je poročal o nadaljnjem proizvodnem programu Lesne industrije Kočevje vršilec dolžnosti direktorja Peter Junc. Poudaril je predvsem, da bo novo podjetje rentabilno, da se bo njegov celotni dohodek v desetih letih več kot potrojil in da bo lesna industrija lesno sodelovala s kovinsko in kemično, ki je v občini tudi razvita. Skupščina je poročilo komisije in vršilca poslov direktorja novega podjetja sprejela brez razprave. Menda je bilo razprav že na prejšnji seji dovolj. Bodočnost bo pokazala, če je bil razcep podjetja upravičen. Nekaj pa se lahko že sedaj naučimo, namreč: ni treba vedno razne morda upravičene nasvete »od zgoraj« (ali pa morda tudi kampanje »od zgoraj«) vzeli za dokončno in edino pametne, ampak je potrebno vse stvari prej temeljito premisliti, preanalizirati in proučiti, kako se bodo pri daš obnesle. Škodo zaradi raznih prenagljenih ukrepov ima celotna družba, občutijo pa jo naj*holj vedno le neposredni proizvajalci. občinska skupščina, ki je po daljši razpravi sklenila, da morajo lovske organizacije in gojitvena lovišča plačati oškodovanim kmetom uničene pridelke po primernejših cenah. Po najnižjih (garantiranih) cenah naj bi plačevali škodo le kmetom, ki pridelke prodajajo, medtem ko naj bi jo drugim po malo nižjih cenah kot so prodajne v trgovini. Seveda so dopustili tudi možnost, da bi lovske organizacije povrnile škodo b\li. Povečal se je ugled krajem, povečal se je promet in turizem. Vozniki motornih vozil se več ne hudujejo nad slabim cestiščem. Moderna cesta je povezala mesto z vasmi, včasih neprehodne daljave so se znatno skrajšale. Občani čedalje bolj potujejo z avtobu si. Očanci naših krajev vedo povedati, kako so morah pre-pešačiti hribe in doline, če so hoteli v širni svet. Danes pa stopiš do avtobusnega postajališča, vstopiš in že si tam, kamor želiš, zvečer pa se lahko že vrneš. Ko sem pešačil po stari občinski cesti, ki ni dobro vzdrževana, sem mimogrede povprašal ortneškega gostilničar- Prva seja plenuma ObSS Ribnica V ponedeljek, 15. novembra, se je sestal na prvi seji novo izvoljeni plenum občinskega sindikalnega sveta v Ribn'ci. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Alojz Ćešarek, za tajnika pa tov. Andrej Klemene. Izvolili so tudi 7-čiansko predsedstvo plenuma ter se pogovorili o nalogah, ki jih bo novo sindikalno vodstvo moralo uresničevati v zvezi z reformo. ja Petriča, kako je zadovoljen z obiskom. Vse je pohvalil, samo to je potožil, da ga občina premalo podpira pri prizadevanjih, da bi hišo in gostišče izboljšal. Ob železnici ležeča gostilna je slaba in bi moral Petrič res dobiti pomoč, da bi gostišče uredil. Omogočiti bi mu to morali tudi zato, ker je prav njegova gostilna odskočna postojanka proti Ribnici in Laščam. V. P- ŠE O GRMAD! Ponosni smo na to planinsko turistično postojanko, ki je zaradi lepega okolja in razgleda znana daleč naokoli-Tudi gostinske usluge so dobre, cene zmernv., Milan šepetavc je sklical za danes sejo občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o devetmesečni Realizaciji družbenega plana občine za 1965. Na dnevnem rcdu je tudi vrsta drugih vprašani in sklepanj o raznih norih odlokih, o čemer bomo še poročali. Rekorden dogon v Brežicah 20. novembra je bil v Brežicah sejem za prašiče tako obiskan kot še nikoli v letošnjem letu. Živinorejci so pripeljali naprodaj 1140 prašičkov, od katerih je bilo 955 prodanih, živahne kupčije so bile sklenjene za manjše pujske po 600 din za kg žive teže, medtem ko so Večji veljali 480 din kg. Odkrito na brežiški javni tribuni Petkova javna tribuna krajevne organizacije SZDL Brežice in hkrati redna konferenca je bila najbolj uspešna Pravzaprav zato, ker^ je odkrito pokazala na probleme, o katerih za vogali toliko govorimo. Razen tega so bili ^a zastavljena vprašanja posredovani dokaj konkretni °dgovori Na osnovi poročila Predsednika Janeza Pirnata se je razživela razprava. Izvedeli smo, da pogostitev ob °bčmskem prazniku na Veliki Dolini ni terjala takih izdatkov, kot je bilo slišati po |§|Ežrš||| Vsak drugi dan pripelje Jurmanov beli konjiček kruh iz Dobove v župelevec. Ljudje ga kar precej pokupijo in so s preskrbo zadovoljni. Ivan Jurman prevaža kruh po tej cesti že več kot tri leta — pozimi in poleti. Pred dežjem in snegom ga varuje streha na starinskem vozu, pred mrazom pa se mora zaščititi s toplo obleko. (Foto: J. Teppev) gostilnah. Predsednik je tudi zagotovil, da bo rekonstrukcija vodovoda do dneva re-publ'ke in da bodo ceste v novem naselju urejali takoj, ko bodo končana zemeljska dela za novi stolpič. V glavnem se je razprava sukala okoli stanovanjske izgradnje in perečih komunalnih problemov. Videti je bilo, da si občani žele tako odkritih razgovorov, le vsebina javnih tribun naj bi bila v bodoče še bolje pripravljena. Obravnavah naj bi le en problem, nakazali njegovo rešitev in tudi poskrbeli, da bi skepe uresničili. Obisk je bil tokrat nezadovoljiv, predvsem kar zadeva članstvo in I. in II. rajona. Udeleženci javne tribune so izvolili tudi 17 delega- tov za občinsko konferenco, ki bo 18. decembra, istočasno pa evidentirali 9 kadida-tov za novi občinski odbor SZDL. Občinski komite ZK o nalogah komunistov V Brežicah je bila v soboto, 20. novembra, seja občinskega komiteja ZK, na kateri so razpravljali o nalogah komunistov po 3. plenumu CK ZKS in o vsebini letnih konferenc osnovnih organizacij. Isto problematiko so minuli ponedeljek obravnavali sekretarji osnovnih org. ZK na skupnem sestanku in jo dopolnili s konkretnimi predlogi Prav tako kot plani komiteja so se tudi oni zetVni-li v tem, da je izpolnjevanje go-snodarsk?' reforme trenutno največji* dolžnost slehernega komunista. OBČINSKA SKUPŠČINA KRŠKO O 9-MESEČNI REALIZACIJI Po vrednosti dobro, količinsko slabo Ugodni pokazatelji uresničitve družbenega načrta konec tretjega trome-sečja po finančni realizaciji nas ne smejo zaslepiti, ker je proizvodnja po količini manjša kot v enakem razdobju lanskega leta! — Finančni pokazatelji ne morejo biti merilo, ker so se cene zelo povečale Pregled uresničitve družbenega načrta krške občine v prvih devetih mesecih 1965 je videti v redu, če upoštevamo samo finančne pokazatelje. Tako vsaj so menili o tem odborniki na zadnji seji ObS 16. . novembra. Precej slabše pa je, če primerjamo količino ustvarjene proizvodnje z ono v enakem razdobju lanskega leta. Če pustimo ob strani plan v posameznih delovnih organizacijah in se lotimo le uresničitve plana po panogah, izvemo: v industriji je ustvarjenih nekaj manj kot 15 milijard din vrednosti, kar je 75,7 odstotka letnega plana ali 17,2 odstotka več kot lani. V kmetijstvu so ustvarili 572 milijonov din vrednosti ter plan za 1965 uresničili s 70,6 odst. in hkrati naredili 32,4 odst. več kot v enakem razdobju lani. V prometu je ustvarjenih 188,451.000 din vrednosti, kar je 71,9 odst. letnega plana in 12,3 odst. več kot lani; v gradbeništvu so ustvarili 1 milijardo 669 milijonov din vrednosti, kar je 56,4 odst. letnega plana in 3,2 odst. manj kot lani. V gostinstvu: 221 milijonov din vrednosti, kar je 89,6 odst. letnega plana in 30,5 odst. več kot lani. Konferenca SZDL Brestanice 7. decembra Odbor krajevne organizacije Socialistične zveze v Brestanici je pred kratkim na seji, na katero je povabil predstavnike društev in drugih organizacij, razpravljal o ustanovitvi krajevne skupnosti, pregledal osnutek statuta za to skupnost in spregovoril o pomenu njene ustanovitve. Dogovorili so se, da bo konferenca SZDL 7. decembra. Nočno delo žensk Republiški sekretariat za delo je dovolil Tovarni celuloze in papirja v Krškem, da lahko v nočni izmeni na nekaterih delovnih mestih zaposli tudi ženske. Predlog za uvedbo nočnega dela sta podprla gospodarska zbornica in sindikat industrije in rudarstva, ker sta oba ugotovila, da so v tovarni ustvarjeni pogoji za. nočno delo žensk. Zagotovljena sta namreč primerna osvetlitev in ogrevanje prostorov, delavke pa bodo dobivale tudi toplo malico. Sedaj dela v tretji izmeni 30 žensk, ki imajo urejeno varstvo otrok ah pa so brez otrok. Pavk V trgovini: 553,674.000 din vrednosti, kar je 86,2 odst. letnega plana in 48,4 odst. več kot lani, v obrti pa 566,569.000 din vrednosti, kar je za 74,1 odst. letnega plana in 11,6 odst. več kot lani. Celotno gospodarstvo v občini je ustvarilo do konca septembra VESTI IZ KRŠKE OBČINE za 18 milijard 754 milijonov din vrednosti, kar je 73,6 odst. letnega palna in 16,Z odst. več kot v enakem razdobju lani. Plan je po navedenih podatkih dosežen v industriji, gostinstvu in trgovini, v ostalih panogah pa ne. Najslabše je v gradbeništvu, vendar tam tega ni povzročila gradbena operativa, pač pa izpad v proizvodnji KOVINARSKE, ki šteje med gradbeništvo. Odborniki so v razpravi opozorili, da ni verjeti sorazmerno ugodnim številkam o finančni realizaciji, ker je proizvodnja po količini precej manjša od lanske. K tolikšni finančni realizaciji so namreč v marsičem prispevale višje cene. V razpravi so ponovno poudarili, da je rešitev gospodarstva in proizvodnje samo v boljši organizaciji dela, v sodobnejših tehnoloških postopkih in v velikoserij-ski proizvodnji. Prav zategadelj morajo*' v nekaterih podjetjih razmišljati o ponovnem sodelovanju in integracijah (IMPERIAL, PA-PIRKONPEKCIJA, VALVASORJEVA TISKARNA), ker bo samo to lahko reševalo proizvodnjo. Omenjeno je bilo tudi, da je treba Zavodu za zaposlovanje invalidov v Brestanici zagotoviti nove prostore in boljše vodstvo. Več odbornikov je podčrtalo dejstvo, da pomanjkanje surovin in reproma-terialov v mnogočem otežuje proizvodnjo. Na seji so priporočili, naj odborniki zbora delovnih skupnosti skličejo po delovnili organizacijah zbore, na katerih naj razpravljajo o devetmesečni realizaciji in o nalogah v gospodarstvu, š M. J. Prva skrb: zdravje delavcev! V Tovarni celuloze in papirja v Krškem nameravajo po daljšem času spet organizirati stalne, sistematične preglede članov kolektiva. To nalogo bo redno opravljala obratna ambulanta, ki za preventivno dejavnost zaposluje zdravnika in medi-Tinsko sestro. Takšni sistematični zdravstveni pre-jledi so zelo koristni, saj nemalokrat omogočajo oravočasno odkrivanje bolezni. Poleg tega lahko strokovna služba v kritičnih primerih prizadetemu omogoči premestitev na ustrezno delovno mesto, ie bi mu bolezen poslabševala poprejšnje delo. Obratna ambulanta je Joslej opravljala sisteina-tične zdravstvene preglede med rednim delovnim časom. Ker je odsoto7iost ielavcev motila proizvodnjo, so samoupravni or-iani sklenili, da bodo sistematični zdravstveni pregledi v bodoče v prostem času. Takšni pregledi so v kolektivu obvezni in ker v Tovarni celuloze in papirja v Krškem že imajo 42-urni delovni teden, si bo vsak delavec lahko enkrat na leto našel v prostem času 3 do 4 ure za pregled. Pavk Kostanieviško DPM ie delavno Pred nedavni so se člani društva prijateljev mladine v Kostanjevici zbrali na redni občni zbor, kjer so pregledali dosedanje delo in si postavili nove naloge za prihodnje obdobje. Tudi v pri-t/va posvečena pomoči šolski KULTURNI TEDEN V BRESTANICI Delavsko prosvetno društvo SVOBODA iz Brestanice praznuje letos 20-letnico ustanovitve in svojega nesebičnega delovanja na kulturo-prosvetnem področju. Zelo malo je društev, ki bi v dveh desetletjih tako dosledno uresničevala svoje poslanstvo, čeprav tudi brestaniški SVOBODI pot ni bila postlana s cvetjem, pač pa je bilo precej finančnih in kadrovskih težav. Odveč bi bilo govoriti o tem, kaj so naredile posamezne sekcije društva, odveč naštevati lovorike, pridobljene z nastopi, saj je vse to odraz skupnega dela in naporov ter hkrati odraz požrtvovalnega, dela posameznikov. Da bi pomembni jubilej proslavili kar najbolj dostojno, je bil na letošnjem občnem zboru sprejet sklep o tem, da bo brestaniška SVOBODA v počastitev svoje 20-letnice priredila kulturni teden. $ 27. novembra, ob 19. uri: otvoritev kulturnega tedna in slavnostna akademija v počastitev dneva republike. Nastopajo: učenci osnovne šole in pevski zbor ter recita-torji, ki bodo v pesmi, besedi in sliki prikazali zgodovino narodov Jugoslavije in NOB. $ 28. novembra popoldne: dramska skupina^)PD Svobode Brestanica uprizori ponovitev uspele igre »Molčeča usta« v režiji Pavle Zajelšnik. ® 30. novembra: sdmultanka pioniTjev-šahistov v sindikalni dvorani TE Brestanica. 11 © L decembra: priložnostni film v kino dvorani. £ 2. decembra: učenci osnovne šole priredijo »Celovečerni program mladih« v domu TVD Partizan. Pesmi, recitacije in igse. © 2. decembra: šahovska simultanka za odrasle v sindikalni dvorani TE Brestanice. © 4. decembra: simbolični prikaz 20 let delovanja DPD Svobode Brestanica, v katerem sodelujejo člani dramske sekcije, moški pevski zbor, solisti, recitatorji in glasbena sekcija. Na to prireditev so posebej vabljeni vidnejši sodelavci brestaniške Svobode, katerim bodo ob koncu prireditve podeljena skromna darila. RAFKO OllOŽEN kuhinji. V tem šolskem letu prejema topel obrok 265 šo-. larjev. Od teh je več kot 35 takih, ki ne zmorejo plačila. Nadalje bo drušitvo posvetilo skrb zaostali mladini in predlagalo še dopolnilno kategorizacijo težje vzgojljivih otrok. Obč nska skupščina Krško in njeni socialno varstveni organi so poskrbeli, da je večina otrok v občini že bila kategorizirana in poslana v posebne zavode. Na občnem zboru je bilo blizu 200 članov DPM. Navzoče članice so obljubile, da bodo po vaseh začele zbiralno akcijo za šolsko kuhinjo. Akcija že poteka, nekatere vasi pa so jo celo že izvedle. Poleg nekaterih posameznikov se je posebej izkazala vas Prekopa. Občnega zbora se je udeležila tudi predsed-■^nica obč nske 3ze prijateljev mladine tovarišica Rezi Pire in načelnik oddelka za družbene službe tov. Rudi Druškovič. Z" predsednico je bila ponovno izvoljena tovarišica Stana Gajšek. ki požrtvovalno deluje v društvu od ustanovitve* dalje. Društvo praznuje letos 10-letnico svojega obstoja. Za vse enake ugodnosti Samoupravni organi Tovarne celuloze in papirja v Krškem so na zadnji seji dopolnili sklep o pravicah delavcev, ki se vozijo na delo. Prvotni sklep je določal, da člani kolektiva, ki se vozijo na delo manj kot 5 km daleč, nimajo pravice do delnega povračila prevoznih stroškov. Na zadnji seji so sklep dopolnili v toliko, da imajo pravico do delnega nadomestila prevoznih stroškov vsi člani kolektiva, ki se vozijo na delo, ne glede na oddaljenost. Prizadeti so takšno odločitev samoupravnih organov sprejeli z vesoljem. ZAPISKI SEJE ObS TREBNJE 18. NOVEMBRA Vzpon nad vsa pričakovanja! Po devetih mesecih le dve podjetji v izgubah — Najboljši: Tovarna šivalnih strojev, Komunalno podjetje in Pekarija Na seji so 18. novembra razpravljali: Štefan Potočnik, Bojan Bukovec, Ivan Gričar, inž. Drago Kotar, Nace Dežman, Stanko Pleskovič, Franc Jevnikar, Janez Mihevc, Ivan Gole, Jože Kastelic, Jože Godnjavec, Franc Zidar, Stane Hribar in drugi. Osrednja razprava je bila o poslovnih rezultatih gospodarskih organizacij v prvih devetih'mesecih letos. y tem času se je celotni dohodek v občni v primerjavi z istim obdobjem lam povečal za 30 odst., oziroma predstavlja 75 odst. letošnjega plana. Najboljše uspehe so dosegli: TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV, KOMUNALNO PODJETJE in PEKARIJA. Z izgubami s-ta v tem času poslovali le dve delovni organizaciji: KE-MOOPREMA ter KMETIJSKA ZADRUGA To kaže na ugodno poslovanje trebanjske občine, zlasti še, ker so delovne organizacije ustvarile 209,358.000 dinarjev za sklade, s čimer so se za 3 odst. približale letnemu planu. V tem znesku odpade največ sredstev (skoraj polovica) na TSŠ, nekaj manj skladov pa so ustvarile še naslednje gospodarske organizacije: DANA, KOMUNALNO PODJETJE, GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE in KROJAŠKO PODJETJE. Prav gotovo bi bili vsi ti rezultati še ugodnejši, če bi bilo v podjetij h urejeno tudi nagrajevanje zaposlenih po delu. Večkrat se zgodi, da podjetja delijo sredstva za osebne dohodke mimo določil pravilnikov, ki so j h kolektivi sami sprejeli. Seveda so bila nekatera podjetja prisiljena, da ubirajo taka pota, ker bi preostro izvajanje določil pravilnikov v marsikaterem podjetju povzročilo odhod z dela predvsem kval ficiranih kadrov. Kot smo omenili, je najboljše poslovne uspehe v prvih devetih mesecih dosegla TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV na Mirni. Podrobnejši pregled njenega poslovanja kaže, da je podjetje v devetmesečnem obdobju ustvarilo kar 86 odst. več celotnega dohodka kot v istem času lani in mu manjka le še 9 odst. do plana. Prav gotovo imajo pri tem zasluge domala vsi zaposleni, saj se je neto produkt na enega zaposlenega v primerjavi z lanskim letom povečal za 54 odst. Podjetju se je tudi prvič odkar obstaja posrečilo dati na sklade nad 101 milijon dinarjev, kar je za 55 odstotkov več kot lani v prvih devetih mesecih, in 38 odst. več, kot je predvideno s planom za letos. Tako ugodna realizacija gre brez dvoma na račun izredno dobre prodaje izdelkov, saj je pod- Zakaj dolžniki milijonov ne pridejo v javnost? V trebanjski občini dolgujejo nekateri obrtniki po milijon in več dinarjev davkov, medtem ko je dolžnikov po .200.000 dinarjev in več kar cela vrsta. Dajatve občani bolj slabo plačujejo, ob čemer zmanjkuje denarja v občinskem proračunu. Izterje-valna služba sicer poskuša pospešiti dotok sredstev, vendar pa je večkrat brez moči. Dolžnike rubijo, dolgove pa razglasijo na javnih mestih na tablah. Tako je prišel na javno tablo tudi dolžnik, ki so mu zarubili edino kravo, drugače pa je borec od leta 1942. Na zadni seji občinske skupščine v Trebnjem, ko so razpravljali o dotoku proračunskih sredstev od kmečke dohodnine in drugih dohod- V občinski blagajni le polovico davkov Po nepopolnih podatkih se je v proračun trebanjske občine steklo do 30. oktobra komaj 51. odst. davčnih obveznosti. Obrtniki morajo letos plačati 15 mirjonov dinarjev, te dajatve pa so za 20 odst. večje od lanskih. Davčni zavezanci so vložili letos 464 prošenj za znižanje dajatev, od tega je bilo 221 ugodno rešenih. Đ0BRNIŠKI 0BI0NKI ■ V DOBRNIČU NA VSEH SK STANKIH razpravljajo o slabih poteh in mostovih. Sredstev za popravila ni. Občani pripominjajo, da bi lahko marsikaj uredili z občinsko pomočjo. Poti in cestne objekte, ki jih uporablja gozdno gospodarstvo, bi lahko popravili z združenimi močmi. ■ NA TKH SESTANKIH se v Dobrniču tudi pritožujejo, ker se jim zdi, da njihova zemlja ni uvrščena v ustrezen proizvodni okoliš. Veliko pripomb imajo zlasti tedaj, ko morajo plačati razne da jatve od dohodka obdelovalne zemlje. Zlasti se ne morejo sprijazniti s tem, da sta celo dve sosednji njivi enake kakovost) v različnih proizvodnih okoliših, na primer v drugem in tretjem, ker mora lastnik njive višjega razreda prispevati večje dajatve. ■ UVRSTITEV V PROIZVODNE okoliše, naj je ustrezna ali" ne, je zemljiške posestnike še bolj spodbudila k pisanju prošenj za davč- kov, je odbornik Stanko Pleskovič iz Mokronoga grajal način, po katerem pride na tablo borec z majhnim dolgom, medtem ko za večje dolžnike nihče ne ve. Zakaj javno ne razglasijo na ta način tudi dolžnikov milijonov in več? Ta nedoslednost ljudem večkrat razburka kri. Zato bodo prihodnjič to vprašanje obravnavah* na skupščini kot posebno točko. jetje v tem času prvič brez zalog, ki so v prejšnjih letih vedno zmanjševale rentabilnost podjetja. V razpravi je odbornik Štefan Potočnik spregovoril o razmerah ki so vplivale na izgube v KEMO-OPREMI, kjer Je zaposlen. Kolektiv KEMOOPREME Je že sprejel vrsto ukrepov, da bi se te izgube zmanjšale, toda kot so pripominjali ostali odborniki, ima podjetje še vedno preveč režijskih delavcev, razen tega pa je zamudilo nekaj važnih in večjih naročil, ki bi ga nedvomno potegnila iz zagate. Na predlog predsednika Ivana Goleta je skupščina pozvala KEMOOPREMO, naj do konca novembra predloži osnutek sanacijskega načrta, prikaže vzroke realne izgube in navede, kakšne ukrepe namerava sprejeti proti tistim, ki so krivi za slabo poslovanje. Odbornik IVAN GRIČAR je med razpravo o poslovanju v kmetijski zadrugi omenil, da izgube v tej delovni organizacij: niso več zaskrbljujoče, saj si kmetijska zadruga prizadeva, da z boljšo organizacijo dela in s primernejšim tehnološkim postopkom izvede sanacijski načrt tako, kakor je splošna želja ne le skupščine, temveč vseh občanov, zlasti še tistih, ki z zadrugo kooperirajo. Glede na to, da večina delovnih ' organizacij, zlasti manjših obrtnih podjetij, ni še dovolj proučila položaja, v katerem se je predvsem po reformi znašla, je podpredsednik skupščine JANEZ MIHEVC predlagal, da občinska skupščina sprejme priporočilo delovnim organizacijam. V njem so zgoščeno navedene vse naloge, ki so jih dolžne opraviti gospodarske organizacije, da bodo lahko prebrodile težave, v katerih so se znašle. Predsednik sveta za gospodarstvo in odbornik Ivan Gričar" pa je prebral priporočilo, s katerim občinska skupščina poziva delovne organizacije, naj v doglednem času izdelajo načrte in programe za 42-urni delovni teden ter sprejmejo vse tiste potrebne akte, s katerimi bodo urejena notranja razmerja v delovnih organizacijah. Uzakonjene olajšave Na predlog komisije za zadeve borcev in ZZB je občinska skupščina v Trebnjem 18. novembra potrdila dopolnjeni odlok o prispevkih in davkih občanov. Dopolnjen je 13. člen odloka, ki govori o olajšavah. Kmetom borcem in aktivistom NOV s priznano posebno dvojno delovno dobo in vdovam borcev, če se niso znova poročile, priznava odlok posebne olajšave pri odmeri prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva. Borcem in vdovam bodo od katastrskega dohodka odračunali 250.000 din in od tako znižane osnove obračunali prispevek po stopnji, ki velja za skupni katastrski dohodek. Dokumentacijo za priznavanje olajšav bo vsako leto do 20. februarja komisija za zadeve borcev pri občinski skupščini poslala svetu za družbeni plan in finance. Ob sprejemu dopolnjenega odloka so odborniki menili, da bi bilo treba omogočiti olajšave tudi borcem, ki se ukvarjajo z obrtjo in drugimi dejavnostmi. Gibanje zaposlenih v trebanjski občini V prvih devetih mesecih tega leta - je bilo v trebanjski občini 1975 zaposlenih, od tega 1.727 v gospodarstvu in 247 v drugih panogah. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je število zaposlenih letos povečalo povprečno za 2 odstotka. Likvidiran zavod, ki ga ni Občinska skupščina v Trebnjem je z odločbo 18. novembra likvidirala gospodinjski center v Trebnjem, ki že štiri leta ne dela. Zavod je bil ustanovljen v začetku leta 1959. lakaj v Celje in Ljubljano? Za dan republike v Mokronogu V klubski sobi zadružnega doma v Mokronogu pozno zvečer gori luč. Kdor stopi bliže, lahko sliši zvoke priljubljenih melodij. Glasbeni ansambel in pevski zbor vadita za nastop na proslavi ob dnevu republike. V tem prostoru je tudi atelje plaka-terjev, ki iščejo učinkovito zamisel, s katero bi pritegnili k proslavi in na zabavni večer čimveč občanov. Pevski zbor se je že uve- I lUBANJSki: ne olajšave, bodisi da kmetovalci prosijo samo za znižanje davkov ali celoten odpis. Navadno se prosilci za ugodnosti prepozno spomnijo in pišejo prošnje po prejemu položnic za plačilo davčnih akontacij. Sef krajevnega urada v Dobrniču, kateremu občani najčešće zaupajo težave, je dobil v zadnjem času nekaj nad 30 prošenj, da bi jih odposlal oddelku za finance v Trebnje. Več prošenj so občani poslali prepozno, s čimer se jim je zmanjšal up na ugodnosti. B ODKUP PRIDELKOV v doli miški dolini je bil letos slabši kot včasih, ko so kmetje iz tega območja prodali zlasti veliko krompirja. Največ krompirja so letos prodali odkupovalcem iz sosednih občin. Letošnjo jesen prodajo v teh krajih tudi več živine. Prašičev pa ni v prodaji. Rejcem se zdijo cene prenizke in ugotavljajo, da taka prodaja zanje ni spodbudna. 1 javil pred mokronoškim občinstvom, pa tudi po vsej občini, prav tako se je glasbeni ansambel že odrezal na glasbeni reviji v Novem mestu. Proslava bo v nedeljo, 28. novembra, ob 10. uri dopoldne, zabavni večer pa bo istega dne ob 19.30. Pridite! A. Ž. Nove direktorje v deset delovnih organizacij V trebanjski občini ugotavljajo, da bo treba do februarja pr.hodnjega leta razpisati delovna mesta za d rektorje v šestih gospodarskih organizacijah m štirih šolah. V zvezi z zakonom o reelekciji kadrov, katerega načelne odločbe pravijo, da se direk-tor imenuje za štiri leta, bo treba v statutih delovnih organ zaci j tudi napisati, kakšne so določbe o reelekciji kadrov na drugih vodilnih delovnih mestih. Vsak mesec sestanki s predstavniki KS V Trebnje bodo vsak mesec poklicali predsednike svetov krajevnih skupnosti, da bi se pogovorili o načrtih, delu in sredstvih krajevnih skupnosti, ki so ponekod že začela delati. Prvi sestanek je napovedan te dni. V sevniških trgovinah je izbira še vedno preskromna - Veliko denarja se zaradi tega preliva v večje potrošniške centre V Sevnici se lahko postavijo z nekaj l.pimi trgovinami, vendar me je zanimalo, če v teh lokalih lahko za dovoljijo želje kupcev. Danes imata besedo dve zastopnici iz ženskih vrst. Prva je tov. Irma Maurer, druga pa tov. Irma Skočaj. Na vprašanje, kje kupujeta tekstil in obutev, sta obedive odgovorili, da se za vse večje nakupe odpeljeta popoldne z vlakom v Celje ah celo v Ljubljano. »Ah z izbiro v Sevnici niste zadovoljni?« sem vprašala tov. Maurerjevo, ki je včasih delala v modelarni tovarne kopit. »Naj začnem pri obutvi, ki je veliko pokupimo drugod. Izbira je pri nas dosti preskromna, ženske pa nočemo biti uniformirane. Zlasti de-lavke v Kopitarni se ne zadovoljijo takoj, saj poznajo nove modele in si takih tudi želijo. Odkar imamo asfaltirano glavno cesto skozi mesto, si res lahko privoščimo lepše čevlje. Včasih ni bilo tako in če smo dekleta hotela na ples, smo morala nositi boljše čevlje s seboj v torbici.« i m*® »Trgovine v Sevnici bi morale bolj približati delovni čas potrošnikom,« ugotavljata tovarišici Irma Skočaj in Roža Maurer. (Foto: J. Teppev) Na Okroglicah imajo vodovod 19. decembra bo preteklo 21 let, od kar je bila požga-na vas Okroglice. To je raztreseno naselje, do katerega še vedno ne vodi cesta. Avtomobili pripeljejo lahko samo do pobočja, naprej v hrib pa je treba pešačiti. Ljudje iz tega kraja želijo, da bi dobili več pomoči od občinske skupščine Sevnica. Letos si urejajo vodovod, za kar je posamezna hiša pri- spevala po 50.000 dinarjev. Nekaj je primaknila zraven krajevna skupnost. Njen prispevek je znašal 200.000 dinarjev. Občani so ga z veseljem sprejeli. Vodovod bo v kratkem dokončan. Potem jih čaka naslednja velika naloga. Na vsak način bi radi dobili cesto, ki bi jih približala svetu. Upajo, da jim občinska skupščina ne bo odrekla pomoči. »Kako pa je s tekstilom?« »Ljudje ga precej nakupijo drugod, predvsem v Ljubljani, kjer je izbira bolj bo- SEVNIŠKI VESTNI K gata. Pa še nekaj nas odvraća od tega, da bi take sitvari kupovali v Sevnici. Trgovine so odprte le od štirih, delovni čas pa traja do dveh ali celo do pol treh. Za daljši sprehod po trgovinah ni časa, v naglici pa se za velike nakupe nihče rad ne odloča-Veliko ugodneje je, da se vsedemo na vlak in odpotujemo do Celja ali Ljubljane. Tam lahko obiščemo več trgovin in se bolj premišljeno odločimo za nakup,« je povedala tov. Skočajeva. Sobesednica ji je segla v besedo in dodala, da bi bila v Sevnioi tudi izbira perila lahko večja. JUTRANJKA in LISCA bi si lahko omislili svoj lokal in v njem pr ;dajali blago z napakami, kot to dela tovarna nogavic v Polzeli. Omenila je tudi. da ji ne gredo v račun nekatere razlike v cenah. Enak modrček konfekcije LISCA velja na primer v Ljubljani 1.460 din. v Sevnici pa 1.600 din. P^tem se velikim .nakit;'m v Ljubljani nujno pridružijo tudi nakupi take vrste. JOŽICA TEPPEY KOPITARNA : MIZARSKA 345:329 18. novembra so kegljači KOPITARNE v Sevnici premagali krajevnega tekmeca MIZARSKO PRODUKTIVNO ZADRUGO s 345:329-Dogovorili so se za mesečna tekmovanja. Znova se bodo srečali ob dnevu republike. JANKO BLAS Ofenovljena sola - ponos Krpelja Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo, 14. novembra, - zbralo ve-l:ko ljudi k otvoritvi obnovljene šole v Krmelju. Slovesnosti so se udeležili: Jože Knez, predsednik občinske skupščine v Sevnici, Franc Molan, podpredsednik, in Nace Vinter, tajnik skupščine, Oton Mikulič, direktor pedagoško prosvetnega zavoda v Krškem, člani kolektiva matične šole iz Tržišča in drugi. Slovesnost je začel predsednik Jože Knez, ki je poudaril večletna prizadevanja občanov in skupščine za uresničitev dolgoletne želje Krmelja. Oton Mikulič je Krmelju čestital za pridobitev in želel učiteljstvu ter učencem v obnovljeni šoli boljši uspeh. Predstavnica krmeljske šole Milka Senčar je nato povedala zanimive podatke o prizadevanjih za ustanovitev šole v Krmelju, ki je nastala v stavbi nekdanje rudar- ske bolniSnice. Od 1918 do 1941 in še kasneje so morali otroci kr-meljskih staršev obiskovati oddaljene šole v Šentjanžu in Tržišču. Po vojni se je Krmelj industrijsko okrepil, zato so tudi občani želeli imeti svojo šolo. Prizadevanja za šolo pa niso šla v korak z gospodarstvom. Milka Senčar se je zahvalila občinski skupščini, kolektivu Metalne, družbenim organizacijam in vsemu prebivalstvu Krmelja ter okoliških vasi, ki"so prispevali sredstva za obnovo. V imenu učencev se je za pridobitev zahvalila pionirka Zlatka Možina in obljubila, da se bodo v novih prostorih vestneje učili ter s tem dokazali hvaležnost družbi. Po končani slovesnosti, na kateri je zapel nekaj pesmi tudi pevski zbor krmeljske šole, so si gostje in drugi ogledali prenovljene prostore. Težko je popisati navdušenje in ponos občanov, ki so za občinski praznik dobili tako lepo darilo, šolske učilnice so sodobno opremljene razen ene, za katero je treba sredstva še zbrati. — Po eno učilnico so spremenili s pomočjo sredstev šolskega proračuna i° sredstev, ki so jih zbrali občani. Krmeljsko šolo obiskuje trenutno 135 učencev, lani je bila štirirazredna, lotos pa ima Se peti razred. Učni uspeh je zadovoljiv. Stanovanjskih problemov nimajo, ker so učitelji pretežno domačini. Vodstvo šole bo moralo opraviti še nekaj del, da bi vzgojna ustanova lahko brez motenj delala. Prebivalci Krmelja želijo, da bi šola skoraj postala popolna osemletka. Ko smo sredi tedna obiskali S°" larje pri pouku, so jim oči sij?lc od zadovoljstva. Odprla so se jim vrata prenovljene šole, v katerih bodo lahko hitreje napredovali. BORIS DEBELJAK NOVA UMETNA SUŠTLNICA V OPEKARNI ZALOG Opeke ne bo več zmanjkovalo! Z novo umetno sušilnico so se zmogljivosti povečale za 50 odst., opeke pa odslej ne bo več zmanjkovalo — V nujnih primerih bo lahko opekarna uresničila vsako naročilo v 10 dneh! — Opeke bo poslej dovolj tudi za zasebne kupce Sobota, 20. novembra 1965, bo v zgodovini NOVOMEŠKE OPEKARNE ZALOG za vselej zapisano s posebno vidnimi črkami. Tega dne je na skromni slovesnosti predsednik delavskega sveta Edo Jak.še s pritiskom na gumb spustil v obrat novo umetno sušilnico za opeko. Trenut k, ko so zabrneli ventilatorji, ki sesajo topel zrak iz peči za žganje opeke, je pomenil, da je konec pomanjkanja opeke. Graditelji zasebnih stanovanjskih hiš in vsi, ki so potrebovali nekaj 100 ali po nekaj 1000 kosov opeke za prezidavo ali dograditve ter mnogi drugi fkoristniki so bili s tem rešeni nevšečnosti. Odslej bo konec jeze pri is-kan ju opeke za gradnjo, ko nec nepotrebnih potov in razburjanj, saj bo NOVO. meska opekarna zalog brez večjih težav lahko zadoščala potrebam tržišča na ožjem dolenjskem področju. z novo umetno sušilnico, ki je s še nekaj drugimi napravami veljala 62 milijonov din. je kolektiv NOVOMEŠKE OPEKARNE ZALOG rešen skrbi. Zmogljivost opekarne se bo povečala od 5 milijonov na 7 mlijonov 500 tisoč opečnih enot na leto, kar je za polovico več kot zdaj. Proizvodnja ne bo več tako zelo odvisna od vremena, saj bodo lahko delali 10 mesecev v letu, prej pa so lahko samo 6 do največ 1 mesecev. čeprav se bo prozvodnja povečala za 50 odst., bo število zaposlenih le za 8 odst. večje, ker bodo zmogljivosti boljše izrabljene, ljudje pa Jutri akademija v Novem mestu V počastitev dneva republike bo v Novem mestu jutri zvečer ob 20. uri svečana akademija v Domu kulture. Sodelovala bosta pevski zbor in gledališka sekcija DPD Svoboda Dušan Jereb. Pevci bodo nastopili z novini programom, medtem ko bodo igralci predstavili enodejanko Berta Brechta: Puške gospe Carrar. čez vse leto enakomerno zaposleni. Proizvodni čas, v katerem nastane iz gline žgana opeka, bo z novimi napravami skrajšan od prejšnjih 30 na 10 dni. V kolektivu ne bo več fluktuacije, saj so NOVOMEŠKO OPEKARNO ZALOG doslej zapuščali mnogi delavci samo zato, ker v dosedanji proizvodnji ni bilo perspektive. Proizvodnja bo odslej na enega zaposlenega večj.i za 40 odst., NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG pa bo lahko najnujnejša naročila uresničila v 10 dneh. Urejeni prevoz votlih zidakov od stroja do sušilnice .je odpravil 6 delovnih mest in 2-kratno vmesno prekladanje opeke. Opekarna bo zaenkrat uporabljala topel zrak iz peči, Predsednik DS v NOVOMEŠKI OPEKARNI ZALOG, tov. Edo Jakše, je pritisnil na gumb na stikalni plošči, ventilatorji so zabrneli in nova, umetna sušilnica, ki bo prizadevnemu kolektivu v veliko pomoč pri delu, je začela obratovati (Foto: Miloš Jakopec) vendar pa je že vse urejeno tako, da bodo še letos sušilnico ogrevali na muzut. V kolektivu so vedeli, da sodobna proizvodnja ne more teči brez usposobljenih strokovnjakov. Že nekaj let so načrtno štipendirali nove kadre: enega študenta na Novomeška kronika v* * ■ O NESRAMNOSTI NEKATE-Ril I ŠOFERJEV smo že večkrat Poročali, pa so med njimi še vedno taki, ki prav nalašč brezobzirno divjajo po lužah in ovinkih! 15. novmebra okoli 13. ure je po Rlld talcev divjal siv kombi z rdečo registrsko tablico 417-43, da jo oškropll več pešcev z blatom ■1 umazano vodo. Izpod koles mu le v ulici, Kjer je hitrost vozil omejena na 30 km, kamenje in blato frčalo naokrog. Zvedeli smo, da le avtomobil last tovarne zdravil KRKA. — Nekateri šoferji se fta zvoženi Cesti komandanta Sta-betq (kjer obnavljajo lokal za prodajo čevljev) ponašajo kot hi-nnvei: če vidijo organa LM ob cesti ali na vogalu, vozijo previd-pp. skoraj v koraku — če pa »sumijo«, da miličnika ni. spel jejo bfriTi klanec kot obsedeni. Kako se rioViVrim mudi v smrt ali nesrečo' »'RVI DAN POSLOVANJA no- J*S 'r-ks+ilne trgovine se ie okoli 1(1 ioo'>Hlne pripetilo tole: ženski '7 nfcotloe Trebnjecra. ki je v trgovi kupovala plašč, ie zmanjkala torbica z 4fl tisočaki. Takoj *> za°na!1 vik in krik, vendar prc-»0' vec" noromosti! * »ORT.HCTLA IN OBUTEV BO-Mf> OAHOVALT« pripnvedulcjo rnn~r: Voi-omoščani aktivistom RK, ki zbirajo pomoč za poplav-ljence po hišah. Občinski odbor RK prosi vse takšne darovalce, naj oblačla in obutev, ki jih kani-jo darovati, prineso čimprej na občinski odbor RK v Novem mestu, ker bo nabiralna akcija za popla vijence končana 15. decembra! ■ PRVI SNEG v leto'nji zimi, ki je zapadel 12. novembra, se je v Novem mestu kljub sorazuter-no lepemu vremenu obdržal le nekaj dni. nato pa sta ga sonce in od juga vzeta. 22. novembra zvečer je začelo spet snežiti in 23. novembra zjutraj je bilo Novo mesto prekrito s 13 cm debelo snežno odejo. Sneg je južen, padal pa je v velikih kosmih na mokro podlago. ■ ŽIVILSKI TRO je bil minuli ponedeljek prizorišče živahnih kupčij. Jajca so veljala še vedno 100 din, prodajali pa so tudi solato po 240 din kg, motovileč na merice po 70 din, špinačo na merice po 60 din. Za kilogram jabolk so zahtevali od 100 do 150 din, za kg hrušk 200 din, za liter mleka 130 din, za široke 15 din tor za 5 kg težkega purana 5.000 din. Tudi tokrat je bilo na trgu dovolj pletenin, copat in drugih oblačil, okraskov ta kipcev iz gline. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodila je Marija Zoran iz Ulice Majde Sile 7 — Mateja. srednji tehniški šoli in enega na ekonomski srednji šoli, tako da imajo danes v podjetju 2 tehnika in 3 absolvente ekonomske srednje šole. Člani kolektiva zaživijo s podjetjem samo takrat, če čutijo skrb vodstva za delovne in življenjske pogoje. V zadnjih letih so zgradili s sredstvi kolektiva 6 druž n-skih stanovanj in 3 samske sobe ter s tem rešili vsaj najnujnejšo stanovanjsko stisko. V obratu so uredili kuhinjo za toplo enolončnico in obednico. Delavci dobiva, jo topel obrok. Zdaj jih čaka samo še ureditev garderobe, tega pa se kanijo lotiti prihodnje leto. V zadnjih štirih letih se je kolektiv odpovedoval delitvi presežka v ustavrjenem dohodku, saj so samo na ta način lahko zbrali 50 odst. sredstev, potrebnih za inve-kolektivu je bilo v spodbudo zavest, da bo z rekonstrukcijo izboljšal delovne pogoje, olajšal delo in laže zadovolje, val tržišče. Kolektiv NOVOMEŠKE OPEKARNE ZALOG se ob slavnostni otvoritvi sušilnice Na otvoritveni svečanosti so se v Zalogu zbrali člani kolektiva in nekateri gosti, direktor Jože Cvitkovič pa je zbranim pred otvoritvijo na kratko opisal težave na poti do investicije in to, kar si kolektiv obeta od nove sušilnice (Foto: Miloš Jakopec) hvaležno spominja vseh tistih podjetij, ki so z združevanjem sredstev pri Komunalni banki v Novem mestu omogočili kreditiranje investicije, hkrati pa se zahvaljuje podjetjem SGP PIONIR, KLIMA Celje, KOVINAR Novo mesto in ELEKTROTEHNIČNEMU PODJETJU Novo mesto, ki so v zelo kratkem roku 5 mesecev pravili gradbena, kovin-ska, montažna in instalacijska dela na no ' sušilnici! »TEKSTIL« ni razočaral Ob otvoritvi sodobne trgovine s tekstilom in konfekcijo v Novem mestu V ponedeljek ob 7.30 je pod novimi arkadami na Glavnem trgu že bila gneča. Ženske z dežele, tudi nekaj domačink, so hotele prve čez vrata nove trgovine. Raz-vdelo se je, da bodo imeli naprodaj razno metrsko blago s popustom, zato je bilo tolikšno zanimanje. Natanko ob 8.00 so prvič odprli Za poplavijence: že 2,290.512 din V - oktobru je bilo zbranih za poplavljence 1,179.713 din, v novembru pa so se zbirki pridružile naslednje sindikalne podružnice: VP Novo mesto 8120 din, Tovarna zdravil KRKA 106.900 din, podr. II javnih služb 10.600 din, Odd. za notr. zadeve N. m. 22.200 din, Hotel Kandija 2500 din. Ko- munalno podjetje 59.200 din, Keramika 11.900 din, direkcija SGP PIONIR 40.300 din, Vodovod 2810 dinarjev, centr. obrati SGP PIONIR 31.380 din, Kmetij, zadr. KRKA 9000 din, Sekcija za vleko JZ 49.000 din, Gimnazija 17.610 din, Gozd. gospodarstvo 25.500 dinarjev, Trg. podjetje STANDARD 18.400 din, Elektro 13.600 din, Živosrebrne svetilke po mestu S skupnimi prizadevanji ObS, enote ELEKTRO Novo mesto in nekaterih delovnih organizacij so v našem mestu po mnogih ulicah in fcr" gih zasvetile živosrebrne javne luči. ki so nadomestile poprejšnje navadne električne. Med drugim je takšno sodobno javno razsvetljavo Za dan republike v Podhosti Krajevna organizacija SZDL pripravlja v sodelovanju z drugimi vaškimi organizacijami naslednji program v počastitev dneva republike: 28. novembra bo ob 15. uri otvoritev dvorane družbenih organizacij. Ob tej priložnosti bo šolska mladina iz Dol. Toplic nastopila s kulturnim programom, zatem pa bo občanom v razvedrilo prosta zabava. Novomeški kruh v Dol. Toplicah 16. novembra je občinska skupščina v Novem mestu potrdila predlog O likvidaciji pekari je v Dol. Toplicah in izročila preskrbo kruha v tem kraju pekarni in slaščičarni iz Novega mesta. Delavski svet novomeškega podjetja se je za prodajo kruha v Dol. Toplicah odločil 12. novembra, 18. novembra pa je kombi že peljal svež kruh v tamkajšnjo prodajalno. S tem so Dol. Toplice postale sedma stalna zapovrstna poslovalnica novomeškega podjetja, ki oskrbuje med drugim že nad 50 krajev na Dolenjskem, novomeško občino pa razen Žužemberka in okolice — v celoti. dobila Zagrebška cesta, h čemer je precej prispeval kolektiv IMV, dobil jo je Novi trg (prispevali so Hotel METROPOL, PTT podjetje in ObS), te dni jo bo dobilo naselje Nad mlini, za kar je prispevala enota ELEKTRO Novo mesto, sodobne živosrebrne svetilke pa so namestili tudi pred Prosvetnim domom v Novem mestu. Prizadevni kolektiv enote ELEKTRO Novo mesto je v dneh pred občinskim praanikom prispeval za ureditev javne razsvetljave tudi precej prostovoljnih delovnih ur izven rednega delovnega časa. Jutri o tričetrtletnem planu V novomeškem sindikalnem domu se bo jutri, 26. novembra ob 9. uri prčela 10. seja zbora delovnih skup. nosti občinske skupščine v Novem mestu, ki bo skupaj s plenumom ObSS razpravljal o uresničevanju družbe, nega plana občine do 30. septembra. podmladek RK Birčna vas je zbral 8048 din, kraj. org. RK Got-na vas 99.000 din. Aktivisti RK v Novem mestu so zbrali 37.600 din, kraj. org. RK v Birčni vasi 1800 din, Danica Ma-nič je darovala 5000 din, podmladek RK osnovne šole na Dvoru je zbral 11.804 din, kraj. org. RK v Mirni peči 56.000 din, kraj. org. RK v Žužemberku 8990 din, Vinko Levstik iz Rima je daroval 20.000 din, uslužbenci NOVOTEK-SOVE menze so darovali 14.192 dinarjev, člani kolektiva NOVO-TEKS pa so prispevali enodnevni zaslužek v skupnem znesku 391.521 dinarjev. Do 22. novembra je bilo zbranih 1,110.799 din, kar je skupaj z zneski, zbranimi v oktobru, 2,290.512 din. Vsem darovalcem prisrčna hvala! kupcem vrata sodobno unejene prodajalne trgovskega podjetja Dolenjka. Prodajni pulti imajo prost pristop, približno tako kot v ljubljanski NAMI ali Modni hiši. Kaj nudijo? Vehko izbiro me-trsktega blaga, tudi več kamgur-nov, posteljno perilo, odeje, mo-Sko, žensko in otroško perilo. Ugotovili smo. da je TEKSTIL prva trgovina v Novem mestu, ki ima vsaj malo več izbire v galanteriji, predvsem v gumbih, preji-cah, trakovih itd. Kupci bodo gotovo zadovoljni tudi s pultom za dežnike in z modnimi pleteninami. Poseben oddelek konfekcije je za Novo mesto pravo presenečenje. Izbira ženskih, moških in otroških plaščev, kostimov tn drugih oblačil ni samo velika, temveč tudi kvalitetna. Prodajajo namreč le oblačila naših najbolj znanih konfekcijskih tovarn kot so: »Be-ko« Beograd, »Kroj« škofja Loka, »Modna oblačila« Ljubljana, Konfekcija Vukovar itd., katerih modeli so znani iz modnih revij. Prvi dan je bilo posebno veliko zanimanja za ženske plašče iz umetnega krzna. Trgovina TEKSTIL je zaradi sodobne opreme in Dogate izbire blaga postala za kupce najbolj privlačna v vsem mestu. Potrošniki pa sd želimo le tega, da nas v sedanjem navdušenju ne bi razočarali Rb. Roditeljski sestanek — občni zbor DPM v Škocjanu 14. novembra so v škocjanu sklicali roditeljski sestanek, ki je bil v drugem delu hkrati tudi ustanovni občni zbor društva prijateljev mladine. O vprašanjih vzgoje- pouka in učenja je zbranim spregovoril šolski upravitelj tovariš čelesnik, njegove misli pa so bile osnova za razpravo o delu društva, ki so ga ustanavljali. Pomenili pa so se o tem, kaj morajo narediti RK, ZMS in DPM, da bi kar najbolj pomagali šolski mladini. Med drugim so sklenili organizirati novoletno praznovanje, praznovanje ob dnevu republike itd. Tudi šolski kuhinji bodo pomagali po vseh močeh. Do zdaj so IZREDNE KONFERENCE SZDL Kakor je bilo dogovorjeno, bodo na izrednih konferencah Socialistične zveze v novomeški občini, ki so se medtem že začele, razpravljali o najvažnejših vprašanjih razvoja v občini, predvsem pa o nadaljnjem napredovanju kmetijstva in modernizaciji kmetijske proizvodnje, smotrnejšem gospodarjenju z gozdovi, zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev in o gibanju gospodarstva v luči novih ekonomskih ukrepov. Občinski odbor je pozval krajevne organizacije SZDL in želel, naj bi vso problematiko prej obravnavali njihovi odbori, ker bi tako vodstva krajevnih organizacij prišla pred izredne konference z izdelanimi predlogi. Vsekakor bi to vplivalo, da bi bila razprava uspešnejša in njeni sklepi boljši. Krajevne organizacije SZDL bodo izredne konference končale do sredine decembra, občinska konferenca SZDL pa bo predvidoma v januarju 1966. zbrali že 2.200 kilogramov krompirja, nad 700 kilogramov zelja, nakuhali 130 litrov sadnih sokov in nabavili večje količine povrtnin, tako da je kuhinja v tem šolskem letu dobro preskrbljena. Škocjanski primer je lahko za zgled mnogim krajem v novomeški občini, kjer DPM še vedno ne morejo najti skupnega jezika z ostalimi organizacijami. M. T. 28. NOVEMBRA SLAVJE V ŠKOCJANU Za dan republike pripravljajo v škocjanu več slovesnosti, katere pa se bodo odvijale že dan poprej. Tako bodo v nedeljo dopoldne gasilske vaje, otvoritev vodovoda v Hra-stovljah ter istega dne še akademija. Sodelovali bodo šolarji domače osemletke ter pripadniki novomeškega garnizona. Decembra razpisi v DS Po sklepu občinske skupščine morajo delovne organizacije v novomeški občini razpisati volitve v delavske svete najkasneje do 16. decembra letos. »PARTIZAN« ŽE DLJE ČASA NE OPRAVIČUJE SVOJEGA IMENA Novo športno društvo v Novem mestu? ZDRAVNIK VAM SVETUJE Mišična revma je zelo razširjena bolezen. Obole posamezne mišice ali pa mišične grupe. Vlaga, mraz, napor in neozdravljena žarišča v telesu so glavni vzroki za bolezen, če za mišično revmo zbolimo, se bolezen pozneje rada ponavlja, ker postane obolela mišica ali mišična grupa nagnjena k revmatizmu. Bolezen je lahko akutna in kratkotrajna ali pa kronična in dolgotrajna. Akutna oblika bolezni nastane najraje po nekem hitrem močnem gibu. Največkrat zboli mišica dvigalka trupa, ki povzroča hudo bolečino v križu. Zelo rada zboli leva ali desna sprednja vratna mišica, ki potegne glavo v nasprotno smer in jo nagne, trapecna mišica hrbta, ki povzroča bolečine zadaj na vratu, in ramenska mišica, ki ne dovoli odročiti nadlaht. Bolna mišica je trda, napeta in boleča. Bolečine se menjavajo, popuščajo in se ponavljajo. Dotikanje, grijanje in mraz povzročajo hude bolečine. Zdravnik predpiše zdravila za potenje, obolelo mišico grejemo s termoforjem ali električno blazino in po nekaj dneh bolnik ozdravi. Kronična oblika bolezni povzroča bolečine v raznih mišičnih grupah, ki se selijo iz mišice v mišico in trajajo lahko leta. Včasih najdemo v obolelih mišicah kot grah velike otrdline, ki so pa lahko tudi večje. Zdravnik predpiše protirevmatična sredstva, priporoča masažo, kopanje v topli vodi, toplo obleko. V to vrsto bolezni spadajo večino obolenja v križu, ko bolnik navaja, da se je sklonil, pa se ni mogel več zravnati, da je nekaj težkega dvignil, pa mu je počilo v križu, da je počepnil, pa ni mogel več vstati, da bi kmalu padel, pa se je ujel, ker je hitro zamahnil in začutil v križu ostro bolečino ter podobno. Prav tako navaja bolnik za nastanek bolezni na vratu, da je hitro pogledal v stran, da je sunkoma obrnil glavo, da »se je zaležal«, da je pogledal pod stol ali pod mizo, pa ni mogel več vzravnati glave itd. Glede rame pa pravi bolnik, da je nekaj vrgel, da se je preveč napel, da je nekaj težkega dvignil, da je težko nosil, da je porival voz ali avto, da se je z ramo uprl v nekaj itd. Vse to je navadno tudi res. če ni mogoče najti znakov poškodbe, potem največkrat gre za mišično revmo. lir. B. O. Do konca leta ima novomeški Partizan še 200.000 dinar j jv. Obe telovadnici, ki ju bodo uporabljali v večernih urah pripadniki društva, bo seveda treba plačati »V takih pogojih, v kakršnih delamo sedaj, je vse skupaj že brezupno, meni predsednik tega najštevilnejšega novomeškega športnega kolektiva Janko Petrič. »Zdi se mi nerazumljivo, da so v Trebnjem lahko zgradili tako telovadnico, da imajo podobne prostore za nemoteno zimoko delo tudi v Kočevju in še kje drugje, le v Novem mestu se vsako leto ponavlja stara pesem. Končno bi bil čas, da bi se na občini odločili za gradnjo tega prepotrebnega objekta. Montažna telovadnica bi veljala 30 do 40 milijonov, če pa bi pod njo zgradili modarno kegljišče, bi doplačali še 20 milijonov. Mislim, da bi morali o tem, ali naj gradimo ta dva prepo-trebna objekta, prav resno razpravljati, če nam je seveda kaj do športa in telesne vzgoje!« Medtem pa Partizan životari in Zakaj tako? V športni rubriki DELA — Brez škarij — smo brali o slabih primerih na treh republiških turnirjih v namiznem tenisu. Udeležba je bila dobra, organizacija pa zanič. Zatem poroča DELO o poznih igrah pionirjev (ponoči), slabih urnikih in organizacijskih pomanjkljivostih. Poročevalec končuje, da bi bil že skrajni čas, da bi vmes posegla namiznoteniška zveza Slovenije in poskrbela, da bi v prihodnje organizacijo takih prireditev zaupali klubom, ki bodo sposobni zagotoviti tekmovanje v rednih razmerah. Tako pa ni samo pri namiznem tenisu! Kočevje, ki je znano po organizatorskih sposobnostih, je že večkrat ponudilo organizacijo tekmovanj, pa je bilo rečeno, da so od drugod prispele »ugodnejše ponudbe« ali pa, da je »Kočevje preveč oddaljeno«! Res nismo letoviški kraj, imamo pa eno najsposobnejših telovadnic v Sloveniji, ki odtehta vse ostalo! Če gre za treninge in nemotena tekmovanja, je prav, da se to izvede tam, kjer so tehnični pogoji dani, če pa gre bolj za udobnost in razvedrilo tekmovalcev, si seveda prizadevajo in se navdušujejo za letoviške kraje ne glede na to, da morajo v premajhnih tekmovalnih prostorih vaditi oziroma tekmovati do druge ure ponoči. Koliko je to v skladu s težnjami telesne vzgoje in vzgoje mladih športnikov, je seveda drugo vprašanje. Stališče zaradi oddaljenosti je prav smešno. Takrat ko smo imeli v Kočevju republiške in zvezne prireditve, pa tudi mednarodna srečanja (mladinski atletski dvoboj Jugoslavija — Avstrija t, smo se morali cincati a vlakom skoraj tri ure do Kočevja, pa je bilo vse v redu. Smo bili pač skromni! Zdaj imarno asfaltirano cesto in osem avtobusov v obeh smereh na poti iz Ljubljane v Kočevje, kamor pridemo v eni uri, smo pa nenadoma »oddaljeni kraj« (beri: podeželje!), ki ne nudi takih ugodnosti kot drugje. Mislim, da je to vprašanje važno in bi ga bilo treba proučiti ter upoštevati pri sestavi programov za republiška tekmovanja raznih zvez v letu 1966 To poudarjam predvsem zategadelj, da ne bo treba spet pisarit! v rubriki BREZ ŠKAPTJ. A. ARKO iz povsem razumljivih razlogov že tudi vč let ne opravičuje svojega imena. Splošne telesne vzgoje, ki je osnovno delo partizan skih društev, namreč nimi, ker je ne more kje imeti. Za nekaj mesecev na prostem je delo nepomembno, v telovadnicah pa ni prostora za vadbo najmlajših, ki ne morejo hoditi k telovadbi "ob osmi uri zvečer, ko se telovadnice izpraznijo! Komisija tpri ObZTK je že začela resno razmišljati, da bi ustanovha novo športno društvo. V tem primeiu od Partizana ne bi ostalo ničesar Več. Vse panoge, ki zdaj delajo, bi prišle pod novo društvo, splošne telesne vzgoje, pa tudi v tem primeru ne bi mogli vpeljati. Medtem ko se posebna komisija ukvarja s tem problemom, pa so športniki iz nekaterih panog stopili še korak naprej. Sliši se, da nameravajo odbojkarji zaprositi za »državljanske pravice? v Novoteksu. To je povsem razumljivo, saj je precej odbojkarjev iz tega kolektiva. Po poteh cd-bojkarjev nameravajo tudi košarkarji, ki bodo za pristop naprosili tovarno stekla »Inis«. To je v sedanjem položaju skoraj gotovo tudi najbolj pametna rešitev, čeprav nekateri menijo, da bi sredstva, dobljena od kolektivov, vložili v novo športno društvo. Seveda še ni nič zanesljivega, saj morata obe ekipi naj prej uradno zaprositi oba delov na kolektiva, nato pa morajo samoupravni organi odločati, kaj bodo naredili s prošnjami. Će bi res prišlo do ugodnega odgovora, potem bi vsaj za odbojkarje in košarkarje rešili največji problem: denar, kajti ne dvomimo, da bi tako Novoteks kot Inis znala dobro poskrbeti za oba športna kolektiva. Obe ekipi pa bi bili za tovarni hkrati reklama, ki niti ne bi bila tatco draga. Ce bi tudi prišlo do ugodne rešitve, pa problem »telovadnica« še vedno ostane. Ob še tako ugodnih finančnih pogojih odbojkarji in košarkarji ne bi mogli vaditi pozimi, tudi če bi imeli trenerja in dovolj denarja, da bi plačevali telovadnico! Torej. odborniki novomeške občinske skupščine in vsi tisti, ki lahko kakorkoli pomagajo, da bi Novp mesto končno le dobilo telovadnico, naj takrat, kadar bodo govorili o njej, pomislijo ne le na šport, tekmovanja, uspehe, ampak naj se zamislijo še nad zdravniškimi podatki, ki dovolj jasno govore, koliko več otrok je s telesnimi napakami, kako hitro in strmo se dvigajo odstotki takih bolezni. Vzrok je jasen: Zmaga kegljačev METALNE V počastitev občinskega praznika sta moštvi METALNE in SVOBODE v Krmelju odigrali prijateljsko tekmo v kegljanju. Zmagala je METALNA s 390:265 kegljem. D. B. LAŠKO : CELULO-ZAR 2:3 V zaostali tekmi Celjske nogometne podzveze je krški CELULO-ZAR v Laškem premagal tamkajšnje moštvo s 3:2 (3:1). Dva gola za Krčane |e dal Sotosek, enega Germek. Pavk ■ vse premalo mislimo na ■ zdravo splošno telesno vzgojo ■ mladine! Novomeški Partizan ■ je bil včasih, ko je bilo v ■ olu'li telovadnicah vsaj malo ■ prostora, za vzgled, boril se jc B «a znani tradicionalni pokal B »Dela«, imel je celo množico ■ oddelkov od cicibanov do stali rejših članov in članic, imel ■ je vrsto športnih panog! In M kaj je od vsega tega ostalo do ■ danes? J. SPLIHAL ■ BBI ■ UlU19ftB b ŠAH m Šah v Kočevju Trenutno Sta v Kočevju dva šahovska turnirja. Pričel se je pionirski turnir za IV. kategorijo, na katerem sodeluje 18 pionirjev in pioniTk. Pričel se je tudi turnir za prvenstvo- Kočevja za leto 1965. Igra 14 šahistov, med njimi 3- drugokate-gomiki. 10 tretjekategornikov in 1 četrtokatgornik. Odigrano je bilo že tretje kolo, katerega zanimivost je v tem, da ni bilo nobenih remijev in da je na 4. mestu 12-letni pionirček Vovk, ki je premagal kar dva trotjekategornika! Stanje no 3. kolu: Ivič in Oster-man 3, štimac 2 (1), Vovk, Me-stek, Gornik in Rus 2, Šafer in Jane**£ l d), Mohar in Pavček 1, Kolobota Stjepič in Dobrič 0 točk. Pobuda mladih za oživitev šahovskoga živi jenja v Kočevju je v celoti uspela. Sedaj imajo redne isrralno večere tako za turnirje in učenje. Igrajo v domu telesne kulture. kjer imajo klubsko sobo. A. Arko Za novomeške šahiste! Šahovsko društvo Novo mesto prireja jutri zvečer ob 20. uri v prostorih ndadinske sobe nagradni hrznturn'r. Vabimo vse šahiste, da se prireditve v čast praznika republike polnoStevilno udeleže! PORA7 KRŠKIH ŠAHISTOV Brežiški šahisti so se v počastitev svojega občinskega praznika pomerili doma s šahisti Iz Krškega in zmagali O.iiN: poročila ob 5.15, 6.00. 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.01), 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, >6. NOVEMBRA: 8.05 Operna matineja. 9.35 Pet minut za novo pesmico. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Rihar: Različne vrste slovenskega medu in njihova učinkovitost. 12.40 Pozdrav iz Bele krajine. 14.35 Ruske narodne pesmi. 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.45 Kulturni globus. 20.00 Iz arhiva operetnih melodij. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. sobota, 2". NOVEMBRA. 8.05 Glasbena matineja — S poti po domovini. 9.15 Trobenta in godala.- 10.15 Dueti iz Verdijevih oper. 11.00 Turistični napotki za Ulje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Nada Bihtar-šič: Rentabilnost proizvodnje nilc ka v novih pogojih. 12.40 Vaški kvintet in ansambel Boruta Les jaka. 14.05 Pojo slovenski operni pevci. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.20 Iz relejnih postaj — Maribor. 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe. 20.20 Spoznavajmo svet in domovino (javna oddaja). 22.10 Oddaja za naše Izseljence, NEDELJA, 2K. novembra: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... 1) Karel Kozar-Romi: Obkoljeni; 2) Vinko Snoj: Preoblečen v varilca. 10.25—11.45 Čestitke za praznik. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — lil. 13.30 Za našo vas. 13.45 Igra jo Zadovoljni Kranjci ln ansambel Miška Hočevarja. 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne. 16.00 —16.20 Humoreska tega tedna: Povprečni Jugoslovan. 17.30 Radijska igra — Zvonimir Bajsić: Goljufa. 20.00 Naš nedeljski sestanek. PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA: 6.00—8.00 Praznično jutro. 8.05 Mladinska radijska igTa — Aleksander Marodič: Vihar. 8.45 Mladina za 29. november. 10.00 Koncert lahke glasbe. 11.00 Nace Grom: Razvoj ustavnosti v dvajsetih letih. 12.05 Čestitka za dan republike. 13.30 Vtisi z dežel, ki so jih obiskali naši novinarji. 15.05 Praznično športno popoldne. 16.00 Zvone Kržišnik: »Post fe-stuni Opatija 65«. 18.00 Literarna oddaja: »Praznični pogovori«. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT, studio Ljubljana: Beethovnov večer. TOREK, 30. NOVEMBRA: 6.00 —7 35 Dobro jutro! 7.35 Domovina naša je svobodna... -9.05 Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Kralj iz Krasinca — Srečka, Anica Reb-zelj iz Ostroga — Zvonka, Marija Muhič iz Golobinjeka — Jožeta, Ana Jakša z Rožanca — Tomaža, Ana Zeleznik iz Zagriča — Zdrav-ka, Danica Vancaš iz Zaloke — Ivana, Jožefa Dragovan iz Dra-šičev — Martino, Marija Nemanič iz želebeja — Antona, Marija Sladic iz Sajenic — Mojco, Eva Oba-ha iz Tržišča — Dušanko, Stanislava Malešič iz Radovič — Mojco, Ljudmila Nahtigal iz češnjic — >Bemardko, Marija Strbenk s Korita — Darka, Marija Lenart iz Smolenje vasi — Tomaža, Ana Flis iz Velikega Lipovca — Cvetko, Slavka šiška iz Dolnje Straže — Dušana, Barbara Levaj lz Ka-nižarice — Eriko, Stanka Cerno-ša iz Kostanjevice — Briglto, Marija Košir lz Dolnje Straže — Draga, Jožica Kolenc iz Velikih Brusnic — Suzano, Angela 2Iogar iz Bereče vasi — Ivana, Martina Kolegar iz Žabje vasi — Darjana, Vera Habinc iz Trebče vasi — Vesno, Danica Logar iz Črnomlja — Tanjo, Terezija Brajdič z Ru-perč vrha — Regino, Stanislava Papež iz Rebri — deklico, Ana Pekolj iz Pekla — deklico, Terezija Mohorčič iz Žužemberka — deklico, Marija Šuštaršič z Gornjega Vrha — dečka, Jožefa Mi-kllč iz Gornjega Karteljeva — deklico. Obveščam vse cenjene stranke, da se je sedlarstvo in tapetništvo iz Bršlina preselilo v Novo mesto, Prešernov trg 4. STANE GORENC, Prešernov trg 4, Novo mesto. * Tapetnik BRANKO JERMAN obveščam cenjene stranke, da sem odprl delavnico na Prešernovem trgu, 10 v Novem mestu. Izdelujem kavče, fotelje, zofe, prevleke sedežev za avtomobile, razne dekoracije, zavese, oblagam tla s plastičnimi masami in stene s tapetami. Se priporočam za naročila! Delo izvršujem točno in po konkurenčnih cenah. UPOKOJENCEM! Republiški zavod za soc. zavarovanje ni pravočasno nakazal Komunalnemu zavodu v Novem mestu sredstev za izplačilo decembrskih pokojnin in kot vse kaže, nekateri upokojenci morda ne bodo do-bib" pokojnin pred dnevom republike, ampak šele po praznikih. Komunalni zavod' za soc. zavarovanje v Novem mestu je začasno namenil del svojih sredstev v ta namen. 23. novembra je imela podružnica SDK poleg položnic tudi potrebna sredstva. 24. novembra je SDK dostavila področnim poštam denar in položnice, v treh dneh pred prazniki pa pismonoše najbrž žal ne bodo mogli raznesti vseh pokojnin. Komunalni zavod za soc. zavarovanje v Novem mestu prosi vse prizadete upokojence, ki pokojnin pred prazniki morda ne bi dobili, naj to oprostijo, čeprav je zamude kriv republiški zavod za soc. zavarovanje. Vse upokojence tudi prosimo, naj ne nadlegujejo pismonoš, ki niso nič krivi! PREKLICA Podpisana Frančiška Darovec iz Hruševca 14, p. Straža, prepovedujem hojo po parceli številka 1019. Kdor ne bo upošteval tega preklica, ga bom sodno preganjala. * Podpisana Štefka Razpet iz Srednika pri Šentjanžu preklicu-jem vse žaljivke, ki sem Um izrekla o Veri Livk. Delavska univerza TREBNJE bo organizirala 100-urni ZAČETNI TEČAJ iz ruskega in nemškega jezika Informacije dobite v pisarni Delavske univerze, Trebnje, vsak dan od 7. do 14. ure. »KRKA« tovarna zdravil NOVO MESTO sprejme takoj kvalificiranega ali polkvalificiranega ZIDARJA Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje sprejema splošni sektor podjetja do 4. decembra 1965. Viktor Konjar: Po svojih najboljših močeh. 9.25 Ž letošnjega repertoarja zabavnega orkestra RTV Ljubljana. 10.00 V narodnem tonu po Jugoslaviji. 11.00 »Živa kultura«. 13.30 Pol ure z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij. 14.00 Milenko Šober: O naših turističnih perspektivah. 14.30 Slovenske melodije za praznik republike. 16.00 S sklepnega koncerta na IV. jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov umetnikov dne 23. X. 1965 v Ljubljani. 17.30 Športniki, o katerih bomo kmalu slišali. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Radijski krst. 20.20 Radijska igra — Marjan Marine: Ogledala in baloni. SREDA, 1. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Pojo naši mladinski zbori. 10.15 Igra violinist Ali Dermelj. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v decembru. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Koncert pihalne godbe Ljudske milice iz Ljubljane. 16.00 Vsak dan za vas. 18.05 Iz fonoteke radia Koper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Lahka glasba raznih dežel. ČETRTEK. 2. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Stari in novi znanci. 10.15 S solisti zagrebške opere. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti, inž. Slavko Cepin: Gospodarski pomen raziskav v živinoreji. 12.40 Ansambel Franca Korbarja in trio Vilija Petriča. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 »Enajsta šo- la«. 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice. 17.05 Turistična oddaja. 18.20 Odskočna deska. Nova vrsta 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — Prešernova beseda — III. RADIO BREŽICE PETEK, 26. NOVEMBRA: 18.00 — Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami. 19.00 — Direkten prenos svečane akademije ob dnevu republike s sodelovanjem solistov Ljubljanske opere. NEDELJA, 28. NOVEMBRA: 10.20 — Poročila — Z zadnje seje občinske skupščine Brežice — Zunanjepolitični pregled — Predsednik obč. odbora SZDL Brežice Janez Volčanjšek govori o pripravah na občinsko konferenco — O stanovanjski Izgradnji v Brežicah — Marja Uratarič: Moja potovanja po stari in novi Švici IV. — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce: Zimsko škropljenje sadnega drevja — Domače viže v izvedbi Slovenskega okteta -in kvinteta bratov Petrič — Magnetofonski zapis — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani rčestitajo in pozdruvljajo. PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA: 9.00 »- Ob dnevu republike. 9.30 — Delovni kolektivi čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 30. NOVEMBRA: Oddaja odpade. RAZPIS Zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kočevje proda po sklepu upravnega odbora zavoda z dne 13. novembra 1965: par konj s kompletno opremo ter voz - gumar, 4 tonski Prodamo najugodnejšemu ponudniku. — Licitacija bo 15. decembra 1965 v Kočevju, Tomšičeva ulica 1 ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri pa za ostale. Ogled in informacije dnevno v navedenem kraju ali po telefonu na štev. 86-392. Zavod za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo KOČEVJE KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« Novo mesto razglaša prosto delovno mesto FAKTURISTA Pogoj : srednja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja. Zaželena praksa na fakturnem stroju. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Posestvo »SNEŽNIK« — Kočevska Reka SPREJME V DELOVNO RAZMERJE VEČ ŽIVINOREJCEV Družinska stanovanja so zagotovljena. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite sekretariatu posestva. Razpis velja do 31 decembra 1965. KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« NOVO MESTO bo razprodala VINOGRADE NA TRŠKI GORI IN V STAREM GRADU Zainteresirane stranke naj pošljejo na upravo Kmetijske zadruge »Krka« pismene prošnje, v katerih naj bo navedeno, kje je interesent in za kakšno približno površino. V kolikor ne bo interesentov za vse površine, bo za-^druga naknadno razpisala javno dražbo. Razpisno-razglasna komisija podjetja storitvenih obrti »KOVINAR« KOČEVJE razpisuje po sklepu seje z dne 8. novembra 1965 prosto delovno mesto KVALIFICIRANEGA KOVINOSTRUGARJA POGOJ:ustrezna strokovna kvalifikacija z najmanj 3-letno delovno prakso. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop dela je možen takoj. Prijave je treba poslati do vključno 30. novembra 1965. DOLENJSKI UST LASTNIKI iN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevj«, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk tglavnl in odgovorni urednik). Rla Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Moš kon, Jože Prime, Jožica Teppev in Ivan Zoran. IZHAJA vsa četrtek - Posamezna številka 60 din — Letna naročnina za 1965: 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pn podružnici NB v Novem mestu: 521-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje DELO v Ljubljani.