S PRVOMAJSKE PROSLAVE V PTUJU
IZ SPOMINOV ČRPAMO MOČ
ZA NOVE DOSEŽKE
St
YU ISSN 0040-1978
LETO XXXV., Št. 4
PTUJ, 13. MAJ 1982
CENA 8 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Samoupravljanje je pravica in dolžnost (stran 2) Problemi ljudi v globoki starosti (stran 5)
Na vrsti so travniki (stran 6)
Več sto obiskovalcev... (stran 8) Sodelovanje vojakov in mladine (stran 9)
13. MAJ-DAN VARNOSTI
Dan varnosti že dolgo ni več praznik samo delavcev organov za notranje zadeve in drugih ustreznih služb, temveč ta dan postaja Vse bolj praznik vseh delovnih ljudi in občanov. Samozaščitno delovanje v krajevnih skupnostih, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih postaja vse bolj samoupravljalska praksa, del rednih vsakodnevnih opravil. Pri tem posvečamo vse večjo skrb stalnemu ocenjevanju varnostnih in političnih razmer ter pravočasnemu sprejemanju učinkovitih ukrepov. - ■
Ob tem se tudi vse globlje zavedamo, da ni dovolj, če samo formalno organiziramo družbeno samozaščito, če imamo- dobro sestavljene samoupravne akte in predpise s tega področja, če imamo dobre ocene in plane, če vse to ostaja v skrbno zakljenjenih predalih, z njihovo vsebino pa so seznanjeni le posamezniki. Vse bolj se zavedamo, da je ob tem potrebno razvijati večjo osveščenost ljudi, njihovo večjo gibljivost, zavzetost in sposobnost, ustvarjati višjo raven varnostne kulture slehernega človeka. Le tako bo vsak delovni človek in občan znal neposredno in pravilno posegati ob vsaki slabosti, napaki, zlonamerni kritiki in podobnim pojavom, ki utegnejo vznemirjati ljudi ali celo izpodkopavati vodilno vlogo delavskega razreda, samoupravni položaj delovnih ljudi in občanov, njihove pravice, varnost ljudi in družbenega ter zasebnega premoženja.
Posebej velja poudariti, daje prav v sedanjem času zaostrenih mednarodnih odnosov, gospodarske krize v svetu in s tem povezanih gospodarskih težav doma, ko vse prepočasi ali premalo dosledno uveljavljamo družbeno ekonomske odnose, ko se spopadamo z lastnimi napakami in slabostmi, daje prav v sedanjih razmerah toliko pomembnejša večja aktivnost družbene samozaščite na vseh področjih. Pojavi kršitev samoupravnih pravic delavcev, poslovno zapiranje v ožja okolja ali monopolistično obnašanje, različne špekulacije, nespoštovanje zakonitosti, sklenjenih dogovorov in sporazumov in podobno, vse to terja kritične ocene, ugotavljanje konkretnih nosilcev, pojavov in neposredne odgovornosti.
Nepomirljivi moramo biti tudi do pojavov ogrožanja splošne varnosti delovnih ljudi in občanov, družbenega in zasebnega premoženja ob požarih, prometnih nesrečah, nesrečah pri delu, nedisciplini, onesnaževanju okolja in raznih drugih oblikah kriminalitete. Vse to so naše skupne naloge, odgovornosti in skrbi, zato dan varnosti proslavljamo skupaj z delavci organov in služb notranjih zadev — vsi delovni ljudje in občani.
FF
LENART
Slavili so občinski praznik
Vse od 1. do 11. maja so se v lenarški občini vrstne športne kulturne in druge prireditve v počastitev občinskega praznika. Izvedli so turnir v košarki, tekmovanje v namiznem tenisu in republiško tekmovanje v motokrosu. V lenarški matični knjižnici so odprli razstavo skulptur kiparjev A. Kovača in J. Šušteršičeve, v Cerkvenjaku so odprli razstavo del udeležencev slikarske kolonije Zavrh 81 in slikarja Maksa Kavčiča, v Benediktu pa je bila občinska revija pevskih zborov.
Gotovo so bili ob prazniku občine najbolj veseli krajani obmejne krajevne skupnosti Lokavec, kjer so predali namenu telefonsko omrežje. Zanj so prispevali sredstva PTT, delovna organizacija Potrošnik in krajani s prostovoljnim delom in prispevki. Tokrat je zazvonil telefon v osnovni šoli, ostali priključki pa.čakajo na lastnike. Dela so veljala 700 tisoč dinarjev. Slovesno je bilo tudi na Zgornji Ščavnici, kjer so odprli vodovod.
Osrednja prireditev je bila v nedeljo v Cerkvenjaku, na slavnostni seji so se sestali delegati skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Lenart v lenarškem domu kulture, na to pa je bilo ljudsko zborovanje, ko so v Cerkvenjaku pripravili tudi povorko pripadnikov civilne zaščite in prikaz kmetijske mehanizacije.
N. Dobljekar
Ob mesecu mladosti
Maj je mesec poleta in mladosti, čas dela in slavja. Tito in mladost;— odličje dela, odločnosti, poleta, ljubezni, enotnosti, moči. To je nada naše prihodnosti, Tovariš Tito je često poudarjal, da se narodu, ki ima tako mladino, kakor jo imamo mi, ni treba bati za svojo bodočnost! Tito je v to veroval, ko je na čelu Partije pozval narod na vstajo proti sovražniku. Mladi so se zvrstili pod proletarsko zastavo, imeli so štirinajst, petnajst šestnajst let. Bili so neustrašni bombaši, kurirji, mitraljezci, ki so neizmerno ljubili življenje, a od njega so edino imeli rajši svobodo. Za svobodo so se borili s svojim učiteljem, vrhovnim komandantom tovarišem Titom; mnogi so ostali na večnih mrtvih stražah . ..
Tito—večna mladost naše revolucije —je veroval v mlade tudi, ko jih je pozval v obnqvo porušene domovine. Bombe in mitraljeze so zamenjali krampi in lopate. Spet so jurišali — mladinske delovne akcije so postala tradicija, življenjska šola mladih. Tovariš Tito je cenil doprinos mladih v izgradnji države in se vedno veselil otvoritve novega delovišča .j..
Mladi so brezmejno ljubili Tita, srečni so bili ob njem in on je brezmejno veroval v moč mladosti. Bili so npsilci in ustvarjalci socialističnega samoupravljanja, negovanja bratstva in enotnosti, tovarištva, stebri splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Mladi hočemo Jugoslavijo tako, kakršna je sedaj,
za to se borimo s poletom svoje mladosti, močjo svojega znanja in moralnih vrednot, nadaljevati Titovo revolucionarno delo. To je obveza mladine ob sprejemu štafete mladosti, izrazu ljubezni, privrženosti in vdanosti tovarišu Titu in njegovemu deluj letos že drugič brez Tita. Ostala je simbol naša enotnost in večne obljube, da bo Titovo delo vedno živelo v srcih mladih. Prav mesec maj, mesec mladosti, bo prav zagotovo udarni mesec, saj bo »y mladinskih organizacijah, vrh aktivnosti.. . Proslavili smo mednarodni praznik dela — prvi maj, se spomnili dneva zmage pred 37 leti.
Četrti in petindvajseti maj sta povezana z imenom in delom tovariša Tita ter vsak zase pomenita zavezo, da bomo zavestno sledili revoluciji in izgrajevali ter dograjevali sistem samoupravljanja, enakopravnega sodelovanja in razvoja vseh narodov in narodnosti SFRJ, v mednarodnem prostoru pa krepili vlogo gibanja neuvrščenih,
Ti jubileji so povezani z mladostjo in smelostjo, najbolj slovesen pa bo dan mladosti, rojstni dan tovariša Tita. Bilje eden od vizionarjev, ki so vedeli, da snujejo bodočnost, pod negovo zastavo, na kateri so bili ti ideali jasno zapisani, se prva uvršča njegova mladina .. .
■	V tem mesecu pa se tudi prično razprave v pripravah na XI. kongres ZSMS, kjer se bomo izrekli, za bodoče usmeritve v delu ...
Drago Papler
Pomlad v Halozah
Foto: I. Gani
Razstava kruha in pogač je navdušila Ptujčane.
V počastitev 13. maja — dneva varnosti bo v soboto, IS. maja ob 18. uri v Centre srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju koncert godbe milice iz Ljubljane, Vstopnine ni. Vabljen}!
Na predvečer delavskega praznika — prvega maja, sodelavci ptujske občine svečano proslavili svoj praznik. Zbrali so se na dvorišču predelovalnega centra grozdja in polnilnice vina kmetijskega kombinata Ptuj—TOZD
Kletarstvo »Slovenske gorice« Ptuj, kjer so predali svojemu namenu novo polnilnico vina. Le-ta je velikega pomena za delavce te temeljne organizacije
—	saj bodo lahko dosegli novo kvaliteto pri polnjenju vina in
Slavnostni govornik Vinko Vidic*
Predstavniki občinskega sveta zveze sindikatov so podelili letošnje srebrne znake.	''
tudi uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Slavnostni govornik na prvomajski proslavi je bil Vinko Vidic, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Podravje. V svojem govoru je poudaril pomen praznovanja delavskega^ praznika in nadaljeval: »Prvi maj je praznik dela — praznik miru
—	to je praznik samoupravljanja. Ne more biti ustvarjalnega dela brez miru in ne miru brez ustvarjalnega dela in ne našega nadaljnjega razvoja brez samoupravljanja. To je praznik ljudske solidarnosti, rušenja vseh prepirov med narodi — praznik interna-cionalizma, uveljavljanja skupnih idealov vseh ljudi, ki ustvarjajo z lastnim delom in z željo živeti v miru in v svobodi.
Maj — najlepši mesec spominov in ponosa na velike dni našega boja, revolucije in svobode za človeka, za ljudi, ki jim je bilo žal življenj za to, da ne bi bilo tlačeni in ponižani. Maj je tudi mesec, ko so nam srca zastala od neizmerne bolečine in žalosti, saj smo. izgubili človeka, ki smo ga imeli radi — to je Tita. Naša povezanost s Titom in njegovim revolucionarnim delom je enotna in nerazdružljiva, ker je pot našemu samoupravnemu razvoju in naši pripravljenosti. da trajno varujemo, branimo in gradimo naprej svojo socialistično samoupravno družbo.
Bratstvo, enotnost, samoupravljanje, neuvrščenost, so stebri, na katerih se bo razvijala naša družba tudi v bodoče.
Začeti boj za1 gospodarsko stabilizacijo zahteva od nas vseh ustvarjalnih in organiziranih subjektivnih sil veliko odločnost in disciplino pri doseganju ciljev, srednjeročnega/razvoja, večjo in smotrnejšo proizvodnjo, produktivnost, boj za večji dohodek in podobno.
Z zavestno odgovornostjo vsakega od nas za svoje delo in z. odločnim bojem za resnično samoupravljanje bomo premostili sedanji težak gospodarski polo-
žaj in si zagotovili pot za nadaljnji nemoten družbeno-ekonom-ski in politični razvoj naše države. Vse to pa nam narekuje drugačno vedenje, kot smo. ga bili vajeni doslej. Zato storimo in uresničimo naš dolg, našo obvezo. Ko smo se v tistem turobnem jutru pred dvema letoma poslovili od tovariša Tita, smo se zavezali, da bomo samoupravno življenje obogatili in izpolnili ter odpravili slabosti, ki smo jih v največji meri povzročili sami. Teh obljub pa še nismo izpolnili.
V letu, ko so se vsi naši delovni ljudje in družba kot celota, odločno borijo za stabilizacijo, bo 12. kongres jugoslovanskih komunistov, ki bo sprejel stališča do najpomembnejših družbenih problemov doma in po svetu. Tudi kongresi sindikatov in zveze socialistične mladine bodo sprejeli kongresne napotke za napredek in razvoj naše družbe. Odločno bodo morali biti opredeljeni najaktualnejši problemi in nakazane smeri njihovega razreševanja.«
V nadaljevanju prvomajske slovesnosti so predstavniki sindikata podelili 15 srebrnih znakov posameznikom in 4 osnovnim organizacijam sindikata za uspešno delo v sindikatih. Peti znak pa so predstavniki sindikata že podelili občinskemu svetu ZS Arandjelovac ob nedavni slovesnosti v Mostju.
V program prvomajske proslave so se uspešno vključile tudi kmečke žene, ki so pripravile razstavo kruha in pogač. Razstavljene izdelke pa so tudi prodajale.
Prvomajska slovesnost se je nadaljevala z bogatim kulturnim programom, v katerem, ni manjkalo glasbe, pesmi in plesa. Po končani proslavi pa so za razpoloženje udeležencev proslave skrbeli člani ansambla _ Toneta Kmetca in delavci temeljne organizacije gostinstvo »Haloški biser«, ki so pripravljali hrano, h kateri pa so ponujali tudi vino.
Mg
KONCERT GODBE MILICE IZ LJ0BUANE
foto: OM
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
13. maj 1982 — TEDNIK
VOLILNA SKUPŠČINA ORMOŠKIH SINDIKATOV
DOSEČI ODGOVORNOST SLEHERNEGA POSAMEZNIKA
Tudi delegati volilne skupščine ormoške občinske organizacije sindikatov, ki so se sestali, 6. maja, so izredno kritično razpravljali o delu sindikata v preteklem mandatu ter sprejeli določena stališča za poglobljeno akcijsko delovanje v novem mandatu.	i
V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da je potrebno analizirati strukturo nezaposlenih v občini Ormož in ugotoviti kdo sploh sodi na listo nezaposlenih, da ne bo problemov pri zagotavljanju sezonske delovne sile, ki jo je potrebno sedaj »uvažati« iz sosednje Hrvatske.
veliko tudi sedaj, ko kmetijstvo rabi največ pridnih rok. Zato pa se ni čuditi, da ni večje izkoriščenosti delovnega časa.
Gabriela Kuhar je svojo razpravo usmerila v institut delovanja samoupravne delavske kontrole, ki mora kontrolirati delo in poslovanje tudi skozi vidik druž-
Vekoslav Kosi, predsednik
Po besedah Mirana Krajnca, dosedanjega predsednika občinskega sveta ZSS Ormož je nevar-no iskati krivca za gospodarski položaj zunaj delovni sredin. Tudi izgovori, da notranjih rezerv več ni, nimajo konkretne podlage. Rezerve so še: spomni-, mo se samo na slabo organizacijo dela, neopravičene izostanke z dela, na nemaren odnos do strojev in podobno. Najpomembneje pa je, da dosežemo odgovornost slehernega posameznika, zato je vprašanje odgovornosti potrebno obravnavati tudi s stališča socialistične morale in etike. Za doseganje takšne odgovornosti pa bo potrebno okrepiti tudi sistem informiranja.
Sindikat mora biti udaren, prodoren in se ne sme ustavljati pred težavami. Miran Krajnc je posebej opozoril na problem inovacij in poudaril, da bi ne smelo biti nobene osnovne orga-nizacye oziroma delovne organizacije, ki bi ne imela samoupravnega sporazuma o pospeševanju inovacijske dejavnosti in pravilnika o nagrajevanju inovatorjev.
Tudi problem nezaposlenih je potrebno posebej kritično obravnavati. Preveriti je potrebno ali je vseh 500 prijavljenih na zavodu za zaposlovanje v resnici upravičeno do podpore. Po drugi strani pa so problemi, ko je potrebno v sezoni kmetijskih opravil delati na poljih: klici tovarne sladkorja in kmetijskih tozdov ostajajo brez odziva,' v novi ogradovi opekarni pa za nekvalificirana dela zaposlujejo zidarje!
Potrebno je tudi pričeti z pravilnim vrednotenjem dela pridnih delavcev, tudi tako, da jim omogočimo brezplačno letovanje. S tem so ormoški sindiakti oziroma delovne organizacije že pričele, pričakovati je, da bo slednje doseglo večji razmah. Akcija »izberimo najboljšega delavca« lahko v mnogočem prispeva, da bomo začeli boljše delati.
Glede kmetijstva je povedal, da je potrebno moto »združeni kmet na boljšem« tudi v resnici izpolniti in odločno odstraniti vse, kar ovira začeto pot.
Pozorno so ormoški sindikalni delavci razpravljali tudi o gospo-daijenju v letu 1981, s posebnim poudarkom na rezultatih prvih mesecev leta 1982. Kot je povedal Milan Ritonja, predsednik izvršnega sveta SO Ormož je zaskrbljujoče, da v občini beležijo bistvene odklone od pričakovanih ciljev. Tako je realna rast družbenega proizvoda zdaleč od pričakovane, zaostaja tudi rast zaposlovanja, nižja je tudi aku-mulativnost in podobno. Zato bodo zbori SO že na prihodnjem zasedanju razpravljali o novih pogojih gospodaijenja. Za prve mesece letos je značilno, da je gospodarstvo slabše likvidno, poslabšala pa seje tudi struktura sredstev, precej zaskrbljuje veliko poslabšanje izvoza. Zato bo
}>otrebno v najkrajšem času ana-izirati vzroke za upadanje le-tega.
Franci Debeljak, podpredsednik
Darinka Rakuša, predsednica odbora za vzgojo in izobraževanje pri ormoških sindikatih je kritično razpravljala o materialnem položaju šolnikov. Sedaj imajo učiteljice s 30-letno delovno dobo v povprečju 11 tisoč dinarjev osebnega dohodka. Ormoška občina je dotirana občina.
Vprašanje je do kdaj še taka solidarnost, ki temelji na neugodni strukturi prebivalstva; ob tem pa so učni načrti enaki po vsej Sloveniji. Seveda tako stanje ni prisotno samo v izobraževanju, ima ga tudi zdravstvo in podobno.
Precej je bilo povedanega tudi na račun družbenega dogovora o delitvi, ki pa je zopet krivičen do nerazvitih. Prav tako niso v enakem ekonomskem položaju tisti, ki so pod družbeno kontrolo cen in tisti, ki cene svobodno formirajo. Dobri gospodarski rezultati pa so mnogokje rezultat nizkih osebnih dohodkov. Podatek o povprečnem osebnem dohodku v TOZD predelava plastičnih za leto 1981 v znesku 7.647 dinarjev že veliko pove. Osnovni greh večanja nesorazmerij pa je v inflaciji, saj pri sestavi dogovora nihče ni upošteval nestabilnosti razmer.
Rudi Peršak je povedal, da smo lahko na sindikalno delo v minulem obdobju sicer ponosni, vendar ne povsem zadovoljni.
Osnovne organizacije smo obsipali s takšnimi odgovornostmi, da člani več ne čutijo, da je sindikat njihov. Tako smo pri delu v osnovni organizaciji pozabili na vlogo, ki jo sindikat ima, pozabili na človeka-delavca. Prav tako je razpravljal o kmetijstvu in povedal, da le-to ne bo moglo živeti od prioritet, saj so vlaganja v kmetijstvo sedaj manjša, kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Dotaknil seje tudi prevelikega sestankovanja, ki je
Slavko Kačičnik, sekretar
foto: Ciani
bene samozaščite. Tako je ugotavljala, da je prisotnost samoupravne delavske kontrole pri kršenju samoupravnih aktov, kot tudi pri nepravilnih samoupravnih odločitvah, minimalna.
Tone Luskovič je poudaril, da je potrebno vso pozornost usmeriti k človeku-delavcu tako v pozitivnem, kot negativnem smislu. Nadaljeval je, daje forumski način dela pogojen s samim pristopom k delu. Če bomo odpirali manj front, bodo tudi osnovne organizacije lažje dihale.
Drago Zabavnik se je zavzel za večjo prisotnost sindikata v krajevnih skupnostih; sindikati morajo postati sooblikovalci politike v krajevnih skupnostih.
Vinko Vidic je poudaril, da je že čas za poenotenje dela v vseh družbeno-političnih organizacijah in se dogovoriti za skupne obiske v delovnih organizacijah.
V nadaljevanju skupščine so delegati razrešili dosedanji svet in nadzorni odbor sveta ter izvolili nove. Poleg tega je skupščina izvolila tudi delegate za 10. kongres slovenskih sindikatov in 9. kongres zveze sindikatov Jugoslavije.
Po končani skupščini se je na konstituivni seji sestal svet občim, skega sveta ter izvolil novo vodstvo sindikata.
Za predsednika je bil izvoljen Vekoslav Kosi iz Ograda, za podpredsednika Franci Debeljak iz TJK — DSSS in za sekretaija Slavko Kačičnik, dosedanji sekretar občinskega sveta.
VOLILNA
PTUJSKIH SINDIKATOV
SAMOUPRAVLJANJE JE PRAVICA IN DOLŽNOST
V ptujski občini je 18.506 članov sindikata, ti pa so organizirani v 156 osnovnih organizacijah sindikata in 10 konferencah osnovnih organizacij. Predstavniki le-teh so se 5. m&ja zbrali na 14. volilni skupščini, na kateri so ocenjevali delo ptujskih sindikatov med 13. in 14. volilno skupščino oziroma v obdobju 1978-82.
Preden so delegati skupščine, teh je bilo na skupščini 152 od 220 ali 75 odstotkov, razvili razpravo, so najprej poslušali poročilo o delu sindikatov v prejšnjem mandatu, ki ga je podal Janko Mlakar, dosedanji predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. V nadaljevanju skupščine pa je o nalogah sindikata v novem mandatu govoril Edi Kupčič, novoizvoljeni predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v Ptuju. Usmeritev, ki jo je podal, je bila udarna in sestavljena iz resnic, ki jih sicer poznamo, vendar premalo in s premajhno odgovornostjo uresničujemo v vsakdanjem življenju in delu. Čas, v katerem živimo pa zahteva skrajno doslednost in odgovornost slehernega posameznika. Zato si bo potrebno bolj kot doslej prizadevati za kolektivno delo v sindikatih, še posebej pa v občinskem svetu. Kolektivna odgovornost pa je samo izpeljanka individualne odgovornosti.
Prvi razpravljalec na skupščini je bil Daniel Koletnik iz TGA Boris Kidrič Kidričevo, ki je govoril o humanizaciji dela in
4
Edi Kupčič, predsednik,
invalidni problematiki. Njegova razprava je izhajala iz ugotovitev, ki jih je dala že priprava na 3. konferenco slovenskih sindikatov o socialni politiki in potrdila tudi stališča konference. Ugotavljal je, da se slednja prepočasi uresničuje v praksi in da smo sedaj že pozabili na sprejeta stališča, čeprav je od konference slabe tri mesece. Po njegovem bi bilo potrebno združiti sredstva v občinskem, regijskem in tudi republiškem okviru, da bi lahko uspešno preprečevali nastanek
OPRAVIČILO
V Tedniku št. 17 je v članku »Uspešen športnik — uspešen obrtnik« prišlo do neljube napake zaradi napačnega imena in to po krivdi avtorice članka MG. Za napako se tovarišu Francu Krajncu v imenu avtorice in v imenu Tednika opravičujemo.
Uredništvo
invalidnosti. Po zadnjih podatkih imamo v občini 1850 invalidnih upokojencev in približno toliko je tudi starostnih upokojencev.
Silva Kociper, delegatka skupnih služb SIS družbenih dejavnosti je poudarila, da je potrebno doseči večjo odgovornost pri delu delegatov v SIS iz združenega dela. Podatki namreč govore, da ima združeno delo v skupščinah posameznih SIS družbenih dejavnosti najmanjšo udeležbo. Podatki o udeležbi oziroma neudeležbi naj bodo zato podlaga za akcijo, proces, ki naj pripelje do resnične uveljavitve delegatskih odnosov v SIS.
Lojze Cajnko, delegat iz Meso-kombinata Perutnina je govoril o pomenu informiranja in vlogi informacije za pravilno odločanje. Postavil je zanimivo vprašanje, ali smo že kdaj poklicali na odgovornost nekoga, ki ni pravilno informiral. V delovnih organizacijah pa bo potrebno doseči organiziran pristop k informiranju in nastaviti ljudi, ki bodo prevzeli naloge organizatorja obveščanja.
Katica Kašman iz kmetijskega kombinata je precej ostro poudarila, da je že skrajni čas, da postavimo pravilna merila za vrednotenje proizvodnega dela. Ta pa naj postavi tisti, kije tako delo že »okusil«.
Boštjan Pirc, član republiškega sveta ZSS je poudaril, da je samoupravljanje pravica in dolžnost hkrati, da pa je med nami precej takih, ki na to radi pozab-
Ptujskim sindikatom je tudi »očital«, da so premalo storili pri uveljavljanju stališč 2. konference slovenskih sindikatov o nagrajevanju po delu in rezultatih dela. Sindikati morajo biti v vseh svojih akcijah ustvarjalno kritični, saj bodo le tako lahko uspešno delovali. Vsak član sindikata mora imeti svoj lasten program angažiranosti, vsakega pa mora tudi spremljati spoznanje o pravicah in dolžnostih.
Ob koncu se je zahvalil dosedanjemu vodstvu občinskega sveta za uspešno delo, novemu vodstvu in novim organom pa je zaželel veliko delovnih uspehov.
Rajko Matijevič, dplegat iz TGA Boris Kidrič Kidričevo je opozoril na problem nezaposlenosti mladih v ptujski občini. Sedaj imamo v občini okrog 500 mladih, ki so mlajši od 26 let in niso zaposleni.
Stanko Lepej, sekretar OK ZKS Ptuj je v svoji razpravi poudaril, da nam v občini ne manjka denarja za naložbe, temveč predvsem dobre volje in pridnega dela ter dobrih programov v združenem delu. Tudi ) fronta v združenem delu ni dovolj enotna, ker če bi bila, ne bi imeli določenih težav, ki se občasno pojavljajo. Revolucionarnost, ki jo danes tako radi izpričujejo, pa napačno razumemo; revolucionarnost v današnjem pomenu mora biti taka, da išče tiste rešitve, ki prispevajo h kakovostnim rešitvam našega razvoja. Poudaril je tudi, da je
Daniel Koletnik, podpredsednik Franc Vreže, sekretar foto: Ciani
Ijamo. Posebej je opozoril na nemaren odnos do družbenih dogovorov, odnos do stvari, za katere so samoupravni dogovori tudi sklenjeni in ki jih v neposredni družbeni praksi tako radi obidemo. S tem pa neka odstopanja vlečejo še druga odstopanja, kar je družbeno izredno nevaren pojav. Vedeti namreč moramo, kaj pomeni odstopanje, če ne spoštujemo družbeno dogovorjenih ciljev. Glede invalidov dela je povedal oziroma vprašal, kaj so v določenih okoljih storili, da ne bi bilo invalidov. Ali smo kdaj v razpravah ob periodičnem ali zaključnem računu dali ustrezen poudarek in tudi namenili sredstva za naložbe v bolj humane delovne pogoje? Povedal je tudi, da če bi bili sindikati pred leti bolj udarni, ne bi bilo takšnega stanja, kot je trenutno v Kidričevem.
potrebno delavce usposobiti za dobre samoupravljavce, v zdru ženem delu pa smo priče precejšnjim kratkoročnim ciljem Glede nezaposlenosti pa je povedal, da niti partija niti sindikat nimata pooblastil, da bi ščitila vse delavce.
Vinko Vidic, predsednik me dobčinskega sveta ZSS za Podravje je pohvalil bratsko sodelovanje ptujske občine in pri tem poudaril, da se skozi tako sodelovanje lahko premagujejo določe ne težave ekonomskega značaja. Opozoril pa je, da je potrebno
Upos
takoj
SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS PTUJ
Sodelovanje v razreševanju problemov in ne zgolj ocenjevanje le-te
Ob koncu aprila se je sestala 3. konferenca ZKS občine Ptuj. Poleg članov konference so sodelovali tudi člani aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, sodeloval pa je tudi Janez Krnc — izvršni sekretar CK ZKS za družbeno-ekonomske odnose in Milan Kneževič — medobčinski sekretar ZKS za Podravje.
Člani konference so razpravljali o gospodarjenju v letu 1981 in nalogah komunistov pri uresničevanju planskih nalog v letu 1982. Dogovorili so se tudi za aktivnost komunistov po 9. kongresu ZKS in v pripravah na 12. kongres ZKJ.
Osnova za razpravo k prvi točki je bila informacija o uresničevanju družbeno-eko-nomskega razvoja občine Ptuj v letu 1981, ki jo je pripravil IS SO Ptuj.
Za leto 1981 je za ptujsko gospodarstvo značilno umirjanje industrijske proizvodnje,
znižanje pokritja uvoza z izvozom, znižanje vseh oblik porabe, počasnejša rast zaposlovanja, slaba oskrba s surovinami, neusklajeni odnosi med povpraševanjem in ponudbo, visoka inflacija in neugodni rezultati pri razporejanju dohodka v OZD, predvsem na škodo akumulacije.
Člani občinske konference so ob živahni razpravi bili mnenja, da v zvezi s povečanjem proizvodnje, produktivnosti, kvalitete in možnosti uvajanja višje stopnje proizvodnje, glede zvečanja' izvoza in zmanjšanja uvoza, boljšega in ustreznejšega vrednotenja strokovnega in proizvodnega dela, varčevanja z energijo in glede sistema informiranja, ni potrebno sprejemati novih sklepov, temveč je potrebno uresničiti že dane naloge. Mnogih nalog ne opravimo, ker jih postavljamo presplošno, premalo nazorno. Čestokrat so naloge namenjene vsemu članstvu ZK, da je težko določiti
odgovornost posameznikov za neizpolnitev.
Res je tudi, da smo včasih pri postavljanju vsebine nalog in tudi rokov, prezahtevni, mnogo nalog pa ne opravimo, ker jih nimamo opredeljenih kot delovnih dolžnosti.
Kjer dela nimamo ustrezno opredeljenega,, tam prihaja do problemov vrednotenja le-tega. Čestokrat ne znamo ovrednotiti zahtevnejših del.
Konferenca je zadolžila posebno komisijo, da pripravi konkretni program dela z jasnimi zadolžitvami, ki bodo opredelile odgovornost posameznikov in samoupravnih organov pri izvajanju nalog.
Na osnovi resolucije 9. kongresa ZKS bodo vse osnovne organizacije ZK pripravile svoje konkretne akcijske načrte, pri čemer jim morajo pomagati člani občinske konference ZK in delovne skupine, ki jih je imenovala občinska konferenca.	l
po skupščini pričeti s pregledom uresničevanja sklepov 9. kongresa slovenskih sindikatov, da bomo pripravljeni prišli na 10. kongres slovenskih sindikatov, bo od 14. do 16. oktobra letos.
V nadaljevanju je skupšči izvolila 50-ilanski svet, 5-člansl nadzorni odbor ter 15 delegatov za 10. kongres ZS Slovenije in 2 delegata za 9. kongres ZS Jugoslavije
Janko Bezjak, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj je razpravljal o gospodaijenju v letu 1981 in prvih rezultatih gospodarjenja v treh mesecih leta 1982. Poudaril je, da si moramo priza-devati za večjo fizično rast proizvodnje, ki je, stopnica napredka in tudi porok, da bomo uresničili stabilizacijska prizadevanja
Sodeč po razpravi na skupščini, imajo sindikati v novem mandatnem obdobju dobro oporo za ustvarjalno delo. Če bo prisotna tudi odgovornost, uspeh ne bo izostal.
Po končani skupščini se je prvi seji sestal tudi novoizvoljeni občinski svet, ki je izvolil novi vodstvo občinskega sveta ZS Ptuj. Za predsednika je bil izvi ljen Edi Kupčič, ing. kmetijsi iz Kmetijskega kombinata Ptuj — TOZD Sadjarstvo »Osojnik«,, za podpredsednika Daniel Koletnik, KV vzdrževalec strojnih naprav v TGA »Boris Kidrič Kidričevo — TOZD Glinica ii za sekretarja Franc Vreže, doslej sekretar DPZ skupščine občine Ptuj.	MG
TEDNIK — 13. maj 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
11 KCNGRIsS NOVO MIE5TO
ZSMS
Dokumenti mladinskega kongresa v razpravi
K) 19(52
.Mladi v organizacijah zveze socialistične mladine Slovenije, so že prejeli v razpravo gradivo za XI. kongres slovenske mladine. V sedmih mesecih do kongresa bo tekla živahna razprava o družbenopolitičnem položaju mladih.
V sedmih mesecih, kolikor je še do mladinskega kongresa, Jbo mladina v vseh osnovnih organizacijah razpravljala o kongresnih dokumentih. Med mladino so bili razposlani osnutki novega statuta ZSMS. in programske usmeritve XI. kongresa ZSMS.
»Mlad človek, ki uresničuje temeljna načela samoupravne, neodvisne, socialistične in neuvrščene SFR Jugoslavije, statut zveze socialistične mladine Slovenije in Jugoslavije, se lahko vključuje v ZSMS in postane njen član. V ZSMS izraža in
uresničuje svoje interese, potrebe, samoupravne in politične pravice, ter dolžnosti ne glede na narodnost, družbeni položaj, svetovno nazorske in druge razlike ...«, piše v uvodu osnutka novega statuta ZSMS,-ki obsega temeljna načela, članstvo, organiziranost ZSMS, oblike in metode dela ZSMS in njihovih organov, delegatska razmerja v ZSMS, poglavja ZSMS v sistemu socialističnega samoupravljanja, izdajateljska razmerja do infor-mativnopolitičnega glasila »Mladina«, revije »Problemi«, Knjižice revolucionarne teorije in ustanoviteljska razmerja do Mladinske knjige, Mladinskega doma v Bohinju, Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo (soustanovitelj ZSMS) ter centra . za mladinski turizem (soustanovitelji ZSMS). Na koncu obravnava znake in odličja ZSMS ter ■ materialna in finančna sredstva Zveze socialistične mladine Slovenije.
Kongresni dokumenti, programske usmeritve, so tokrat
strnjeni v bistvena področja, tako da je pobuda v pretežni meri prepuščena mladim razpravljal-cem. Dokumenti le usmerjajo na štiri bistvena področja. Mladi naj bi v razpravi izhajali iz družbenoekonomskih problemov socialistične samoupravne družbe in specifičnega položaja mladine ter njene dejavnosti v zvezi socialistične mladine. V osnutku programskih izhodišč za XI. kongres je zapisano:
»V Zvezi socialistične mladine Slovenije izhajamo iz dejstva, da so zgodovinski interesi delavskega razreda tudi družbeni interesi za enakopraven položaj mlade generacije .. . Specifičen druž-beno-ekonomski in politični položaj mladih se kaže na mnogih področjih znotraj združenega dela in v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja sploh. Zastopanost mlade generacije v samoupravnih organih, delegacijah, njen vpliv na sprejemanje odločitev, položaj mladih v nagrajevanju, reševanju stanovanjskega vprašanja, v sistemu
vzgoje in izobraževanja, uveljavljanju različnih interesov mlade generacije dokazuje, da se v splošnem pogosto nahaja v neenakopravnem položaju. ..«
Najvažnejše in izhodiščno poglavje kongresnih dokumentov govori o položaju mlade generacije v družbi, drugo pa se loteva mladine v boju za razvoj političnega sistema. Posebej se dokumenti lotevajo frontne organiziranosti mladine in v zvezi s tem njenega interesnega povezovanja. Zadnje poglavje pa govori o nekaterih posebej pomembnih dejavnostih v ZSMS: o prostovoljnem delu, kulturni politiki, informativno-publicistični, propagandni in raziskovalni dejavnosti, o ljudski obrambi ter mednarodnem sodelovanju.
Čeprav so dokumenti strnjeni, so vsebinsko dovolj obsežni in zahtevni. Od mladih, kijih bodo obravnavali, pa je pričakovati, prav tako kritičnost in temeljitost glede stališč.
Drago Papler
0 uresničevanju podružbljanja sredstev javnega obveščanja
škega zakona o javnem obvešča
V or
Centra za druž-
benopolitično izobraževanje pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo je bil 22. in 23. aprila na Bledu seminar z glavno temo »Uresničevanje po-aružbljanja sredstev javnega obveščanja«. Seminarja seje udeležilo precej čez sto slovenskih novinarjev in organizatorjev obveščanja, med njimi tudi 8 iz Ptuja — 3 iz našega zavoda in 5 iz združenega dela, večina teh pa opravlja tudi naloge v komisijah in odborih za obveščanje v organih ZKS, ZSS in SZDL v ptujski občini.
uvodno besedo na seminarju ie imel Jak Koprivc, predsednik "Društva novinarjev Slovenije. Jože Smole, predsednik komisije CK ZKS za mednarodno sodelovanje, je govoril o svobodi in demokraciji kot pogoju podružb-ljanja sredstev javnega obveščanja, pri tem je poudaril, da je namen obveščanja in osveščanja delovnega človeka in občana v tem, da bo ta v polni meri zaživel kot nosilec vse politike in odločitev — tako v delegatskem sistemu kot v družbenopolitičnih organizacijah.
Tone Vahen, predsednik rej5\i-. bliškega komiteja za informiranje, je govoril o pospeševanju podružbljanja informacij in sred-, stev obveščanja skozi zakonodajo o družbenem sistemu informiranja in pri tem podrobneje' predstavil tudi osnutek republi-
niu. Sledila je živahna razprava, zlasti 0 dostopnosti informacij in o možnostih za obveščanje y združenem delu. Razprava se je nadaljevala tudi v popoldanskem delu seminarja, ki so jo zlasti spodbudile uvodne razprave, poleg magistra Pavla Zrimška še predstavnikov Delavske enotno-
Obveščanja in drugimi dejavnostmi, o podružbljanju ekonomske propagande, ki seje nadaljevala tudi z okroglo mizo o podružbljanju javnega obveščanja in rabi jezikovnih izraznih sredstev v poročanju.. V -zaključnem delu
okrogle mize pa je sodeloval tudi Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL Slovenije, kar je bilo za
J
Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL v seminarja na Bledu.
šti, RTV, Kmečkega glasa, Komunista in drugih o dejanskem stanju podružbljanja v posameznih medijih obveščanja.
Drugi dan seminarja je tekla razprava o praktičnih možnostih za uveljavljanje dohodkovnih odnosov med sredstvi javnega
sklepnem delu okrogle mize Foto: L. Cajnko
vse slušatelje še v posebno zado-vohstvo.
Mitja Ribičič je govoril o povezanosti novinarskega in političnega dela in poudaril, da je novinar v naši družbi cesto premalo jjrisoten kot delegat. Posebej je govoril o skrbi za
slovenski jezik, kar je naša ustavna dolžnost in prav zato ima poseben pomen sekcija za slovenščino pri RK SZDLS, V zvezi z 9. kongresom ZKS pa je poudaril, daje o njem treba pisati tako, da bodo njegove sklepe-samoupravno razpoloženi delovni ljudje Slovenije in Jugoslavije tudi
eravilno razumeli. Danes se orimo proti lastnim slabostim, zato mora ZK nujno postati močna vodilna sila, ki bo trdna hrbtenica politike socialističnega samoupravljanja.
Po tem, ko je Mitja Ribičič orisal nekatera mednarodna dogajanja, je spregovoril tudi o odnosih država — Cerkev na Slovenskem. Te odnose je ocenil kot dobre, čeprav imamo tu in tam pojave klerikalizma, pa tudi sektastva v ZK. Proti enemu in drugemu je treba nastopati odločno, saj moramo dobre odnose razvijati naprej. Prav v okviru SZDL imajo verujoči vse možnosti sodelovanja v našem samoupravnem in delegatskem sistemu. Enako kot v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kjer ni razlik med verujočimi in neverujočimi pri delu v samoupravnih organih m v delegacijah, je treba tako 'eljavljati tudi v delegat-v okviru občine a v organih
prakso uveljavli; skih skupščinah
m sirse,
zlasti p SZDL, je v svojin , povedal Mitja Ribičič.
razmišljanjih
FF
SKUPNI PRAZNIK KRAJEVNIH SKUPNOSTI PTUJA
Letošnji skupni praznik 11 krajevnih skupnosti z območja Ptuja, posvečen spominu na 8. maj 1945, ko je bil Ptuj dokončno osvobojen izpod 4-letne nacistične okupacije, je bil namenjen predvsem počastitvi 90-letnice rojstva tovariša Tita, 40-letnici ustanovitve Slovenskogoriške-Lackove čete in 20-letnici delavskih srečanj bratstvo — prijateljstvo.
Osrednje prireditve so bile na predvečer praznika, v‘petek, 7. maja in so se začele s promenad-
nim koncertom ptujskega pihalnega orkestra. Za tem je bila komemorativna seja delegacij KS Ptuja in položitev vencev na obeležja socialistične revolucije.
V dvorani narodnega doma v Ptuju pa je bila ob 19. uri slavnostna seja skupščin in vodstev družbenopolitičnih organizacij vseh 11 KS ž območja Ptuja. Slavnostno sejo je vodil Stane Fric, predsednik skupščine KS -Budina-Brstje, slavnostni govor .pa je imel Ciril Satej, predsednik skupščine KS Dušan Kveder.
Za tem so podelili plakete krajevne skupnosti, kot posebno družbeno priznanje za izredne uspehe in zasluge 'na področju gospodarskega, družbenega m samoupravnega razvoja KS ali širše družbene skupnosti. Na predlog komisij KS so podelili 11 plaket: Prejeli so jih: Krajevna organizacija ZSMS Budina-Brstje, Franc Lašič iz KS Budina, Valter Pliberšek iz KS Boris Ziherl, Jože Rašl in Milan Rosič iz KS Dušan Kveder, Anton Galun iz KS Franc Osojnik, Marjan Ogrizek iz KS Ivan
Spolenjak, Ivan Nahberger iz KS Jože Potrč, Feliks Cafuta iz KS Spuhlja, Franc Kolarič iz KS Tone Žnidarič in Oton Polič iz KS Bratje Reš.
V soboto, 8. maja pa je bil delovni razgovor in potem slavnostni podpis listine o sodelovanju med krajevnimi skupnostmi, ki so poimenovane po Dušanu Kvedru-Tomažu, to so KS Dušan Kveder-Tomaž Ljubljana Nove Jarše, KS Dušan Kveder-Tomaž Maribor , in KS Dušan Kveder Ptuj. Podrobneje o tem v prihodnji številki.
PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ
Obravnavali bodo vrsto pomembnih zadev
Prihodnji teden se bodo sestali zbori skupščine občine Ptuj na svoji drugi seji. Družbenopolitični zbor se bo sestal že v ponedeljek, 17. maja, zbor krajevnih skupnosti v sredo, 19. maja dopoldne, zbor združenega dela pa isti dan popoldne.
Vsi zbori bodo razpravljali in sklepali o analizi spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini Ptuj do 1985, o informaciji o uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja ptujske občine v letu 1981, o informaciji o uresničevanju dogovora o družbenem usmerjanju razporejanja dohodka v letu 198 Iv občini Ptuj s predlogom ukrepov. Prav o tej točki dnevnega reda se zna razviti živahna razprava, zlasti še v zboru združenega dela, saj izvršni svet predlaga, da se šestim organizacijam združenega dela, ki so presegle dovoljeno rast osebnih dohodkov že v letu 1980, pa tega niso poračunale v lanskem letu, da se tem OZD z ukrepom družbenega varstva prepove povišanje osebnih dohodkov toliko časa, dokler ne bodo poračunali preveč izplačanih sredstev za leto 1981.
Nadalje bodo vsi zbori obravnavali in sklepali še o programu dela zborov do konca letošnjega leta, o osnutku odloka o posebnem občinskem davku za kmetijstvo, volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja.
Družbenopolitični zbor bo obravnaval še poročilo o uresničevanju delegatskega sistema SO Ptuj v obdobju 1978—1982, zbor krajevnih skupnosti m zbor združenega dela pa imata v skladu s svojimi pristojnostmi še več točk dnevnega reda.
Med drugim bosta razpravljala in sklepala o predlogu sprememb in dopolnitev odloka o priznanjih in odlikovanjih, v občini Ptuj, o osnutku odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohpdka elavcev za zagotavljanje in usmenanje sredstev za intervencije v roizvodnji hrane za obdobje do 1985, o osnutku odloka o spremem-ah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovn odročju upravnih organov občine Ptuj in strokovnih služb SO Ptu snutku odloka o racionalnem ravnanju in varčevanju z energijo občini Ptuj, o odločbah o uvedbi komasacijskega postopka na posameznih melioracijskih območjih in podobno.	F
Novo vodstvo MS SZDL za Podravje
V Mariboru je bila v petek, 23. aprila programsko-volilna seja medobčinskega sveta SZDL za Podravje, ki po preoblikovanju občine Maribor sedaj povezuje 10 občin na tem območju. Delegati SZDL iz podravskih občin šo ocenili delo v minulem 4-letnem mandatnem obdobju, ki »a je nadvse uspešno vodil dose-lanji predsednik Gorazd Mazej. Tako delegati kot članica predsedstva, RK SZDL Slovenije, Mara Žlebnik, so se Gorazdu Mazeju zahvalili za dolgoletno delo v SZDL in mu želeli enak uspeh na novi dolžnosti predsednika zbora občin skupščine mesta Maribora.
Za novega predsednika medobčinskega sveta SZDL Podravja so delegati soglasno izvolili Draga Štravsa, roj. 4. maja 1943, po poklicu.dipl. organizatorja dela. Drago Štravs je dolgoletni družbenopolitični delavec v občini Lenart in tudi širše, opravljal je vrsto vodilnih dolžnosti, nazadnje pa je bil predsednik OK ŠzDL Lenart in podpredsednik MS SZDL Podravja.
Za novega podpredsednika pa so izvolili Vasja Lavriča, roj. 1. junija 1945, politologa, ki je doslej poleg številnih drugih odgovornih dolžnosti opravljal
funkcijo predsednika mestne konference SZDL Maribora.
Na programsko-volilni seji so sprejeli tudi programska izhodišča dela SŽDL Podravja, v katerih so dali glavni poudarek večjemu povezovanju med občinskimi konferencami SZDL Podravja pri vrsti skupnih interesov, ki jih lahko uspešno rešujemo v okviru skupnosti podravskih občin. Sprejeli so tudi novi sklep o ustanovitvi medobčinskega sveta socialistične zveze delovnega ljudstva podravske regije, kar je bilo potrebno še zlasti zato, kerje iz prejšnje občine Maribor oblikovano 6 novih občin: Pesnica, Pobrežje, Rotovž, Ruše, Tabor in Tezno.	FF
v počastitev 1. maja v Krapini
Bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije je ena največjih pridobitev v NOB., Brez bratstva in enotnosti ne bi bili kos mnogo močnejšemu sovražniku in ne vsem težavam po vojni. Kako živo je bratstvo in enotnost dveh bratskih republik priča že 21 let kulturne izmenjave med SR Hrvatsko in ŠR Slovenijo.
Ena od teh je bila 29. aprila v Krapini in sicer v počastitev praznika dela 1. maja. Kulturni program so izvajali, moški pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj in VIA ..TORNADO” DPD MajSperk. Poudariti moram, da je pevski zbor s svojim ubranim petjem navdušil predvsem starejši del občinstva, kar je lahko v ponos komunalnemu podjetju, da ima v svoji sredini tako kvaliteten zbor. Člani VIA TORNADO pa so dvignili mlajše udeležence slavnostne akademije tako, da lahko zaključim, da smo Ptujčani uspešno prenesli prvomajske pozdrave in čestitke delovnim ljudem in občanom Krapine.
Na koncu kulturnega programa so bila podeljena priznanja izvajalcem kulturnega sporeda in tudi Občinskemu svetu ZSS Ptuj za dolgoletno uspešno sodelovanje na srečanjih bratskih občin.
Krapino smo zapuščali prepričani, da smo stkali še eno vez prijateljstva, kar nas obvezuje, da bomo te vezi negovali in poglabljali tudi v prihodnje.
M. Menoni
Mladina za SLO in DS
Pri osnovni šoli Franc Osojnik v Ptuju je v četrtek, 29. aprila potekalo občinsko tekmovanje pionirjev pod naslovom »mladina za SLO in DS«. Kljub slabemu vremenu seje tekmovanja udeležilo kar 19 ekip iz vseh osnovnih šol v ptujski občini. To pomeni okrog 100 tekmovalcev, prav toliko pa je bilo tudi njihovih sošolcev, ki so pridno »navijali«.
Tekmovanje je pripravil poseben odbor, ki deluje pri občinski konferenci SZDL v Ptuju, v sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo in štabom za teritorialno obrambo S6 Ptuj ter občinskim odborom Rdečega križa Ptuj. Šestčlanske ekipe so se pomerile med seboj v streljanju z zračno puško, v znanju iz topografije in orientacije, v nudenju
Ena izmed ekip med preverjanjem pohodne poti.
M. Ozmec
prvepomoči, ter v pisanju testov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, iz zgodovine NOB ter v znanju o lastnostih puške M 48. Vse tekmovanje je potekalo med 6 km dolgim orientacijskim pohodom, na katerem sO bile štiri kontrolne točke, kjer so mladi preverjali svoje sposobnosti.
Najboljše so se odrezaji pionirji iz OŠ Olga Meglič, pred ekipo iz Podlehnika in iz OŠ Tone Žnidarič. Na četrtem mestu so pionirji iz OŠ Žetale, na petem iz Hajdine, itd. Sicer pa uvrstitve niti niso tako pomembne. Pomembno je, da so mladi ponovno dokazali, da so vešči znanja s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vsi pa dobro vemo, kaj to pomeni za naš sistem SLO in DS v celoti.
Praznik v Majšperku
Jutri '14. maja bodo v Majšperku s slavnostno sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti zaključili prireditve ob 5. krajevnem prazniku. Ob tej priložnosti bodo petim posameznikom in osnovni organizaciji ZSMS Sestrže podelili bronaste znake Osvobodilne fronte slovenskega naroda, otroci osnovne šole in vrtca iz Majšperka, pevski zbor DPD Svoboda iz tega kraja in tamburaški orkester prosvetnega društva Cirkovce pa bodo izvedli priložnostni kulturni program.
Prireditve v počastitev praznika so se pričele že v nedeljo, ko so mladi Majšperčani izvedli nogometni turnir. Včeraj dopoldan pa so odprli prenovljene poštne prostore in gradbena dela nove zdravstvene postaje. Obenem so predali namenu tudi 400 metrov pločnika ob regionalni cesti v naselju Majšerk. Tako so v tej krajevni skupnosti povezali praznovanje z zanje izredno pomembnimi uspehi, poleg tega pa se lahko pohvalijo z uspešno aktivnostjo v preteklem letu.	N.	D.
Delegati za 10. kongres ZS Slovenije iz Ptuja
Gvido Cepin iz OŠ Martin Kores Podlehnik, Dušan Gabrovec, delavec pri zasebnem delodajalcu, Ludvik Gajski iz TGA—TOZD Proizvodnja aluminija Kidričevo, Frane Klemenčič iz občinskega sveta ZSS Ptuj, Alenka Kolarič iz MlP-a Ptuj, Lizika Kunstek iz Laboda-TOZD Delta Ptuj, Momčilo Savič iz Agisa Ptuj, Mihaela Pišek iz kmetijskega kombinata Ptuj, Mirko Slana iz PP-TOZD Mesna industrija Ptuj, Marija Tominšek iz Gradisa-TOZD Gradnje Ptuj Tone Taciga iz KK — TOZD tovarna močnih krmil Ptuj, Franc Trafela iz Petrola — TOZD Motel Podlehnik, Peter Vrtič iz CDL—TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, Anica Vnuk iz ZC Ptuj — Ormož — TOZD bolnica Ptuj in Franc Vreže iz občinskega sveta ZSS Ptuj.
Delegata ptujskih sindikatov za 9. kongres ZS Jugoslavije pa sta: Edi Kupčič, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj in Kristina Antolič, MIP Ptuj.
Delegati za 10. kongres ZS Slovenije in 9. kongres ZS Jugoslavije iz Ormoža
Na volilni skupščini ormoških sindikatov, ki je bila 6. maja so izvolili tudi delegate za 10. kongres ZS Slovenije in 9. kongres ZS Jugoslavije.
Za delegate 10. kongresa so bili izvoljeni: Milan Geč iz tovarne »Jože Kerenčič« — OZD Optyl, Tončka Horvat iz Slovina — KK Jeruzalem Ormož
— TOZD Vinogradništvo in Branko Kukec iz TOZD Zdravstveni dom Ormož.
Za delegata za 9. kongres ZS Jugoslavije pa je bil izvoljen Miran Krajnc iz Slovina-KK Jeruzalem Ormož — TOZD kmetijstvo.
MG
GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
so tudi v tej občini pozdravili zvezno štafeto mladosti. Prireditve, ki so bile v soboto, 24. aprila, smo zabeležili tudi v sliki.
Skupinica iz društva slepih in slabovidnih pred spomenikom v Mostju, ki se vsako leio udeleži pohoda.
Drugi počitek odreda Franca Osojnika na cvetočem nasipu Pesnice.
Za prijetno vzdušje pred osrednjo proslavo je poskrbela godba na pihala
nekaj časa na družabnem srečanju. Veselilo jih je, da niso pozabili nanje, saj so tudi s svojo udeležbo želeli prispevati k slovesnemu vzdušju.
V krajevni skupnosti Boris Ziherl so se	pripeljali v spominski park v Mostju okrog
dogovorili, da bodo tudi upokojencem omo-	trideset upokojencev. Med njimi je bilo nekaj
gočili udeležbo na osrednji slovesnosti ob 40-	borcev, med- njimi znani aktivist Franc
letnici ustanovitve OF, ki je bila v soboto v	Belšak-Simon. Upokojenci so prejeli rdeč
Mostju. Dogovor so tudi uresničili, saj so	nagelj, ogledali so si slovesnost in zatem ostali
Na prireditvi v Domu kulture je predsednik SO Ormož Tone Luskovič dosedanjemu predsedniku izvršnega sveta in dolgoletnemu aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu Franju Križmaočiču izročil državno odlikovanje — Red republike z bronastim vencem
Marica Fajt, predsednica OK SZDL Ptuj in Milovan Stankovič, komandant, po prevzemu raporta komandantov odredov.
Foto: I. Ciani
Prihod bojne zastave na kraj slovesnosti v Mostju.
Listinio pobratenju KS Vmjačka Banja in KS Ormož sta na prireditvi podpisala predsednika svetov Živorad Topličič in Feliks Stropnik
Po podpisu listine svečane zaobljube — še skupni posnetek za spomin.
Foto: I. Ciani
prisostvovali tudi njihovi starši.
Foto: I. Ciani
Svečani zaobljubi mladih vojakov so
S prijetnim nastopom in izvedbo je program v Domu kulture zaključil oktet iz Ivanjkovcev
V imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj je mladim vojakom čestital Franc Tetičkovič, predsednik občinske skupščine.
Foto: I. Ciani
Člani ptujskega gledališča so v besedi predstavili ustanovitev in boj Slovenskogoriške — Lackove čete.
Foto: I. Ciani
PO SEDMIH LETIH AKTIVNEGA DELA
Krajevna organizacija Rdečega križa v Gradišču v Slovenskih goricah je na svoji letni programski in volilni konferenci izvolilo pred dnevi novo vodstvo. Vseh sedem let je to humano organizacijo zelo dobro vodila Francka Štok, ki je na konferenci upravičeno prejela od družbenopolitičnih organizacij in društev javno pohvalo. Iz poročil je bilo razbrati, da je ta humana organizacija ena najbolj dejavnih v krajevni skupnosti, kar pomeni, da je v vseh zadnjih letih skrbejo za
medaljo Jože Milavec. .
Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo: 16-članski upravni odbor in petčlanski nadzorni odbor. Za novega predsednika je bil izvoljen Kamilo Kirbiš, za tajnico Irma Šuta in za blagajničarko Majda Golob.
Po konferenci so učenci OŠ Borisa Kraigherja in 00 ZSMS Gradišče priredili bogat kulturni program, po katerem pa seje nadaljevalo krajše družabno srečanje.
Janez Lorber
aktivno delo. Velja predvsem ome-	krvi in priznanje nekaterim priza-
niti organizacijo krvodajalskih ak-	devnim aktivistom. Priznanje za
cij, obdaritev starejših občanov in	petkratno darovanje krvi je prejelo
organiziranje proslav ob dnevu sta-	9 krvodajalcev, za 10 kratno osem,
rejših občanov ter obdaritev starej-	za 15 krat štirje krvodajalci, za 20
ših občanov ob novem letu.	krat 2 krvodajalca, za 25 krat daro-
vano kri so dobili štirje darovalci, Na konferenci, ki se je je udeležilo	za 35 krat darovano kri je dobila
okrog 200 članov, so podelili tudi	Terezija Kušenik odlikovanje in za
prižnanja za večkratno darovanje	50 krat darovano kri je prejel
Živorad Topličič in Feliks' Stropnik sta v parku pri gradu zasadila spominsko drevo, eno zunanjih obeležij pobratenja.
tekst in foto: 1. kotar
4 - DELEGATSKA SPOROČILA
13. maj 1982 — TEDNIK
Prireditve ob dnevu OF v Ormožu
Prvi del prireditev ob dnevu OF v ormoški občini je bil 23. aprila, ko
PO POTEH REVOLUCIJE V MOSTJE
V-
V lepem aprilskem jutru je odred Franca Mostje. Zelo lepo — ganljivo. Pustili smo pi- planinskega odseka/ članov medobčinskega Osojnika krenil s športnega igrišča med dvema onirje za seboj in se podali na pot.	društva slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož,
dolgima špalirjema pionirjev z rdečimi ruti- Med šestdesetimi ptujskimi planinci se je
cami, titovkami in zastavicami — na pot v pohoda udeležilo tudi nas šest planincev iz	Besedilo	in	posnetki:	Rudi	Rakuša
TEDNIK - 13- mai 1982
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
SOCIALNA TEMATIKA V SLOVENSKI FOTOGRAFIJI MED OBEMA VOJNAMA
Tudi Pokrajinski muzej Ptuj se kot mnoge ustanove vključuje v majska praznovanja s svojim razstavnim programom. Današnja otvoritev v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi je posvečena prazniku krajevnih skupnosti mesta Ptuj, dnevu mladosti in 12. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Razsta-
tega kabineta je ing. Stojan Kerbler, ki ga sicer bolj poznamo kot priznanega mojstra fotografije, ie pa pripravil ze več razstav s prikazi iz njene zgodovine. Retrospektivno razstavo fotografij Frana Krašovca in razstavo Likovni značaj fotografije med NOB smo v ptujskem razstavišču že videli, danes pa bo ob 17. uri
realizma so ostro kritizirale politične in socialne razmere v domovini. Fotografija seveda ni bila nobena izjema, pa čeprav v tistem obdobju skorajda ne moremo govoriti o novinarski fotografiji, ki se je vedno in se tudi danes pogosto uveljavlja.
Vloga likovne umetnosti iz tega obdobja, in tudi pomen
jL
Slavko Smolej: Mladi kosec
vo smo pripravili v sodelovanju s Kabinetom slovenske fotografije iz Kranja in ob pomoči ing. Stojana Kerblerja, ki je avtor razstave in tudi pisec teksta v katalogu.
Kabinet slovenske fotografije v Kranju je edina slovenska ustanova, ki se načrtno ukvarja s
tega, kar se je lotogratija vredno vključila v likovno umetnost, na področju proučevanja njene preteklosti pa ie prve uspehe dosegel .prav kranjski kamnet v zadnjih nekaj letih. Med najbolj aktivnimi sodelavci
otvoritev razstave Socialna tematika na slovenski fotografiji med obema vojnama.
Tema je široko zastavljena, je na za to obdobje zelo značilna. Cas med obema vojnama je bilo obdobje gospodarslcih kriz, socialno negotovega položaja delavskega razreda, velikih nasprotij med peščico premožnih in množico bednih in odgovor na vse to je bil lahko le odpor. Čutiti ga je bilo vsepovsod, tudi v umetnosti. Pri tem ni bila izvzeta nobena umetnostna zvrst. Ne dolgo ekspresionistično obdobje nekaj let po prvi vojni in nato pri, nas močno uveljavljene različice
njene socialne kritičnosti, ie bila oodelana na več razstavah in v več razpravah. Pri tem je ostajala fotografija na obrobju zanimanja. Avtor razstave, ki bo v naslednjih desetih dneh gostovala v ptujskem razstavišču, ie dobil tako zahtevno nalogo, da
tradivo te vrste šele zbere, ga ritično presodi in izbere najboljše za predstavitev. Poleg osnovne zahteve, da je delo socialno kritično, je bil Kerblerjev glavni kriterij likovna vrednost upodobljenega. Tako so seveda na razstavi najmočneje zastopani tisti fotografi, ki so tudi sicer dosegali visoko umetniško raven
Priznanja SZDL Jugoslavije
Med letošnjimi dobitniki najvišjih priznanj zvezne konference SZDLJ so iz občine Slovenska Bistrica TOZD Gozdarstvo Oplotnica in Mihael Špindler predsednik skupščine občine Slovenska
Bistrica v prejšnjem mandatu. Priznanja so bila podeljena, 9. aprila v Ljubljani in so bila velika spodbudo za nadaljnje aktivnosti na delovnih področjih — tako dobitnikom kot tudi drugim delovnim in političnim sredinam.
Gozdno gospodarstvo Oplotnica, kjer je zaposlenih okoli 120 delavcev, je listino samoupravljanja zvezne konference SZDL sprejelo predvsem za
izredno uspešno sodelovanje z vsemi pohorskimi krajevnimi skupnostmi pa tudi za velik posluh pri izgradnji komunikacij, predvsem prometnic na predelu Pohorja, kjer deluje. Uspehi sodelovanja organizacije s krajevnimi skupnostmi so toliko večji, saj zaposleni živijo na območjih, kjer je tudi njihov delovni okoliš, pa jim tako ni težko združevati interese tesnega povezovanja med svojo delovno organizacijo in krajevnimi skupnostmi. Velike mere prizadevnosti v tej smeri jim prav tako ne manjka. To pa je tudi korak k uspehu.
Viktor Horvat
Pri fotografiranju: v prvi vrsti ran Krašovec, pa Slavko Smolej, Jože Kološa, Peter Kocjančič, Ivo Frelih, Marjan Pfeifer, Coro Skodlar. Med predstavljenimi je tudi nekaj imen, o katerih zaenkrat še ni dosti znanega, pa' tudi nekaj fotografij, za katere vemo, da so jih posneli člani fotoklubov iz Trbovelj in Hrastnika, ne poznamo pa jih po imenih.
Leta med obema vojnama so pomembna prelomnica v slovenski fotografiji. Nekako do tridesetih let so se slovenski fotografi posvečali predvsem krajini in portretom. Fran Krašovec je bil rvi, ki je motivno posegel tudi v mečki in delavski Vsakdan in kmalu so mu sledili še drugi. Tonska gradnja podobe z barvno skalo od bele do črne samo stopnjuje socialno kritično ostrini). Ohranile so se nam nekatere umetniško visoko kvalitetne stvaritve iz tega časa, katerih dokumentarnost je presežena z uporabo izrazito likovnih sredstev in ki svojega sporočila ne predstavljajo zgolj z izborom pretresljive vsebine, temveč tudi in predvsem s pretehtano kompozicijo, tonsko gradnjo in razporeditvijo svetlo-. Fotografi
E
>e in ustvar
področja" krajinske fotografije, močni so bili vplivi sodobnega ;dno več je bilo
sence, rotograti se pri rjanju niso odrekli znanju s Dčja krajinske fotografi
slikarstva in vedno več je čisto fotografskih prijemov.
Otvoritev razstave bo danes, 13. maja ob 17. uri v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi odprta pa bo do 23. maia vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. Za šolske skupine se je v muzeju mogoče dogovoriti tudi za strokovno vodstvo.
Marjeta Ciglenečki
Problemi ljudi v globoki starosti so tudi naši problemi
Vsebinski moto letošnjega svetovnega dneva zdravja, praznovali smo ga 7. aprila, je bil »dodajmo življenje letom« celotno letošnje leto pa je posvečeno ostarelim, s čimer se Rdeči križ vključuje v že tradicionalne prostovoljne aktivnosti za reševanje aktualnih vprašanj ostarelih in osamljenih ljudi, kjer se pogosto pojavlja tudi kot iniciator in organizator. Rdeči križ pa je tudi edina humanitarna organizacija, kjer obveznosti določa zakon, predvsem zaradi pomena nekaterih nalog, ki so ji zaupane v pogojih miru: delo na področju zdravstvenega in socialnega varstva, zdravstvenega izobraževanja, organiziranja raznih oblik medsebojne pomoči občanov, udeležba v poučevanju prebivalstva za dajanje prve pomoči in nege bolnika na domu.
Izhajajoč iz teh zakonskih nalog in programske orientacije organizacije Rdečega križa Slovenije v obdobju do leta 1985, je tekla tudi beseda o aktualnih vprašanjih ostarelih in osamljenih kjer je rečeno, da seje potrebno v naslednjem obdobju še bolj ukvarjati s problemi ljudi v globoki starosti — to je v okviru sosedske pomoči in drugih organiziranih oblik pomoči na domu. Istočasno pa je potrebno bolj intenzivno iskati možnosti za vključevanje te kategorije populacije v razne družbeno koristne dejavnosti znotraj organizacije Rdečega križa in v krajevni skupnosti.
Pri zadovoljevanju socialno varstvenih potreb starejših občanov in invalidnih oseb v okviru Rdečega križa pa je potrebno vztrajati na stalnem in trdnem sodelovanju prostovoljnih kadrov in tistih v strokovnih ustanovah. Poleg tega je nujna še stalna in koordinirana dejavnost vseh družbenih organizacij, krajevne skupnosti in občine — vseh, ki imajo v svojih programih določeno tudi neposredno skrb za ostarele in invalidne osebe.
Dobra medsebojna seznanjenost bo omogočila enoten pristop k skupni nalogi in tudi podrobnejšo delitev nalog z ozirom na posebnosti vsakega udeleženca in kraja.
Nujno je tudi prizadevanje, da organizacije Rdečega križa na vseh ravneh v svoje programe vključujejo čimvečje število starejših občanov. Tradicionalne prednosti starejših, izkušnje, znanje in vztrajnost lahko pri skupnih in vzajemnih dejavnostih zbližujejo mlade in starejše.
Delegati so na četrti seyi Rdečega križa Slovenije sklenili, da se bo v bodoče potrebno še bolj zavzeti za razvoj organiziranih oblik družbene pomoči na domu in sicer prek postaj Rdečega križa in drugih oblik — primernih krajem in problemom. Poleg tega pa si morajo organizacije Rdečega križa še nadalje prizadevati za spodbujanje sosedske pomoči, s čimer bo letošnje leto dobilo tudi polno vsebino in pomen.
mš
Brigadirji včeraj, danes in jutri
V Matični knjižnici Slovenska Bistrica je bila odprta razstava o življenju in delu brigadirjev občine Slovenska Bistrica na dosedanjih delovnih akcijah. Razstava fotografij, pisane besede, priznanj in drugih osvojenih odličij prikazuje dosežke brigadirjev v času od leta
1976 do danes. To pa je tudi najbolj plodno obdobje brigadirske dejavnosti v občini Slovenska Bistrica.
Posebna komisija za MDB pri OK ZSMS Slovenska Bistrica je razstavo odprla na dan mladinskih delovnih brigad, 1. aprila. Ob pri-
Dei skrbno pripravljene razstave brigadirskega življenja mladih občine
Slovenska Bistrica.
kazovanju dosedanjih delovnih dosežkov pa je ta namenjena tudi spodbujanju mladih, da se še aktivneje vključujejo v brigadirsko življenje.
Med razstavljenimi priznanji zavzemata posebno mesto najvišje občinsko priznanje Slovenske Bistrice in zvezno priznanje ^Veljko Vlahovič”, ki ga podeljuje kot najvišji dosežek na področju mladinskega prostovoljnega dela, zvezna konferenca mladine. Brigada Pohorski bataljon, kot osrednji nosilec brigadirskega življenja V občini Slovenska Bistrica, se je doslej vsako leto vrnila iz zveznih in republiških delovnih akcij z najvišjini možnimi priznanji posameznih akcij, to je trakom akcije. Doslej osvojeni trakovi akcij zavzemajo ob fotografskem gradivu, stenskimi časopisi, bilteni in drugimi osvojenimi odličji ter priznanji, najvidnejše mesto na razstavi, katero si je ogledalo veliko število mladih pa tudi starejših prebivalcev občine Slovenska Bistrica.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
VIDA ROJIC
&
(3. nadaljevanje)
ZAŽIG IZDAJALČEVE HIŠE
Zanimivo je poročilo ptujske okrožne orožniške postaje, priloženo v mapo z naslovom Dnevnik kazenskih postopkov. Poročilo navaja, daje, 11. septembra 1942 izbruhnil požar ob 2. uri 30 minut v Sp. Velovlaku pri Ptuju. Zgorela sta hiša in gospodarsko poslopje na številki 1, last Franca Horvata.
V	poročilu beremo dalje, da je Horvatova hiša do tal pogorela, kakor tudi gospodarsko poslopje s senom, svinjami in perutnino. Rešili so le del stanovanjske opreme, nekaj obleke, perila in hrane. Na pomoč so prihiteli gasilci s Pacinja. Zaradi pomanjkanja vode je požar uničil tudi dva dvokolesa, sedem svinj, dva tisoč kilogramov slame, pet tisoč kilogramov sena, 1800 RM, kuhinjsko opremo in skoro ves živež.
Dve kravi in bika pa je rešil sam Franc Horvat. Škoda znaša 10.000 RM. Horvatova posest meri osem oralov. V hiši so stanovali Franc Horvat, njegova žena Jožefa in tast Jurij Cuš, star 73 let. Pri ga-
šenju požara sta se opekla Franc Horvat in Jurij Čuš. Poslopje je bilo dolgo 26 metrov in široko 14 metrov.
Dalje beremo v poročilu, da je Horvat izjavil, kako je slišal med požarom iz gozda severno od hiše, približno 400 metrov vstran, tri strele, drugega za drugim, ki so bili usmerjeni proti goreči domačiji. Streli so prestrašili ljudi, da se niso upali na pomoč.
V	poročilu beremo še, da se je pri Francu Horvatu mudil v noči na 10. avgust 1942 Jože Lacko, vodilni bandit, kar je Horvat prijavil, zato je bil Lacko pri njem aretiran.
Pri komisariatu za" obmejno policijo gestapa v Ptuju so ugotovili, da seje vodja banditov, Franc Osojnik v noči na 11. september 1942 zadrževal v tem predelu, kajti 11. septembra 1942 od 5,30 je obiskal v Rabeljčji vasi nekega -znanca. Ta pa-je njegov obisk prijavil. Zato je požar pripisati maščevanju banditov. »Krivce bomo poiskali«, zaključuje svoje poročilo žandarmerijski poveljnik Holzer.
Dodati moramo pojasnilo, da so Nemci pravilno sklepali, kdo je verjetno zažgal domačijo izdajalca Horvata. Vemo namreč, daje odšel Osojnik, ki seje ranjen rešil iz bitke v Mostju 8. avgusta 1942, okoli 15. avgusta 1942 v Ruško četo. kjer so ga izbrali za političnega komisarja. Včasih seje vrnil v domače ptujsko okrožje z namenom, da vzdržuje stike med pohorskimi partizani in domačini. ki so voljni pomagati partizanom. Drug namen Osojnikovih obiskov v domačem okrožju pa je bil, maščevati se nad izdajalci. Zato je prišel že septembra s Pohorja zažgat Horvatovo domačijo, nato pa likvidirat Alojza Bezjaka iz Krčevine pri Vurberku, ki je Lacku pljuval v obraz, ko so Lacka Nemci prijeli, 10. avgusta 1942. Ko je nameraval ob koncu decembra 1942 likvidirati samega Horvata, in je prišel zavoljo tega s Pohorja, je bil sam izdan in ustreljen.
POROČILA NA ŠTABNEM POGOVORU 3. OKTOBRA
V	zapisniku štabnega pogovora z dne 3. oktobra 1942 beremo, da Nemci niso dosegli polne konsolidacije na Sp. Štajerskem, pač pa močno zaostritev položaja. Nasprotnik je pripravljen celo umreti, saj razpolaga z nepojmljivim fanatizmom. V tej situaciji je možna le neizprosna trdota.
Že oktobra bosta vpoklicana dva letnika moških v nemško vojsko. Ker so bile povsod po Štajerskem v prejšnjih tednih številne aretacije, se pač čuti nazadovanje aktivnosti band. Številnim aretacijam so prispevali zaporniki sami, ki jih je trdota
prisilila k priznanjem. Nemška objava, naj se partizani sami javijo oblastem, kajti v tem primeru ne bodo kaznovani, ni našla odziva. x V ptujskem okrožju predvidevamo okoli 70 aretacij, piše v zapisniku. Dalje beremo, da gre pri aretirancih povečini za zelo hude primere. Čiščenje v tem predeluje povezano z bando, ki je bila uničena. V ljutomerskem okrožju je mirno.
Položaj v trboveljskem okrožju je vedno resnejši. Akcije band tečejo dalje. Na nemški strani so pojačali varnostne ukrepe.
V	Celju pripravljajo aretacijo okrog 400 ljudi. »Včeraj, 2. oktobra smo ustrelili v Mariboru 144 ljudi, sojenih po posebnem postopku. Svojci ustreljenih so zaprti in jih bomo izselili. Cele družine smo poslali v FrOhnleiten (zbirno taborišče). Od tam bodo transportirane v osrednjo Nemčijo,« beremo v zapisniku.
Dalje nas seznanja zapisnik o begu več mladih ljudi iz Frohn-leitna. Med njimi je bil 17-letni fant, osumljen, daje sodeloval pri uboju nadoskrbnika Sonsalla v Zg. Polskavi.
Talni uporniški organizaciji (Osvobodilni fronti. Op. V. R) je potrebno posvetiti vso pozornost. Pri tem ne smemo izločiti oseb. ki so znane kot domovini zveste (Nemcem naklonjene).
Na gorskih kmetijah so zaplenili banditi veliko živeža v 105 akcijah. To se je zgodilo v območju celjskega okrožja.
Zabeležili smo tudi pet požarov. V bojuje padlo 25 banditov. 3 so bili ranjeni, 16 pa ujetih. Prostovoljno sta se nam javila le dva. Na naši strani so bili 3 mrtvi in 6
ranjenih vojakov in 2 ranjena vermana.
Uspela je akcija banditov pri Hrastniku preteklega petka, kajti prebivalci podpirajo bandite, posebno v tem predelu.
Položaj na Pohorju nas zelo skrbi. Tja bomo poslali 5. oktobra posebno četo in pospešili še odhod dveh drugih.
V trboveljskem okrožju sta dve naši četi, potrebna pa je še ena. Na razpolago bo, ko bodo končana obmejna dela. Kaže, da imamo največje uspehe s strelnimi gnezdi in zasedami.
PARTIZANI POSPEŠENO NAPADAJO, NEMCI PA ZAPIRAJO UPORABNIKE
Na štabnem pogovoru 26. oktobra 1942 so poročali udeleženci, da bodo slovenski inteligenti, ki so ostali na Sp. Štajerskem zdravniki. apotekarji, veterinarji in drugi
—	znova pregledani v okviru organizacije Heimatbund.
Iz gospodarskih vzrokov bo uvedeno spet splavarstvo po Dravi.
Delovanje band ne nazaduje. Od 3. oktobra do 26. oktobra so banditi v 106 akcijah zaplenili razne življenjske potrebščine, ubili šest oseb, osem jih ranili, enega odpeljali in zanetili devet požarov.
V zapisniku omenjenega štabnega pogovora beremo dalje, da so Nemci ubili enajst banditov, šest jih je padlo v boju, štirje pa so bili ranjeni. Samovoljno se je predalo pet banditov, a le eden na Sp. Štajerskem, drugi so se predali na italijanski strani. Med ujetniki je nek politični komisar, po po-
klicu profesor in doma iz Maribora.
Največji banditski napadi so bili v omenjenem času tile: miniranje železniške proge med Pragerskem in Račami, napad na Oplotnico, na tri vermane na Pohorju in uboj šturmfirerja ver-manov v Trbovljah.
Na obravnavah sedanjih zapornikov so Nemci pridobili gradivo za aretacije novih tisoč ljudi. Med nčvimi aretiranci bo več ži-vinoždravnikov in duhovnikov. Akcijske skupine gestapa so Nemci znova okrepili.
Banditi so najbolj povečali svoje delovanje na Pohorju. V desetih dneh bo odšla tja nova četa (kompanija).
V predelih, kjer je položaj miren. moramo računati s tem, da se sovražnik pripravlja na novo utrditev talne organizacije, ki je opešala spričo številnih aretacij.
Napad na železniško progo pri Pragerskem se banditom ni posrečil, kar je zelo dobro, saj bi nastale sicer velike prometne težave. Prišla pa je do nezgode, ker je napeljal tovornjak pred D-vlak. Pri tem je bil ubit železničar na tovornem vlaku, dva pa sta bila ranjena.
V zapisniku štabnega pogovora z dne 9. novembra 1942 beremo, da delovanje banditov ni pojenjalo in da sq 7. novembra pripravili veliko akcijo na posestvu Franza v Braslovčah. Pri tem je bilo 17 banditov ubitih in 7 ujetih, ranjena pa je bila neka banditka. Na Pohorju bomo v tem tednu uprizorili veliko hajko proti partizanom.
Konec prihodnjič
6 - NAŠE KMETIJSTVO
13. maj 1982 - TEDNIK
BOČ
PRIREDITVE OB 13. KRAJEVNEM PRAZNIKU MESTA PTUJ
Prijateljstvo gradimo tudi 1. maja
Na pobudo občinskih svetov zveze sindikata Šmarje pri> Jelšah, Pregrada in Slovenska Bistrica, je bilo letos, na dan 1. maja, pri planinskem domu na Boču prvo srečanje delavcev občin Šmarje pri Jelšah, Pregrada in Slovenska Bistrica.
Srečanja delovnih ljudi severovzhodne Slovenije na Boču sosicer že tradicionalna, tem pa seje pridružila še nova oblika zbliževanj delovnih ljudi v okviru prijateljskih slovenskih občin. Prvomajska srečanja delavcev prijateljskih občin bodo odslej postala tradicija, v kateri se bodo kalila nova prijateljstva, izmenjava delovnih izkušenj pa tudi trajnejših poslovnih vezi delovnih ljudi in kolektivov teh občin.
Trenutek osrednje svečanosti pred planinskim domom. "■"MBHPJ
v .
Zmagal je močnejši, nagrade pa so si podelili vsi tekmovalci.
Letošnje prvo srečanje je bilo temelj na katerega se bo v prihodnje gradila zgradba skupnih interesov tako na športnem, rekreacijskem pa tudi proizvodnem področju, saj načrtujejo, da bodo v ta krog vključili v .prihodnjih letih vse prijateljske občine.
Letošnje srečanje je kljub dokaj neugodnim vremenskim pogojem, saj je bilo 1. maja na Boču kar precej hladno, uspešno organiziral občinski sindikalni svet Šmarje pri Jelšah. Predsednik OSS Šmarje, Jože Planinc je ob tej priložnosti na osrednji svečanosti pred planinskim domom na Boču poudaril pomen takšnih srečanj in osvetlil vlogo delavskega praznika 1. maja v razvoju našega samoupravnega sistema. V kulturnem programu pa so sodelovali godba na pihala sindikalne konference OZD IMPOL Slovenska Bistrica, planinski oktet Poljčane in moški pevski zbor iz Kostrivnice.
Posebno pozornost okoli'500 obiskovalcev srečanja pa so pritegnile razne društvene igre, med katerimi je imelo največ navijačev popularno vlečenje vrvi. V tej spretnosti in seveda merjenju moči, so se pomerile pionirske, mladinske in tudi moške ekipe. Nagrade pa sta si prijateljsko, kot je bilo celotno srečanje, podelili tako poražena kot zmagovalna ekipa.
Naredili bi veliko napako, če ob oceni zares uspešnega srečanja na Boču ne bi pohvalili prizadevnih članov PD Poljčane, ki so skrbeli za dobro počutje vseh obiskovalcev. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat
Praznik KS Markovci
V krajevni skupnosti Markovci so ob koncu prejšnjega tedna proslavili svoj praznik, ki ga namenjamo obletnici osvoboditve območja krajevne skupnosti. To je bilo 8. maja 1945. Med prireditvami v počastitev praznika je veliko športnih in družbenih manifestacij, ki bodo potekale ves mesec. Tako so v Sobetincih izvedli streljanje na leteče cilje, v Bukovcih tekmovanje in preverjanje pripravljenosti gasilskih desetin, tekmovanje ekip civilne zaščite, tradicionalno tekmovanje jugoslovanskih letalskih modelarjev za Korantov pokal, v programu pa so še srečanja v nogometu, namiznem tenisu in šahu, patruljni pohod mladih in tradicionalni avtorally.
Osrednja svečanost pa je bila v soboto, 8. maja zvečer v kinodvorani Zadružnega doma. To je bila slavnostna seja samoupravnih organov s kulturnim programom. Po govoru predsednika skupščine KS Stanka Toplaka so v kulturnem delu nastopili godba na pihala iz Bukovec, moški pevski zbor iz Markovec, učenci in učenke OS Bratov Štrafela in mladi iz 00 ZSMS.	1.	kotar
DELO, TRGOVINA IN ZASLUŽEK
Pomlad se je prevesila v drugo polovico. Kot je vsem znano, se prav pomladi prebudi narava, vse ozeleni, oživi. Tako je oživelo tudi na polju, kjer so v polnem teku spomladanska dela. Traktorji orjejo ledino, pri setvi pa pridelovalca skrbi, kakšna bo letina ali bo vreme naklonjeno in^f cel kup skrbi. Torej bo dovolj hrane za družino, za širšo skupnost. Ali bc lahko pridelke ugodno prodal na trgu.
Ko se vsak dan sprehajamo po mestu, oglejujemo izložbe, nam kaj hitro korak zaide na ptujsko tržnico, ali vsaj mimo nje. Kaj vidimo? Lepo urejeno tržnico z lepimi stojnicami in cvetjem in še bi lahko našteli stvari, ki nam jih ponujajo stojnice. Torej vse kar nujno potrebujemo za vsak dan. Kaj pa cene? Te cene nam delajo vedno težave, saj ni dneva, da se ne bi kakšno blago podražilo. Prideš na tržnico in za kg solate odšteješ kar deset jurjev. Ko izročaš branjevki denar, pa gruntaš, kako je ta solata draga, saj bi lahko bila za polovico cenejša. Tega trenutka se sploh ne zavedamo, koliko dela je bilo potrebno, da je ta solata sploh prišld na tržnico.
V drugem primeru si oglejmo prodajo sadja. Ko nam prodajalec nenadoma ponudi pomaranče, ki pa jih ne .vidimo na stojnici. Za kg kaj hitro odštejemo deset ali celo več jurčkov, samo da jih imamo doma na mizi, pa čeravno so le dekoracija. Torej jih plačamo po dvojni ceni, saj stanejo le dobrih pet jurčkov. Naj vas pri tem spomnim na znan in star pregovor: ,,Kadar ima neumnež denar, pameten trži.”
Ko že kupujemo na trgu, se še spomnimo na delo, ki ga je treba opraviti, da pride povrtnina in sadje na stojnico in ne nasedajmo • prodajalcem, ki nam ponujajo iskano blago po dvojni ceni.	ZB
SKRB ZA ČISTO OKOLJE POSTAJA VSE BOLJ DRUŽBENA SKRB
V program letošnjih prireditev ob 13. krajevnem prazniku seje vključilo tudi turistično društvo Ptuj in njegova komisija za ureditev okolja. Turistično društvo Ptuj je namreč že v maju leta 1981 razpisalo tekmovanje za najlepše urejeno okolje na območju 11 krajevnih skupnosti. Tekmovanje je pokazalo, da se v zavesti občana in delovnega človeka spreminja tudi odnos do okolja; njegov osnovni namen pa
je. da je skrb za čisto okolje del vsakdanjega življenja in dela. torej nenehno prisotna.
Turistično društvo je za izredna prizadevanja pri skrbi za urejeno okolje podelilo 26 pismenih priznanj in jih razdelilo med krajevne skupnosti, vzgojno-varstvene organizacije, uporabnike drugih pomembnih zgradb in lokalov. hišnim svetom ter lastnikom zasebnih-stanovanjskih hiš. Poleg tega je na slovesnosti.
ki je bila 6. maja podelilo tudi 6 priznanj za najlepše okrašeno okno, pročelje ali balkon na. dan kurentovanja 82.
Priložnos t ob podelitvi priznanj pa j e društvo združilo s strokovnim predavanjem Jožeta Strgarja iz Ljubljane o ureditvi hišnih vrtov, ki je bilo obogateno z barvnimi diapozitivi.
Več o nagradah bomo zapisali v prihodnji številki Tednika.	MG
••	rte*:--.1	-1if
' - I	is*	^
Anton Purg izroča priznanje predstavniku KS Franc Osojnik
Do meseca mladosti bo urejen spominski park v KS Jože Potrč
foto: Ciani
NA VRSTI SO TRAVNIKI
Setev in druga spomladanska kmečka opravila so v glavnem končana, to seveda ne pomeni, da bodo sedaj lahko kmetovalci počivali. Na vrsti je drugo, nič manj pomembno opravilo — košnja in spravilo trave oziroma sena. Mnogi kmetujejo sicer še po starem, kosijo torej zrelo travo, za katero pa so strokovnjaki ugotovili, da ima mnogo manj hranilnih vrednosti kot mlada trava, poleg tega pa z zgodnjim koše-njem povečamo število letnih odkosov. V običajnih vremenskih razmerah tisti, ki so se odločili za intenzivno izkoriščanje travnikov, kosijo že konec aprila ali prve dni maja, ker pa je letos narava malo »zamudila«, bo tudi prva košnja nekoliko pozneje, sredi maja.
Za intenzivno izkoriščanje travnatega sveta je najbolj pomembno gnojenje. Gnojimo lahko s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili. Če gnojimo s hlevskim gnojem,' je mnogo bolj priporočljivo gonjenje z gnojevko. Resnici na ljubo je potrebno priznati, da je doslej najbolj razširjen način gnojenja s trdim hlevskim gnojem najmanj učinkovit in je potrebno dodati precej mineralnega gnojila. Tudi gnojevko je potrebno dopolniti z mineralnimi gnojili, predvsem z dušikom. Sicer je gnojenje letos že za nami, travnike pa je potrebno dognojevati tudi med letom. Za prve tri odkose je potrebno uporabiti do 80 kilogramov čistega dušika, potem dvakrat po 60 kilogramov in na koncu
še 40 kilogramov dušika. Ta količina dušika je odvisna od tega, kakšen je travnik, koliko let ga intenzivno izkoriščamo, prva leta zadostuje do 150 kilogramov čistega dušika, pozneje se količina dušika povečuje do 40 kilogramov, na način, ki smo ga opisali. Seveda je količina dušika odvisna tudi od živine. Če, imamo slabo produktivne krave, potem se_ ne izplača, izdatno gnojenje. Če imamo krave, ki dajajo dnevno 25-30 litrov mleka, se nam bo izdatno gnojenje vsekakor izplačalo, kar dokazuje naslednja finančna obrazložitev: 1000 kilogramov KAN-a stane okoli 8 tisoč dinarjev. V tem primeru lahko obremenimo hektar travnika s tremi kravami, ki dajejo najmanj 4 tisoč litrov mleka. Pri treh kravah pomeni to dohodek okoli 120 tisoč dinarjev, če zmanjšamo količino gnojila za malenkost, lahko pade bruto dohodek za mleko do polovice. Ekonomska upravičenost izdatnega gnojenja je torej več kot očitna. Izpolnjeni pa morajo biti vsi pogoji: ustrezno gnojenje, pravilno spravilo krme in dobre živali.
Zaradi zgodnje košnje nastane vprašanje, kako se lotiti spravila trave. Mlada trava se težko suši, poleg tega j e v tem času tudi vreme še sorazmerno hladno in bi sušenje trajalo nekaj dni, dnevno je potrebno travo nekajkrat obrniti, kar povzroči odpadanje listov, to pomeni, da pustimo precejšen del trave na travniku. Toliko bolj
primerno je zato siliranje trave. Pri taki do omenjenih izgub ne prihaja in hranilna vrednost take krme je mnogo višja.
Poznamo več načinov siliranja, najbolj primerno za naše razmere je siliranje poluvele trave. V tem primeru travo pokosimo, jo dan ali dva sušimo tako, da ostane v njej 50 odstotkov vlage. Tako poluvelo travo pospravljamo z nakladalnimi prikolicami, siliramo pa jo v stolpnih silostih, kori-tastih silosih, ki se danes vse bolj uveljavljajo, lahke pa siliramo kar na kup, ki ga pokrijemo s plastično folijo. Pri tem moramo paziti, da je slilaža dobro zavarovana pred dostopom zraka, že najmanjši dostop zraka namreč povzroči segrevanje slilaže in razvoj plesni.
Ker imamo danes na voljo 8-metrske folije je opisani način siliranja najenostavnejši. Izbrati je potrebno suhi prostor, na katerega s prikolicami navozimo poluvelo travo in jo temeljito stlačimo s traktorjem. Višina takega silosa je lahko do enega metra, večja višina je nevarna zaradi tlačenja s
traktorjem, najprimernejša širina silosa pa je okoli 4 metre, dolžina pa je seveda odvisna od pridelka oziroma količine trave, ki jo siliramo. Okoli silosa izkopljemo jarek, robove plastične folije pokrijemo z zemljo, celotno površino folije pa prekrijemo s plastjo zemlje, preperelim gnojem ali z odpadlo travo. To je potrebno zaradi tega, ker folija ni odporna proti ultravioletnim žarkom in bi brez te zaščite sčasoma spokala. Silos obtežimo z odpadnimi avtomobilskimi gumami, drugi predmeti bi lahko predrli folijo.
Tako silažo lahko krmimo jeseni, ali že tudi tekom leta, pri tem je pomembno paziti na pravilen odvzem. Odvzeti moramo večje količine silaže, na teden približno 1 meter dolžine silosa. V nasprotnem primeru 'lahko pride do kvarjenja stlaže.
Omenjeni način siliranja trave se vse bolj uveljavlja in vsi, ki so se faJ? °hliko uporabe trave že odločili, so z njo zelo zadovoljni, zelo ugodni pa so tudi rezultati v živinoreji.
pripravil: JB
NAŠA KMETIJA
Doma imam kokoške, svinje in zajčke. Paziti moram, da kokoške ne zaidejo na drugo njivo. Nekega dne so mi kokoške odšle. Mama me je kregala. Hitro sem stekla po njih. Vrgla sem kokoški kamen. Kokoška je umrla. Zelo sem jokala.
Suzana Gomilšek, 2/a, OS Slovenjegoriške čete Juršinci
SPOMLADANSKA SETEV USPEŠNA
Spomladanska setev je kljub vsem zapletljajem uspešno zaključena, tu in tam setev sicer še vedno traja, predvsem zaradi neugodnega vremena, ki je to pomlad spremljalo kmetovalce pri njihovem delu. Težko je že dokončno govoriti o posejanih površinah v zasebnem sektorju kmetijstva, verjetno bodo predvsem pri sladkorni pesi nekoliko manjše od planiranih, vsekakor pa precej večje kot minulo leto. Konkretni pa so že podatki o setvi na poljih Kmetijskega kombinata. 810 hektarov je posejanih s sladkorno peso, pšenica in ostala krušna žita rastejo na 950 hektarih, koruza za z ije in silažo je skoraj že v celoti osejana na 1300 hektarih, oljna repica na 115 hektarih in tako dalje. Delo na poljih je teklo takorekoč brez prestanka, za kmetijce ni bilo sobot. nedelj in praznikov.
Če velja pregovor, da je žetev odvisna od setve in če bo vreme v naslednjih mesecih kmetijstvu nekoliko bolj-naklonjeno, lahko pričakujemo dobre pridelovalne rezultate.
JB
Tudi v gričevnatem svetu je zemlja skrbno obdelana.
„ ' > Foto: I. Ciani
TEDNIK - 13. maj 1982
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
LJUBICA ŠULIGOJ
Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo
(9. nadaljevanje)
Tako sta dijaka Ivan Bratko in Dušan RVeder prehodila Kosovo in Makedonijo, kjer sta spoznala velikosrbski nacionalizem. Ta potopis, ki gaje Bratko nato prebral na šolski proslavi Sv. Save, je vzbudil v šoli pravo »burjo«, saj je bil režimovski srbski profesor za izključitev dijaka, a so ga prav napredni profesorji rešili najhujše kazni (o tem dogodku več nekoliko kasneje). Na tem mestu hočem reči le to, da so ti dijaki živo spremljali dogajanje okoli sebe. Kmalu po omenjeni svetosavski proslavi so se podali na izlet v Haloze, o čemer semgovorila že prej. Zanimalo jih je življenje v teh krajih in pot jih je vodila od Podlehnika do Ptujske gore. Kljub potrdilu podlehniškega župnika, za katerega so ga naprosili, da so »bili pri maši« (obvezna nedeljska maša za dijake — op. avt.), so bili dijaki kaznovani, Bratko in Kveder sta bila celo izključena.48
Dogajanja na gimnaziji v teh nemirnih letih je podrobneje opisal v svojih spominih. Dušan Kveder, osrednja osebnost naprednega mladinskega gibanja, kije zrasel s prvo skupino komunistov na šoli49 O pričetkih revolucionarnega mladinskega gibanja, o prvih nastopih in razmerah na šoli med drugim pravi: »Na ptujski gimnaziji v letu 1930 m bilo, kolikor je meni znano, organizacije SKOJ ali partije. Moja generacija, tedaj v 6. razredu gimnazije, ni imela nikakršnih stikov s partijo ali posamezniki komunisti. Z revolucionarnim mladinskim gibanjem smo začeli spontano pod vplivom splošnega političnega vzdušja v deželi.
Najrevolucionarneje razpoloženje bil v šolskem letu 1930/31 6. razred. Na čelu razreda je tedaj stala grupa Ivan Bratko, Ivan Potrč, Mirko Centrih, Dušan Kveder. Gibanje je zasledovalo svoje socialne in nacionalne cilje. Socialni cilji so se izražali v raznih ekonomskih zahtevah dijakov in v organiziranem odporu proti finančnim bremenom. Organizirali smo npr. splošni odpor in bojkot telovadnih vaj, ker je učitelj telovadbe nekega dne izdal ukaz, da ši mora vsak dijak nabaviti specialne telovadne hlače in copate, kar večina siromašnih dijakov ni mogla. V bojkotu smo zmagali. Iz nacionalnih razlogov smo organizirali sistematično maltretiranje tistih profesorjev Srbov, ki jih }e beograjski režim poslal ob tem času v slovenske gimnazije kot agente velikosrbske diktature. Z druge strani smo nudili vso podporo profesorjem, ki so nam bili naklonjeni. Organizirali smo »zabušavanje« obvezne nedeljske maše in molitve pred poukom. Ker seje nad organizatorji teh akcij kopičil ukor za ukorom, seje stvar končala proti koncu šolskega leta na ta način, da so Ivana Bratka in Dušana Kvedra izključili iz gimnazije.
Nas, organizatorje tega gibanja, je tedaj povezovalo čvrsto sodelovanje, tj. organizacija, čeprav se nismo zavedali, da pripadamo organizaciji. Imeli smo pred seboj dokaj jasne socialne, nacionalne, liberalne, celo politične cilje, čeprav tedaj še nismo stali na komunističnih pozicijah — ker pač do tedaj niti besedice nismo slišali o komunizmu. Objektivno pa je naše gibanje stjjlo tedaj popolnoma na pozicijah borbe KPJ.
Svoje uporniške ideje smo propagirali tudi v tedanjem Sokolu. Zato so nas v tem času tudi izključili iz Sokola.«
Izključena dijaka Bratko in Kveder sta za krajši čas odšla na celjsko gimnazijo in se kmalu vrnila ponovno v Ptuj. V svoji aktivnosti so sedaj dijaki postali opreznejši. Zavzeli so se za konstruktivno reorganizacijo šolskega sistema, opustili pa frontalno taktiko napadanja profesorjev in ravnateljstva šole.
Kveder nadalje V svojih spominih pojasnjuje, kako so organizirali na gimnaziji partijsko celico, kako je stekel študij marksistične literature: »Poleti 1932, v počitnicah med 7. in 8. gimnazijo, je prišla v naše roke prva marksistična literatura. Prinesel jo je med dijake Ivan Bratko, ki se je tedaj seznanil s starim članom Partije, tovarišem Spolenjakom. Prve knjižice, ki smo jih prečitali, so bile Engelsov Razvoj socializma od utopije do znanosti in neka brošura Karla Kautskega. V začetku šolskega leta, jeseni 1932 smo v 8. razredu organizirali prvo partijsko-celico .. . Ce se prav spominjam, je tedaj zvezo s partijsko organizacijo vzdrževal Ivan Bratko preko Spolenjaka.
Ker v Ptuju tedaj ni obstajala skojevska organizacija, smo na gimnaziji organizirali partijsko celico. Osnova našega delaje bila študij — čitanje in diskusije marksistične in druge napredne literature, širjenje ilegalnega tiska. Operativna aktivnost na gimnaziji se je razvijala v isti smeri kot v 7. gimnaziji. Vzpostavili smo prve kontakte z delavsko mladino. Z nami je bil čvrsto povezan ves 8. razred, a dajali smo ton življenju na celi gimnaziji. Ptujska gimnazija je postala najbolj levičarska gimnazija v celi Sloveniji. Veliko podporo v našem gibanju so nam nudili tedanji profesorji na gimnaziji: Žgeč, Onič, Ingolič, 'Branko Rudolf. Marja Boršnik. Treba je dati priznanje tudi ravnatelju gimnazije Komljancu. Navezali smo stike tudi z naprednimi mladinci in mladinkami izven gimnazije. Z našo grupo sta bili tedaj povezani Vida Carli in Milena Petovar (dijakinji mariborskega učiteljišča — Carlijeva iz Ptuja, Petovarjeva iz Ivanjkovec — op. avt.)
Izhajajoč iz pričevanj Ivana Bratka, kijih hrani Pokrajinski muzej v Ptuju, je Kveder v zmoti glede formiranja celice. Bratko namreč govori, da gaje »s Spolenjakom Seznanil Centrih Mirko spomladi 1933 v Ptuju na aleji blizu kolodvora. Sestali smo se ponoči«, pravi Bratko, »da na^ne bi videli, ker je bil Spolenjak znan komunist.« V ilegalnih krožkih so začeli študirati Kapital. Antiduhring in različno ilegalno partijsko literaturo.
Če izhajam iz tega neposrednega vira bo veljalo, da je bila celica ustanovljena spomladi 1933. leta. Njeni člani so bili: Ivan Bratko. Mirko Centrih. Dušan Kveder. Ivan Potrč. Tone Žnidarič, nato pa še France Čuček, Rudi Ilec. Kože Kogej. Marko Kuhar in Peter Kureš. Zanimivo je. da v spominskih pričevanjih velikokrat zasledimo podatke o velikem vplivu, ki gaje imel dr. Potrč na prve mlade komuniste na gimnaziji, Bratko o njem pravi, da jih je »na začetku navduševal poleg drugega kot bleščeč diskutant. kije igraje zavračal argumente nasprotnikov.«
Ivan Potrč je zapisal, da so se mladi ogreli za Partijo, ko so spoznali pristen odnos dr. Potrča do preprostih ljudi, do revežev. Dijaki so tedaj veliko študirali in razpravljali o vlogi in delu inteligence, saj jim je bil dr. Potrč zgled revolucionarja, riapreden izobraženec, povezan s svojim ljudstvom.
Dr. Potrč ni bil le vzornik mladi generaciji, ampak tudi njen vzgojitelj. Še posebej velja omeniti njegovo poznejše sodelovanje z Dušanom Kvedrom, ki se je npr. vozil s Potrčevim motornim kolesom od zaupnika k zaupniku, da bi izvedel anketo o socialnih razmerah na podeželju, predvsem o življenju viničarjev v Slovenskih goricah. Dijaki so dr. Potrča spoznali pri »Svobodi«. Za »stvar napredka in pravice je znal pridobiti male ljudi, viničarje, kočarje v Slovenskih goricah, na Dravskem in Ptujskem polju in po Halozah.« Ptujski delavci in dijaki so ga imeli »za svojega voditelja«, je zapisal član prve gimnazijske celice Rudi Ilec.50
(se nadaljuje)
DOMAČI LIKOVNI USTVARJALCI
Pred nedavnim je bila v razstavnem satonu gradu v Slovenski Bistrici pomembna svečanost. Odprli so zanimivo razstavo likovnih del ustvarjalcev s področja občine Slovenska Bistrica. Dogodek je bil prav gotovo vreden večjega zanimanja kot je to pokazal obisk na otvoritvi razstave, ki pa kljub temu ni izgubila na svoji pomembnosti.
4863. Izvestje Gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju. Ptuj 1969 (Vida Rojic: Dijaki ptujske gimnazije v boju za socializem in nacionalno osvoboditev)
49 PMP. fas. Gimnazija (D. Kveder: Nekaj podatkov o delu v mladinskem gibanju in Partiji od 1930/36)
50 dr. Jože Potrč: O socialistični etiki in morali, str. 430/431 (Spomini Rudija Ilca na dr. Potrča)
Del likovnih ustvarjanj na področju slikarstva na razstavi v bistriškem gradu.
Razstavo je pripravil klub likovnikov občine Slovenska Bistrica, na njej pa se je s svojimi deli predstavilo ,kar dvajset članov, slikarjev amaterjev. Razstava je namenjena predstavitvi delovanja kluba in tudi pridobivanju novih članov, saj pri klubu ugotavljajo, daje na območju občine še veliko občanov, kiiim je likovno ustvarjanje pomembna oblika eživljanja prostega časa. Združeni v klubu pa bi imeli prav gotovo nove ožnosti delovanja in strokovnega izpopolnjevanja.
Klub likovnikov občine Slovenska Bistrica načrtuje, da bo s podobnimi predstavitvami likovnih ustvarjanj občanov nadaljeval tuai v prihodnje.	Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
..DVORANCA" CIRKULANSKA -MNOGO PREMAJHNA?
Med haloške griče prihaja kultura; res malo je poznana; pa zato bolj hrabra in ponosna. Utrip življenja in kulture se spreminja kot prebujajoča se pomlad v naravi. Mnogo kulturnih prireditev je že bilo v Cirkulanah, pa nikoli toliko kot jih je sedaj! Le zakaj? Ne veš? Praznujemo 200-letnice šolstva. O, častitljiva in visoka je ta obletnica, ko so naši pradedje pričeli hoditi v šolo. Manj razvito območje je to še danes, a kultura se skokovito vzpenja na sam vrh vasi in kmalu bomo rekli — umetniki ti naši. Trdo delo. volja, hrabrost in pogum članov odbora, ki v Cirkulanah kuje in snuje brez predaha; da bo obletnica naša, še bolj slavna in nepozabna. A kaj pa »dvoranca«? Postala je mnogo premajhna! Mi vsi želimo, da dobimo sodobnico — DVORANO, kakršno nas kraj potrebuje.
Ivan Korenjak
SZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Mnogi umetnostni zgodovinarji radi označujejo gotiko za prvo veliko obdobje slovenske umetnosti, ker je tako na gosto posejala umetnostne spomenike po našem ozemlju in ker se. je tako čvrsto uveljavila tako v višjih slojih kot med ljudstvom, ki ji je pridelo tudi elemente ljudske umetnosti. Gotske stilne prvine v arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu lahko zasledujemo tudi v časovno zelo raztegnjenem obdobju — od prve polovice in sredine 13. stoletja, ko se gotika šele uveljavlja in stilno preoblikuje romaniko, pa tja do poznega 16. stoletja, ko oblikovno tudi močno vpliva na renesanso.
Na slovenskem Štajerskem je gotika posebej lepo zaživela v kiparstvu. Vrsta prelepih umetnin se nam je ohranila iz tega časa, mnoge od njih odražajo vodilne tokove evropske visoke srednjeveške umetnosti. Ptujski muzej
Madona z Jezusom iz razrušene minoritske cerkve, prva polovica 14. stoletja. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka št. 830. Foto Stanko Kosi I. 1969.
hrani nekaj naših najlepših primerkov gotske plastike. Nekaj jih je razstavljenih v prvih sobah grajske galerije, nekaj pa v stari kapeli v križnem hodniku bivšega dominikanskega samostana.
V stari kapeli stoji tudi kamnita Madona z Jezusom iz zdaj razrušene minoritske cerkve v Ptuju. Je ena najstarejših in najkvalitetnejših predstavnic gotskega kiparstva na Slovenskem. Datirana je v prvo tretjino 14 stoletja in je odraz neposrednih vplivov francoske katedralne plastike iz časa zrele gotike. Naš čas je dočakala v razvalinah in jo lahko občudujemo žal le kot zasilno zlepljen fragment. Bombni napad, ki je januarja 45 prizadel minoritsko cerkev, je močno poškodoval tudi lepo Madono v skoraj naravni velikosti. Vendar kljub močnim poškodbam še lah^o slutimo značilno gotsko mehko S-linijo, v katero je ujeto Marijino telo, in eleganten razrast gub na plašču, ki plastično oblikuje in objema njeno postavo. Je pa gotske poteze tega kipa prvi okrnil že barok. Takrat so nekoliko preoblikovali draperijo in jo dopolnili z baročno občutenimi dodatki ter plastiko tudi na novo preslikali. Mali Jezus je včasih držal v rokah verjetno golobčka, v baroku pa so mu vanje potisnili kroglo s križem ter tudi nekoliko spremenili njihovo držo. Zdaj hudo okrnjen kip božjega deteta je imel okronano glavo, Marija pa je v zdaj manjkajoči desnici držala
Marjeta Ciglenečki
Še pred nekaj leti je bila postavitev dramskega dela na oder v izvedbi amaterskega prosvetnega društva dogodek, ki si ga je bilo vredno ogledati. Vstopnice so bile razprodane že nekaj dni prej, skratka to je bil kulturni dogodek o katerem so krajani govorili še dolgo po predstavi.
Časi se spreminjajo, vendar s časom se spreminja tudi mentaliteta ljudi na vasi. Hiter tempo življenja in bitka s časom onemogočata tudi delovnemu človeku na vasi, da bi si našel čas za udejstvovanje v kulturnem življenju.
Napačno bi bilo razumeti, da pri vsej kmetijski mehanizaciji, ki se danes uporablja v sodobnem kmetijstvu, ni časa tudi za sprostitev na kulturnem področju, nasprotno ostaja več časa, vendar se tudi na vasi ljudje po končanih kmečkih opravilih sprostijo v domačem okolju, ob gledanju TV programov in glasbi. Bilo bi napačno, če bi rekli, da tudi takšno udejstvovanje ni del kulture, vendar pa pozabljamo
na to, da je med ljudmi vse manj družabnosti, zanemarja sjb ohranjanje starih kulturnih izročil in nazadnje tudi to, da se vsem tistim, ki so še pripravljeni ohranjati te zvrsti kulture tudi na vasi odvzema morala in želja po kulturnem področju.
Pred nekaj tedni sem si s kakšnimi 20 obiskovalci v domu kulture v KS Destrnik ogledal dramsko delo ,,LUCIJA” v izvedbi domačega kulturnega društva. Za izvedbo tega precej obsežnega dela so porabili mnogo prostega časa in volje in so kot amaterji delo tudi kakovostno izvedli.
Ko sem se po končt li predstavi pogovarjal z enim izmed obiskovalcev, mi je povedal, da je odziv obiskovalcev majhen zaradi tega, ker je delo ,,Lucija” bilo že predstavljeno na tem odru.
Naslednjo nedeljo je v istem kulturnem domu gostovala skupina KPD Benedikt iz Slovenskih goric s tujim delom ,,Bi hoteli igrati z menoj”.
Skrbno vodena režija ter dobro igranje amaterjev zasluži vsekakor vso pohvalo, čeprav smo žal ugotovili, da je bil obisk spet minimalen. Tokrat na vprašanje, zakaj tako slab obisk domačini niso znah odgovoriti.
Kje je razlog za nezanimanje? Kot prvo verjetno čas, saj so zimski dolgi večeri minili in marsikdo se v nedeljo zvečer rad spočije pred novim spomladanskim delom. Mislim, da spomladanski in letni čas, ko je za dramska dela mrtva sezona ni primeren za predstave te zvrsti, zato vsem ljubiteljem te umetniške zvrsti priporočamo predstavitev svojih iger in drugih kulturnih prireditev v zimskem času, čeprav obisk še vedno ne bo maksimalen.
Storimo kaj za ohranitev te kulturne zvrsti, že zaradi zahvale in truda igralce^ amaterjev in nenazadnje tudi zaradi kulturnega užitka, ki ga boste doživeli! '
Viki Par
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (70)
Kompas in slovenščina
,,Šaj ni, da bi se človek kar naprej jezil. Ampak če gre za ,,idealno priliko iz področja vzgoje”, res ne morem biti tiho. Samo oglejte si, kak šolnike in vse tiste, ki imajo opravka z vzgojo in izobraževanjem, vabijo v Hannover.”
Res je hudo, če ima podjetje, kakor je Kompas, široko razvejano dejavnost, pa premalo volje, da bi si poiskalo uslužbenca, ki bi mu popravljal sporočila in prospekte, namenjene Slovencem. Saj gre večinoma za preproste stvari, in še te se pogosto ponavljajo.
Na primer navajanje ur. Kompasov prospekt za obisk Didacte v Hannovru piše dosledno: ob 5.30 uri, ob 7.00 uri, do 16.15ari,tja do okrog 20.20 ure. Kako neki Kompasovi vodniki to na glas preberejo? Ob pet trideset uri? Ali ne o pol šestih? To se pa napiše ob 5.30!
Vendar ne gre samo za to. Pri Kompasu še zmeraj ne znajo prevesti v slovenščino besede šal-ter. Ne vedo, da v slovenščini ne rečemo cena potovanja po osebi. Ne znajo uporabljati sklonov, postavljati vejic, pisati tujk, skratka, ne znajo slovenščine. O tem priča omenjeni prospekt:
,,Idealna prilika zvedeti vse novo iz področja vzgoje in izobraževanja je nedvomno obisk 19. Didac-
te, ki bo od 8. do 12. marca 1982 v Hannovru. Na razstavi se boste seznanili z zadnjimi novostmi modernega šolstva, od gradenj šolskih poslopij, nove opreme, šolskih knjigah, demonstracijskih in experimentalnih aparatov, zbirk in modelov za moderen pouk prirodoslovnih ved, audiovizuelnih pripomočkov, do obdelave podatkov. Didacta prav tako prinaša novosti na področju predšolske vzgoje, otroških vrtcih, dalje o risarskih spretnostih ... in kot že uvodoma povdarjeno na poklicnem izobraževanju, kot tudi na izobraževanju odraslih, torej izobraževanju ob delu.”
Izlet je bil namenjen šolnikom in šolam. Mogoče se bo pa tudi Kompas ob delu počasi izobrazil in izšolal v slovenščini.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenija, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Viktor Knei
Matura — Ptuj, 1932
Matura naša. mlada. v mestu tisočletnem. Stoletni kriki. spomeniki, ulice skrivnostne, starodavne.
Takrat smo dvignili zastavo svobode, daljine in širine, • . naprej brez mej, za klicem uma, srca in poguma do sinjega neha.
Kje plo vemo sedaj?
Ozrimo bežno se nazaj in še naprej!
Srce, povej, kaj nam rodila je tanka vest in zavest, kako gradila je človeka dobre volje, svobodno skupnost, naravno in kulturno okolje.
Srce, povej,
brez grenkobe obračuna, kako svetila sta nam toplo sonce, svetla luna, kaj sejali in sadili, kaj gojili in zavžili. Zavestno delali maturo smo vneto vsako leto, vsak dan in vsako uro, spoznavali, kje čas in prostorje za nas.
lepoto dela, ustvarjalne misli in ljubezni.
Smo danes vsi se zbrali, maturanti in profesorji ostali,
■ živi in tudi mrtvi, sivi, veseli in mrki.
Tu naših pet deklet, ta naša zora, prijetni žarki šolskega odmora, zakaj jasno nam sijejo še zdaj?
Že stara misel snuje, kakšne so človeške nuje:
Živi naj vsak, kdor ljubi,
propade naj,
kdor ljubiti ne zna,
propade dvakrat,
kdor ljubezen pravo zabranjuje.
Od sonca k soncu se vračamo nazaj v objem topline, skupne melodije globokega sožitja v enem svežem cvetu vseh ljudi na svetu.
Sedaj že ves napredni svet pred resno je maturo za vesoljno veliko kulturo, narave hrepenenja, iskanja lepote	-
utripa življenja, človek, sonce in zemlja.
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
13. maj 1982 — TEDNIK
Velika pevska revija DU v Kidričevem
Društvo upokojencev Kidričevo sodi med tista društva v krajevni skupnosti Kidričevo, ki si zaslužijo vso pozornost pri njihovem vsakdanjem delu in uspešno opravljenih akcijah, organiziranih izletih, sodelovanja v DPO in še bi lahko naštevali. Zato ni slučajno, da bo prav v Kidričevem letošnja revija pevskih zborov iz severovzhodne Slovenije, ki jo vsako leto organizira v drugem kraju republiška zveza društev upokojencev Slovenije. Da bo to zares zanimiva in velika revija, nam dovolj zgovorno pove že podatek, ki nam ga je podal tajnik društva Josip Banko in s tem istočasno povabil na obisk revije čimvečje število občanov ptujske občine, pa tudi od drugod bodo dobrodošli.
V	razgovoru i njim sem izvedel, da bo na tej veliki reviji sodelovalo kar 15 pevskih zborov društev upokojencev iz vse severovzhodne Slovenije, v katerih bo skupaj okrog ali celo čez 3.00 udeležencev. Ta velika in zanimiva tako za KS kot
tudi občino privlačna in pomembna revija nastopajočih pevk in pevcev, bo v veliki dvorani tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem (v restavraciji) v soboto, 15. maja ob 10. uri.
Glede na veliko udeležbo in zanimiv ter res pester program pevk in pevcev, bo znašala vstopnina v dvorano le borih 30 dinarjev, kar je zares malo glede na program. To pa tudi pomeni, da bo vstopnina zgolj simbolična in s tem omogočen vstop slehernemu ljubitelju lepih slovenskih pesmi in napevov, še predvsem, če le-te izzvenijo iz grl naših upokojencev iz raznih krajev severovzhodne Slovenije. Torej še enkrat resnično res vljudno vabljeni na. zanimivo veliko pevsko revijo DU iz raznih krajev Slovenije v soboto, 15. maja ob 10. uri.
Na svidenje v Kidričevem — vabi DU Kidričevo!
Franc Meško
Proslave ob 200-letnici šolstva v Cirkulanah
se nadaljujejo
V	nedeljo, 25. aprila je nastopil Zlatko Šugman. Obisk je bil dober, saj tudi tokrat niso mogli vsi v premajhno dvorano, kaj šele, da bi sedeli.
Občani so se do solz nasmejali izvajanju igralca Zlatka Šugmana, saj so med njegovo duhovito obravnavo našega vsakdanjega življenja našli tudi sebe pred problemi, ki jim mnogokrat grenijo vsakdanjost.
Na predvečer prvega maja pa je prosvetno društvo pripravilo program za počastitev delavskega praznika. Pevci so zapeli nekaj borbenih pesmi, tamburaši pa so zaigrali nekaj partizanskih. Mladina je ves dan pripravljala vejevje za kres, ki je po programu ob 19. uri lepo zagorel na šolskem telovadišču. Ob njem so lovci izstrelili nekaj salv, mladi pa zaplesali kolo. Prvega maja nas je že
ob 5. uri prebudila sirena, nato pa je zaigrala budnico godba iz KS Markovci.
V	nedeljo, 9. maja ob 16. uri pa je bil v Cirkulanah nastop tam-buraških skupin iz Dornave, Gorišnice ih Cirkulan. O tem podrobneje prihodnjič.
Marija Belak
Povsod svečan sprejem
23. aprila ob 9, uri je iz krajevne skupnosti Grajena štartala na pot lokalna štafeta mladosti. Pot je nadaljevala proti Rogoznici, kjer so ji prijeten sprejem pripravili pionirji in delavci Opekarne Ptuj.
telovadnico. Ploskanje otrok nikakor ni moglo utihniti. Mladinski pevski zbor je zapel nekaj pesmi in spremljevalci štafete smo bili kar presenečeni nad tako bogatim kulturnim programom.
Sprejem zvezne štafete mladosti pri spomeniku heroja Lacka na Slovenskem trgu v Ptuju.
V snegu, dežju in nevihti so jo mladi iz OŠ Bratov Reš Destrnik ponesli v dvorano osnovne šole, prav tako svečano so jo sprejeli v Trnovski vasi, ,Vitomarcih, Juršincih, na Polenšaku in v Dornavi.
V Markovcih sojo mladi ponesli v
Štafeta je nadaljevala pot proti Zavrču in Cirkulanam, kjer so jo pričakovali osnovnošolci in mladi iz tovarne »Olga Meglič«. Nadalje se je ustavila v Leskovcu, Podlehniku, Žetalah, Stopercah in Majšperku, Pionirji, s puško na
rami (seveda leseno), so stali mirno, kot resnični branilci naše domovine, štafeta se je ustavila še na Ptujski gori, v Doleni in na Vidmu. Otroški pevski zbor pod vodstvom Sonje Vinkler, recitatorji osnovne šole in tamburaši pod vodstvom Maksa Vaupotiča, so pripravili pravo presenečenje. Mladi so štafeto pričakali množično med njimi ni manjkalo tudi krajanov in seveda osnovnošolcev.
Morarho priznati, da so se povsod potrudili in pričakali štafeto množično z bogatim kulturnim programom. V dopoldanskem času je nagajalo vreme ali je deževalo, snežilo ali pa je pihal močan veter; Mikročasovnica, ki smo jo vedno držali v roki, nam je bila kot orientacija, saj smo poskušali priti iz ene krajevne skupnosti v drugo krajevno skupnost do minute točno.
Ob 17. uri so štafeto z dravskega mostu ponesli še zadnji nosilci. Lokalno štafeto so na prireditveni prostor prinesli osnovnošolci vseh ptujskih šol.
Glavna slovesnost je bila pri Lackovem spomeniku, kjer se je zbralo veliko število mladih, pripadnikov. JLA, delovnih ljudi, občanov in drugih udeležencev, ko seje lokalna štafeta priključila zvezni štafeti mladosti.
J. Hvalec
Novi pogled
■ v
•A.
Pred dnevi so delavci komunalnega podjetja Slovenska Bistrica podrli več desetletij stare kostanje pred gradom v Slovenski Bistrici. Kostanje so podrli zato, ker so bili že suhi in so kvarili izgled okolja gradu, postajali pa so tudi nevarnost za tiste, ki so se zadrževali v njihovi okolici, saj so veje že pričele odpadati.
Besede v naslovu so začetek Feij ančičeve pesmi, s katero pevci najčešče obeležimojubileje svojih prijateljev. Ob koncu aprila smo jo posebej krepko zapeli dolgoletnemu prijatelju in pevcu Slav-kotu Brglezu iz Budine, kije stopil v peto desetletje svojega življenja.
Slavko se je rodil, 23. aprila 1932 v Vidmu pri Ptuju, v številni družini manjšega kmeta in zborovodje Ivana Brgleza. Osnovno šolo je obiskoval v Vidmu in Doljani pri Daruvaru, kamor je bila družina izseljena med drugo svetovno vojno. Svoja najlepša otroška leta je preživel pri maminih sorodnikih — Vaupotičevih v Lancovi vasi.
Po osnovni šoli seje odločil za kmetijstvo, najprej je končal poklicno kmetijsko šolo v Rakičanu, nato pa srednjo kmetijsko šolo v
Mariboru. Pozneje je ob delu diplomiral na višji agronomski šoli v Mariboru.
Kot mlad kmetijski tehnikje bil med pionirji perutninarstva v Pivki in pozneje v ptujski Perutnini. Za perutninarstvo se je specializiral v Angliji, kamor gaje poslala Zadružna zveza Jugoslavije. Perutninarstvu in delovni organizaciji Perutnina Ptuj je ostal zvest do danes. V tej delovni organizaciji opravlja dela in naloge vodje razvojno planskega sektorja.
Slavko je pognal korenine v družini dobrih pevcev, zato ni čudno, da tudi njemu, po delu, pomeni petje poduhovljeno razvedrilo, p?remljano s številnimi odpovedovanji, napornimi vajami, vendar v prijetni družbi svojih
pevskih tovarišev in lepo zapeto pesmijo. Njegov prvi tenorje od-
Slavko Brglez
raz lepega liričnega zvoka, izostrenega posluha in tiste čustvene vburjenosti, ki naredi pe-. sem polno in osmišleno. V ptujskem moškem komornem zboru je Slavko že vrsto let steber med prvimi tenorji z velikim repertoarnim poznavanjem ljudskih in umetnih pesmi. Prepeval je skupaj z znanimi ptujskimi tenoristi kot so Miro Križaj, Martin Vinkler in prof. Arnold Paulinič. Zveza kulturnih organizacij Slovenije mu je za dolgoletno sodelovanje na pevskem področju podelila zlato Gallusovo značko.
Upamo, da nas bo Slavko s svojim petjem še dolgo razvese^ Ijeval na nastopih, koncertih in tekmovanjih in da ga Abraham ne bo zastrašil z dolgo siyo brado.
Še na mnoga leta!
Pevski prijatelji
Grad v Slovenski Bistrici
V	teh dneh so stare kostanje že zamenjali z mlajšimi, seveda ne kostanji, ampak s pinijami. To sodi tudi v okvir programa o obnovi gradu in njegovega najožjega naravnega okolja, saj prostor pred gradom sedaj ne bo več parkirišče tovornih in drugih vozil, ampak ga bodo spremenili v prijetno zelenico in vrt gostinskega objekta Grajska klet.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Dobra uvrstitev Ptujčanov
V	soboto, 24. aprila je v Brežicah potekalo 14. republiško tekmovanje Kaj veš o prometu, ki se ga je udeležila tudi ekipa iz ptujske občine. V osnovnošolski konkurenci je med 63 tekmovalci dosegel odlično drugo mesto Ptujčanov Kristjan Kovač iz OŠ Tone Žnidarič. Tako se bo udeležil tudi zveznega tekmovanja Kaj veš o prometu, ki bo 15. maja v Zenici. Odlično se je uvrstil tudi Ptujčan Samo Korpar, ki je v srednješolski konkurenci dosegel četrto mesto. Oba rezultata sta več kot spodbudna, čeprav smo že vajeni na dobre uvrstitve ptujskih tekmovalcev na tem področju. Upajmo, da bodo imeli srečo tudi na zveznem tekmovanju v Zenici.
—OM
Več sto obiskovalcev na otvoritvi razstave in razstavnega prostora
Na Poljski cesti 11, pri Roku v Ptuju, je bila v ponedeljek, 26. aprila otvoritvena slovesnost, ki je na področju likovne dejavnosti ne pomnimo. Na vabilo gostitelja
—	likovnega samorastnika Julija Ošlovnika, se je pred njegovim novim razstavnim prostorom zbralo več sto obiskovalcev, po nekaterih računih celo 500, da bi v počastitev 41-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda in bližnjega 1. maja, lahko skupno slavili pomemben uspeh in izpolnjeno veliko osebno željo gostitelja — otvoritev razstavnega prostora, v katerega je vložil veliko svojega denarja in prostega časa,
PA JE TUDI JURJEV SEJEM ŽANAMI
Tradicionalni Jurjev sejem, v petek, 23. aprila bi bil prav gotovo povsem običajen, morda nič drugačen od dosedanjih, če bi bilo več obiskovalcev. Krajši sprehod po ptujskih ulicah nam je namreč dal močan vtis, da je bilo tokrat zares več prodajalcev kot kupcev — predvsem tistih resnih. Sicer pa, če si niste privoščili užitka ob obisku sejma, naj vam povemo, da niste zamudili ničesar. Tudi tokrat je bilo na stojnicah, pločnikih in avtomobilih vse preveč starih cunj, krame in kiča. Kljub številnim opozorilom smo tudi tokrat opazili staro kramo ob spomeniku Jožeta Lac-' ka, pred magistratom in na podob-. nih neprimernih mestih, kar nam je lahko Ptujčanom lp v sramoto. Sicer pa so prvi prodajalci iz raznih krajev Jugoslavije prišli v Ptuj že dan pred tem, torej v četrtek in kot po navadi so prenočili kar v avtomobilu ali pod stojnico.
Kljub temu naj to kratko poročilo zaključim z nekoliko bolj
L
t m
M«
iRr-
?:
Pogled na sejmarje s Trga mladinskih delovnih brigad ni bil nič kaj obetajoč.
optimistično ugotovitvijo, da je bilo zares pravo veselje videti tiste prave, pristne izdelovalce domače obrti. Ribničane, sodarje, svečarje, krznarje, pletilje in morda še katere
od predstavnikov izumirajočih obrti. O nakupu raje ne bi govorili, vse manj je tistih, ki bi znali ceniti pravo domačo kvaliteto.
M. Ozmec
še več pa fizičnega dela skupaj s sorodniki, sosedi in prijatelji, ki so mu pri tem pridno pomagali. Kot pravi pa ta prostor ne bo namenjen samo njemu in njegovim slikam, na voljo bo vsem likovnim zanesenjakom, ki bodo
seznam razstavljenih del in njegovo umetniško ustvarjanje. Ob tem je med drugim dejala, da smo v Ptuju dobili prvo takšno razstavišče, ki bo s svojo intimnostjo in domačnostjo gotovo pripomoglo k širjenju likovne
Julij Ošlovnik: »Razstavni prostor sem namenil vsem, ki bodo želeli v njem razstavljati.«
hoteli v njem predstaviti svoja dela.
Ob teh njegovih prizadevanjih mu je vedno stala ob strani in mu veliko pomagala tudi njegova žena Žalika, ki se sicer s slikanjem sama ne ukvarja, že marsikatera moževa zamisel pa je našla realizacijo v njenih tapiserijah, ki smo jih lahko nekaj tudi videli in občudovali njihovo barvno usklajenost in skrbno izdelavo. Tako sta se s svojo ustvarjalnostjo združili dve sorodni duši in tako tudi uspeh ni mogel izostati.
O slikarju, njegovem delu in ustvarjanju je na otvoritveni slovesnosti govorila Marjeta Ci-glenečki — kustos pedagog v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, ki je bila tudi avtorica zloženke, vv kateri je predstavila Julija Ošlov- -nika' skozi' dosedanje razstave,
O juliju Ošlovniku in njegovem delu- je spregovorila Marjeta Ciglenečki — kustos predagog Pokrajinskega muzeja v Ptuju.
ustvarjalnosti na našem območju. Ošlovnika je nato predstavila
kot izvrstnega poznavalca predvsem dveh slikarskih tehnik — akvarela in tonske risbe v katerih je v zadnjih desetih letih dosegla viden napredek. Vsebinsko področje Ošlovnikovega slikanja pa je predvsem krajina v okolici Ptuja, saj nam z veliko ljubezni predstavlja na svojih akvarelih lepe haloške in slovenskogoriške motive, mehkobo njihovih gričev, toplino pokrajine, ki se na njegovih slikah skorajda vedno koplje v topli sončni luči. Z enako ljubeznijo kot krajino pa je Ošlovnik vedno slikal tudi cvetna tihožija.
Na otvoritveni slovesnosti so Juliju OšloVhiku in njegovi ženi Žaliki izročili šopek raznovrstnega cvetja, kije simbolično ponazoril prijateljstvo vseh tistih različnih ljudi, ki se srečujejo pri njem —vstari, mladi, izobraženi in preprosti ljudje — kot je dejala Silva Brodnjakova. Vsi tisti, ki ju imajo radi in cenijo njuno neizmerno ljubezen do umetnosti in umetniškega ustvarjanja-	mš
foto: 1. Ciani
Tak pa je bil pogled na množico ljudi, ki je spremljala otvoritveno slovesnost.
TEDNIK - 13. maj 1982
NAŠI DOPISNIKI - 9
Ob Hanikinem 60 življenjskem jubileju
Hanika Radovanovič, rojena Rogina, je pred nekaj dnevi praznovala 60-letnico rojstva, osebni jubilej med svojim starostnimi in poklicnimi vrstnicami in vrstniki, ko se razveselijo pozornosti, izvirajočih iz njihove življenjske bližine in spomina na njihovo delo, pomoč in uspehe, pa tudi ob želji, da bi jim bila življenjska moč in zdravje še dolgo naklonjena.
V	Roginovi 9 članski družini v Pobrežju pri Ptuju, 5 deklet in dveh fantov, danes še pet živih, so tudi proslavljali svoje starostne jubileje, vendarv mejah možnosti, ki so bile v kmečkih družinah zlasti v predvojnih časih. Ob očetovem in bratovem—Martinovem rojstnem dnevu, združenem z materinim in sestrinim — Elizabetinim bližnjim rojstnim dnevom, je bila pri Roginovih na mizi poleg potice tudi pečena marti-nova gos. Takrat darila pri Roginovih in pri njihovem sorodstvu niso bila v navadi.
Ko je bila Hanika stara 16 let in soji bile mimo vse možnosti, da bi nadaljevala šolo v Ptuju, se je zaposlila pri perutninski izvozni firmi Reinhard v Ptuju kot delavka. Takrat so si sodelavke ob rojstnih dneh medsebojno čestitale in se skromno obdarile. Med poznejšo zaposlitvijo v ptujski bolnišnici je bila v oddelkih navada, da so se sodelavci obdarili ob rojstnih dneh s praktičnimi darili. Enaka pozornost je bila vse do Hanikine upokojitve v ptujski bolnišnici do predstojnikov—primarijev.
Ko seje Hanika leta 1947 vrnila iz Ljubljane po šolanju za bolničarko skupno z dvema sobolni-čarkama, so bile vse tri sprejete na delo v internem oddelku ptujske bolnišnice. Sprejel jih je predstojnik oddelka primarij dr. Ho-N uška. Hanika se spominja prisrčne pozornosti vseh zaposlenih v njegovem oddelku, ob njegovem rojstnem dnevu, s šopkom cvetic in s skromnim praktičnim darilom. Vsi so cenili njegove vrline skrbnega predstojnika, ki je bil vesel uspešnega sodelovanja v oddelku in je stalno dodatno izpopolnjeval znanje in izkušnje
sester in drugih zaposlenih, da bi čimbolj koristili bolnikom in‘ ugledu bolnišnice. V internem oddelku so bile od 12 zaposlenih, z izjemo primarija dr. Houška in strežnika Joška Dolenca, same ženske. Bolniki in bolnice v 98 posteljah internega in infekcijskega oddelka so bili tudi skupno z vsemi zaposlenimi ob predstojnikoma primariju dr. Andreju Lušickeinu in docentu dr. Jožetu Neudauerju veseli vseh uspehov
Hanika Radovanovič
zdravljenja, pa tudi izpopolnjevanja znanja in izkušenj zaposlenih.
Hanika je šolanje nadaljevala na srednji medicinski šoli in jo končala 1968. Ostala je še naprej sestra na infekcijskem oddelku pri docentu dr. Jožetu Neudauerju, vse do upokojitve.
Obzirnost in spoštovanje do vseh bolnikov in bolnic na zdravljenju v ptujski bolnišnici sta bili in ostali potrebna in nepreklicna ter nujna vrlina za zaposlene, še posebej pa obzirnost in spoštovanje ter sočutje do otrok in odraslih negibnih bolnikov. Hanika si nikdar ni predstavljala spoštovanja do odraslih drugače kot tako, kot ga je praktično izražala pri svojem poklicnem delu.
Na sedanja leta se je Hanika pripravljala ob želji, da bi ostala vsaj toliko močna in zdrava, da ne
bi bila odvisna od enake pomoči, kot je potrebno mnogim v bolnišnici. Spremlja jo tiha želja, da bi še nekaj let živela kot upokojenka in da bi bili tudi njej namenjeni in dosegljivi sadovi doseženega občutljivega in zahtevnega dela v bolnišnici.
Največ razvedrila in oddiha si najde Hanika v vzdrževanju reda v hišici, zgrajeni s skupnimi prihranki in z delom z možem Dušanom. v urejanju okolja, v gospodinjstvu. na vrtu z gojenjem cvetic, pri čitanju knjig in časopisov. pri ročnem delu in drugem, za kar v času zaposlitve in udejstvovanja v prostem času v organizacijah ni bilo časa.
Občasna srečanja s stanovskimi vrstnicami in vrstniki so bila vedno prisrčna in prijetna za upokojence. Ob pogostejših srečanjih ne more biti mesta za občutek upokojencev, da so bolj pozabljeni kot zaželjeno navzoči in bliže sedaj aktivnim. Občutek pozabljenih izgubljajo tudi. ko jih obiščejo bivši bolniki iz bližnje in oddaljenejše okolice. Vsi radi poudarijo, da so občutili dragocenost vsake pozornosti do bolnikov. ki čakajo v bolnišnici na zdravje. Dragocena je vsaka beseda. nasmeh, vprašanje po počutju in po želji ali pomoči, ko si sami ne morejo pomagati. Prijetna so nepričakovana srečanja z bivšimi bolniki in občutek zadovoljstva. da niso pozabili na pozornosti in obraze ljudi v belem ter na njihovo pomoč v nesreči in bolezni.
Haniko Radovanovič vežejo
-	mnogi spomini na ptujsko bolnišnico. na vse prej zaposlene, na upokojene in preminule. Mnogo misli tudi nasedaj zaposlene. Njej je bila ptujska bolnišnica celih 30 let kot drugi dom. Sedanjim in bodočim bolnikom želi Hanika hitro vrnitev zdravja, zaposlenim želi mnogo uspehov pri delu skupaj z zdravniki, zraven pa vsem še občutek, da jim velja tudi neizražena hvaležnost, potrjena tudi s stiskom roke ob poslovitvi po ozdravljenju.
J. Vrabl
USIHANJE ŽIVLJENJA V NAŠIH VODAH
Tudi v občini Slovenska Bistrica z vsakim letom bolj spoznavajo, da onesnaževanost rek, potokov in tudi stoječih voda narašča. Res to naraščanje še ni zaskrbljujoče, kot je to v razvitejših industrijskih središčih, je pa kljub vsemu znanilec, da bo potrebno v vodah bistriške občine	ohraniti življenje narave,
prisotnost rastlin in živalstva.
Takšna spoznanja so še posebno močno prisotna med člani ribiške družine Slovenska Bistrica, ki imajo pogled nad stanjem voda in življenjem v njih, kar ni malo, saj je območje občine Slovenska Bistrica dokaj bogato z naravnimi vodnimi potenciali. Ribiška družina “Slovenska Bistrica šteje nad 400 članov, to pa je že število, ki je
uspešne, ostajajo ribiči pri svojih prizadevanjih osamljeni, kar še posebno velja za boj proti onesnaženju voda. Nepovezarfost se kaže pri zavračanju sodelovanja ribiške družine, ko gre za regulacijo potokov, ki potem postajajo kanali stoječe vode.
Največje vodne površine, s katerimi opravljajo člani RD Slovenska Bistrica po svojih sekcijah so ribniki na Pragerskem in na Vide-žu, medtem ko so vzrejni potoki predvsem na Pohorju in Devina, Čadramščica, Koprivnica. Gorišnica, Bezina ter Jelovški in Topli potok na območju dravinjske doline.
Skupno je v bistriški občini 11 vzrejnih potokov, medtem ko so
v	.v*
Ribniki Videž pri Slovenski Bistrici so najbogatejše lovišče rib na območju RD Slovenska Bistrica.
sposobno imeti pregled in oskrbovati vode na svojem območju, ki se širi iz vrhov bistriškega Pohorja pa vse do Haloz in tudi na območju občine Slovenske Konjice. Spodbudno je ob tem tudi spoznanje, da je med članstvom prek 70 mladih, pionirjev in mladincev, ki se prav tako uspešno vključujejo v vse akcije družine. Kljub temu, da so akcije članov ribiške družine številne- in tudi
rezervati v potokih Oplotnišnica, Dravinja in Polskava. V okviru RD Slovenska Bistrica in njihovih vodnih območij prevladujejo predvsem amur, postrv, smuč, lip, krap. Zaslugo, da te vrste rib še vedno dokaj bogato krasijo potoke in tudi stoječe vode, je prav gotovo pripisati prizadevnosti večine članov RD Slovenska Bistrica, ki načrtno skrbijo za njihov nadaljnji razvoj in razmnoževanje.
Da bi se kar najuspešneje vključili v prizadevanja ohranitve življenja v vodah bistriške občine, družina organizira tudi redne seminarje za novosprejele člane. Pred kratkim 30 jih sprejeli 35. Družina sprejema vsako leto tudi svoj delovni program, ki vključuje skrb za čisto okolje in še posebno skrb za ohranitev življenja v vodah.
Tudi boj proti naraščajočemu številu krivolovcev se jim obrestuje, saj so uspeli ujeti že veliko občanov, katerih ne mika članstvo v društvu, zelo skrbno pa ,,ribarijo v kalnem”, tako družini ustvarjajo precejšnje težave. Ob tem tudi ugotavljajo, da je že kar preveč prisotno komercialno ribarjenje, manj pa je športnega ribolova.
Prijetno spremembo pri organiziranosti RD Slovenska Bistrica je prinesel tudi delegatski sistem, saj je bilo še prej ribištvo bolj interes posameznikov in skupin, medtem ko je sedaj za to dejavnost pokazala večje zanimanje tudi širša družbena skupnost, predvsem v smeri ohranitve narave in s tem tudi vodnega bogastva.
Člani ribiške družine Slovenska Bistrica so se za svoj prispevek naravi dogovorili, da bodo vsako leto opravili, najmanj šest prostovoljnih delovnih ur pri čiščenju potokov in drugih vodnih zajetij ter njihove okolice. Podobni sklep so sprejele tudi vse ribiške sekcije v okviru te družine. Sekcija Pragersko pa je sklenila v ta namen opraviti po 10 prostovoljnih delovnih ur na člana. Člani, ki tega ne bodo opravili, pa bodo prispevali po tisoč dinarjev za namen uresničevanja očiščevalnih in drugih koristnih akcij družine. Ta bo na območju svojih lovnih površin v letošnjem letu vložila blizu štirideset tisoč mladic, med katerimi bo največ in to zaradi razgibanosti vodnih območij postrvi, krapov, smuča, lipnov in amurjev.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
\
Sodelovanje vojakov in mladine
Jugoslovanska ljudska armada je od svojega nastanka globoko narodna, socialistična in revolucionarna armada. Takšen njen karakter moramo dalje razvijati in še poglabljati.
Naša armada in ljudstvo sta eno, sta dva dela, v enotni verigi, naših obrambnih priprav in moči. Ta resnica se vse bolj kaže tudi na področju sodelovanja med pripadniki JLA in delovnimi ljudmi in občani. Vojašnice v posameznih mestih in krajih so postale sestavni del življenja na določenem območju, pa čeprav imajo specifične obrambne naloge in pomen. Tudi njihova struktura je drugačna, saj so v njih pripadniki domala vseh naših narodov in narodnosti — so v pravem pomenu Jugoslavija v malem, kjer je krepitev bratstva in enotnosti spontano vtkana v vse dejavnosti.
Poleg rednih dejavnosti, med katere sodita na prvo mesto strokovno vojaško in družbenopolitično usposabljanje, so v preteklem obdobju uspešno zaživele nekatere aktivnosti z mestom.
Sodelovanje mladine in vrstnikov v uniformah, ki služijo vojaški rok, ni samo formalne, so tudi enkratne akcije in prireditve, ki se snujejo ob najrazličnejših praznikih in podobno. Vendar ni sodelovanje omejeno samo na to, kar priča in je vzor lahko ptujska vojašnica Dušana Kvedra-Tomaža.
Velja opozoriti, da v dosedanjem delu, ni šlo , več za sodelovanje med forumi, med vojašnico kot celoto in denimo OK ZSMS. V preteklem času je preraslo ta okvir in potekalo pravzaprav med večino osnovnih organizacij ZSMS ptujske občine, društvi in osnovnimi organizacijami ZSSMJ v sami vojašnici in njihovimi odbori za kulturne dejavnosti.
Stiki so potekali praktično vsakodnevno in kar težko je dobiti vpogled v razvejano dejavnost, ki se odvijajo bodisi v vojašnici, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, šolah. Srečanja, športna, tovariška, brigadirski
večeri, udarniške delovne akcije, obiski, skupne prireditve, ustni časopisi in podobne aktivnosti, so se vrstile skoraj vsak dan, kar je seveda mogoče le zato, ker se je v tesno sodelovanje vključilo toliko organizacij, da vsaka nosi le del organizacijskih priprav. V teh mesecih so se razvila številna srečanja v športnih in šahovskih tekmovanjih ter tovariški razgovori, o problemih in načrtih, ki jih ima mladina.
Skratka, izredna bogata in razvejana kulturno-zabavna dejavnost vojakov osnovnih vojaških kolektivov, je plod načrtnega dela Odbora za kulturne dejavnosti v osnovnih sredinah, obenem pa tudi pravilno usmeritve, ki sloni na načelu, da morajo pripadniki JLA v vsakem pogledu, čimbolj živeti s svojim okoljem, biti z njim povezani. Le tako si je mogoče nadejati ustreznih rezultatov. Tako mora biti tudi v bodoče . . .
Drago Papler
MIP PTUJ, 6. APRIL 1982:
Drago Hajduk, Čarmanova 3; Vlado Bezjak, Štrafelova 5; Vlado Bezjak, Miklošičeva 10; Marija Geč, Predava 1; Adela Bratušek, Ziherlova 16; Marjana Sitar, Kidričevo 24; Vlasta Bezjak, Gorišnica 20; Milica Gajšek, Kraigherjeva 11; Alojz Rakuša, Hlaponci 14; Vlado Kmetec, Va-reja 50; Anton Rozinger, Gru-škovje 6; Janez Janžekovič, Zabovci 55; Franc Mar Bresnica 21; Marjan Selinšek, Pobrežje 64; Zdenka Sodec, Pobrežje 25; Silva Silak, Belšakova 23; Danica Ča-gran, Gorišnica 165; Rozi Šeruga, Kraigherjeva 12; Lizika Ser-dinšek. Nova vas 56; Nada Kohler, Kicar 32; Štefan Horvat, Grajenščak 61; Boris Hojnik, Bratislavci 53; Branko Kos, Žetale 7; Branko Turk, Potrčeva 46; Marjan Mihelič, Grajenščak 33; Herman Kopše, Žetale 10; Branko Nadelsberger, Zg. Pristava 17; Slavko Polajžer, Lackova 18; Alojz Trstenjak, Križevci 3/a; Anton Šoba, Nadole 27; Jože
■	Rodošek, Kvedrova 5; Stanko Belšak, Bratislavci 33;
KK Ptuj, 6. aprila 1982:
Janez Mihič, Bukovci 63; Franc Horvat, Bukovci 85/a; Avgust Petek, Placarovci 13; Branko Majerič, Moškanjci 23; Branko Horvat, Placar 5/a; Stan-
krvodajalci
ko Šoštarič. Hlaponci 6; Mirko Horvat, Bukovci 56.
Grajena. 8. aprila 1982:
Franc Somer. Krčevina 139/a; Anton Cebek. Grajena 19; Konrad Rodošek. Mestni vrh 19; Ivan Berghaus, Mestni vrh 26; Alojz Sužnik. Grajenščak 30; Drago Horvat, Krčevina 45; Franc Mihelič. Janež, vrh 29; Otmar Grinšič, Krčevina 66; Janez Taš-ner. Mestni vrh ' 89: Branko Tikvič, Mestni vrh 121; Miran Arnuš, Krčevina 152; Marjan Tikvič, Grajena 27; Janez Lesjak, Krčevina 82; Milan Breg. Krčevina 49; Štefka Mlakar, Grajena 25; Alojz Pšajd, Grajena 38; Marjan Lozinšek. Mestni vrh 98; Marija Pšajd, Grajena 38;_ Konrad Mlakar, Grajena 25; Štefan Horvat, Grajenščak 38; Zofka Horvat, Grajenščak 41;
TGA Kidričevo. 14. aprila 1982:
Anton Cenar. Mezgovci 55; Jožo Tili Moškanjci 85/a; Miroslav Zotlar. Stojnci 50/a: Roman Jus. Njiverce 39/a: Anton -Med-
ved. Ptujska gora 10: Stanko Mesarič. Kidričevo 23: Franc Smo-jinger. Lovrenc 81: Jože Jančec. Kidričevo 10: Stanko Perko. Kidričevo 13: Branko Mohorko. Kungota 20: Franc Nahberger. Sela "40: Marta Plajnšek. Pleterje 73: Ivan Kosec. Moškanjci 18; Anton Sukanec.. Kidričevo 4: Jože Medved. Ob železnici 14: Franc Kiselak. Kidričevo 13: Ibrahim Ekič. Kidričevo 10: Franc Majcen. Podlože 40: Zvonko Kolar. Apače 188: Marjan Jus. Njiverce n. h.: Mirko Medved. Lovrenc 114: Stane Trstenjak. Kidričevo 20: Avgust Bauman. Kolarovec b. b.: Konrad Vočanec. Dubrava 9; Franc_ Drevenšek. Soviče 19/a: Jože Žnidarič. Zg. Jablane 4/a: Marjan Aubelj Majšperk 76; Ivan Kovačič. Apače \ 12: Vido Kava-rič. Kidričevo 13/a: Alojz Zorec. Potrčeva 50/a: Janko Milošič. Kidričevo 9: Jože Lovenjak. Kidričevo 40: Branko Ferlež. Kidričevo 15: Marjan Cajnko. Flegari-čeva 3: Ciril Beranič. Apače 111; Janez Silak. Slomi 16: Danijel Koletnik. Kajuhova 1; Stanko Žnidar G er. vas 66: Miran Pešl. CM dr. 7: Anton Kavčevič. Apače
23: Štefan Hadler. Potrčeva 50; Srečko Gojkovič. Mežanova 13;
Delta Ptuj. 15. aprila 1982: Anica Horvat. Placar 25; Angela Perger. Krempljeva 6: Jožica Duh. Placar 37; Marjan Bračič. Štuki 36: Kristina Koren. Jiršovci 46: Leonida Špoljar. Sp. Hajdina 22/c: Marija Firbas. Grlinci 4; Terezija Valek. Strmec n. h.; Marija Mlakar. Pobrežje 144; Antonija Vindiš. Žetalskega Jožeta 4; Marija Križanec. Njiverce 7; Jožica Grajfoner. Ziherlova 3; Katica Orlač. Pobrežje 55; Vera Maroh. Brstje 1: Alojzija Cizerl. Janež, vrh 40.
Cirkovce. 20. aprila 1982: Vladimir Gmajner. Starošince 24: Maks Hojnik. Cirkovce 61/b; Anton Kmetec. Pongerce 2: Ma-ijan Bukšek. Drag. vas 6; Alojz Mlakar. Drag. vas 4/a: Peter Ka-menšek. Drag. vas 4/a: Stanko Zajc Mihovce 54/a: Martin Go-lenko. Sp. Jablane 10: Ivan vo-dušek- Pleterje43: Marija Mlakar. Sp. Jablane 10: Franc Trčko. Cirkovec 59: Milan Lačen. Cirkovce 50/c:
ZC Ptuj. 22. aprila 1982: Martina Ganza. Greg. drev. 5; Mira Dimnik. Kraigherjeva 4 Marjana Cafuta. Kraigherjeva 14; Marija Šalamun. Trnovski vrh 15; Marija Lesjak. Kraigherjeva 21;
Pokal „1. maja" strelcem Turnišč
Strelci in strelke občine Ptuj so počastili praznik dela s tradicionalnim tekmovanjem z zračno puško za prehodni pokal »1. maja«. Izvedeno je bilo v Ptuju, v soboto, 1. maja jn se gaje udeležilo 22 ekip iz 15 strelskih družin.
Prvo mesto in prehodni pokal za leto 1982 je s 868 krogi osvojila ekipa Turnišče L Sledile pa so: MIP 854, Kidričevo I. 846, Agis I. 836, Turnišče II 813. Draženci 812, Opekar 797 Juršinci 758 krogi itd.
Med posamezniki so bili od članov najuspešnejši: Tonči Planinc, (Turnišče) 181 kr. Franc Hrnčič (MIP) 179 kr, Konrad Kramberger (Kidričevo) 178 krogi itd.
Med članicami pa je bila najuspešnejša Lidija Krničar (Draženci) s 172 krogi.
SOZDUMAL
TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA Boris Kidrič KIDRIČEVO
OBJAVLJA SPREMEMBE RAZPISA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1982/83, KI SO BILE RAZPISANE V SKUPNEM RAZPISU DNEVNIKA DELA
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Poklic	št.	štipendij
10
2
1
livar — talilec metalurški tehnik elektro-mehanik
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
livar — talilec strojni ključavničar TOZD PROMET
avtomehanik avtoelektrikar promet, transp. tehnik ing. želez, promet, smeri
TOZD VZDRŽEVANjE
zidar — šamoter strojni ključavničar obratni elektrikar elektro mehanik RTV mehanik finomehanik ,
Prijave sprejema na socialna služba DO potrebno priložiti
5 3
1 1 2 1
2 5
3 1 1 1
obrazcu DZS 8,40 Kadrovsko do 25. S. 1982. K prijavi je zadnje šolsko spričevalo.
J
10 - NAŠI DOPISNIKI
13. maj 1982 — TEDNIK
Sprejem zvezne štafete v Kidričevem
V	petek, 23. aprila ob 17. uri je bilo v Kidričevem izredno slovesno, saj so sprejeli zvezno štafeto mladosti. Pri spomeniku Borisu Kidriču se je zbralo veliko število občanov, največ pa cicibanov, pionirjev in mladine. Že pred prihodom zvezne štafete je tekel program, ki ga je pri-
Eravila OS Boris Kidrič. Pozdravno pismo je prebrala Smiljana Raj-arjeva, nosilca zvezne štafete pa sta bila Dušanka Gegič in Kopušar v spremstvu mladincev in pionirjev. Sprejem zvezne štafete je bil za mlade v Kidričevem pravo doživetje, zlasti še, ker je bil dan lep, čeprav bolj hladen.
Konrad Zorec
V Gaju pri Pragerskem je mladina ptujske občine prevzela zvezno štafeto mladosti od mladih iz občine Slovenska Bistrica.
Foto: I. Ciani
Sprejem zvezne štafete pri spomeniku Borisa Kidriča v Kidričevem.
Foto: K. Zorec
Ob sprejemu so najmlajši v Kidričevem zaplesali kolo.
Foto: K. Zorec
Programje pripravila tudi folklorna skupina iz osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo.
Foto: K. Zorec
Štafeta tudi med nami!
Vsako leto se vedno znova vračamo nazaj k našemu dragemu Titu. Koliko misli se strne okrog ene same besede — Titova štafeta.
Tudi v Gorišnici smo sprejeli zvezno štafeto’ Iz tisočih rok nosilcev štafete je prešla v roke naših mladincev, brigadirjev in učencev osnovne šole.
Bil je petek, pan kot vsak drugi, pa vendar nekoliko drugačen. Zbralo seje veliko ljudi. Nekateri iz radovednosti, drugi z namenom, da s prihodom štafete pozdravijo Tita. Pred OS so stali učenci in čakali trenutka, ko bo stopila med njih štafeta, ki so jo težko pričakovali. Pomenila jim je nekaj svetega, nekaj, česar se vsakdo ne sme dotakniti. Vsak izmed nas je čutil, daje to trenutek slavja in občutek nenavadnega prijateljstva. Učenka OŠ je prečitala pozdravno pismo.
»Tito, med nami si inoos ostal kot simbol bratstva in enotnosti. Naj bo ta štafeta, kije potovala po vsej Jugoslaviji z ljubeznijo in srečo, simbol zahvale tebi, ki si nam vsem najdražji«, so bile zadnje besede tegapisma.
Tudi mi smo ponosni, da smo smeli sprejeti medse del Tita, del ljubezni do njega — štafeto. Ponosni smo. ker smo Titova mladina in zelje stopati po njegovi poti so se vgnezdile globoko v nas. Tam bodo ostale in naš Tito bo živel! Ne samo štafeta, tudi naša srca so polna želja in zahvale.
»Tito, obljubljamo ti, da bomo ostali zvesti tvojim načelom!«
Mladina KS OO ZSMS Gorišnica J
	gl
	
	p 11
	mri m
	
V	PETEK SMO SPREJELI ŠTAFETNO PALICO
V	petek popoldne smo v Ptuju pozdravili zvezno štafeto mladosti. Ob 17. uri smo se zbrali pred pomenikom heroja Lacka. Med mladinci je bilo tudi veliko pionirjev in naših staršev. Množica ljudi je toplo pozdravila prihod štafete. Mi mladi smo pripravili slovesen program. Nastopali so recitatorji, pevci in plesalci. Biloje zelo slovesno. Titovo ime je tesno povezano s pionirji in mladino. Vsa leta je bil mladim najljubši učitelj, prijatelj in vzornik. Zvezna štafeta pomeni simbol bratstva in enotnosti naših narodov.
. Pomeni ljubezen do Titovega dela. Pomeni, da bomo hodili po Titovi poti. Iz Ptuja je štafeta nadaljevala pot proti Ormožu 25. maja bo štafeta končala pot v Beogradu. Tam bo zaključna prireditev.
Ponosni smo na domovino, ki nam je dala tovariša Tita. Samarkanda Grajžl. 3/b. OŠ Olga Meglič
MOJA ŽELJA
Nekega dne sem vzela knjigo o Titu in jo začela gledati. Ko sem prišla do sedme strani, sem videla Tita med pionirji. Zaželela sem si, da bi tudi jaz bila s Titom, in da bi se z njim pogovarjala. A moja želja se hi uresničila. Tudi na televiziji sem gledala oddajo o Titu. Ko sem gledala oddajo o Titu, sem videla kako je Tito objemal pionirje.
RADA IMAM TOVARIŠA TITA!
Iris Vičar, 3/b, Ptuj, OŠ Olga Meglič
RAZSTAVI OB ROB
Ko to pišem, je nedelja, tako kot tisti dan pred dvema letoma, ko smo izvedeli, daje umrl naš dragi tovariš Tito.
Tudi jaz sem imela Tita rada in vem, da je imel Tito rad nas pionirje. Zato mi je kar težko pisati o njem.
Ko so se v Ljubljani sestali delegati na 9. kongresu ZKS, smo ta dogodek Ptujčani počastili z razstavo o Titu, ki je bila odprta v Kvedrovem paviljonu. Razstava je bila res bogata. Veliko fotografij, časopisnih izrezkov in drugega spominskega gradiva nam govori o Titovem delu. Zamišljena je v obliki tem: Titovo predvojno delovanje, vojna, boj za mir, razvoj nove Jugoslavije. Pisati o Titu pomeni pisati o naši domovini. Ni mogoče, da bi na eni sami razstavi predstavili vse o Titu. Vsega o njem sploh ni mogoče napisati! Tito — to smo mi vsi.
Ko se spominjam slik z razstave. se obenem spominjam posnetkov iz filmov in televizijskih oddaj. Še sedaj ne morem verjeti, da Tito ni več živ. Tito je bil naš največji borec za svobodo in za mir na svetu.	*
Alenka Toplak. 6/a
IMELI SMO OBRAMBNI DAN
Po zvočniku smo zaslišali glas tov. ravnatelja. Obvestil nas je. da bomo imeli v torek, 13. aprila obrambni dan. Nanj smo se začeli vsi vestno pripravljati. Dobili smo gradivo in izvedeli, da bomo morali odgovarjati na različna vprašanja. Razdelili smo se v skupine in določili, kakšne zadolžitve bo kdo sprejel. S polno mero odgovornosti smo čakali torkovo jutro. Najprej so odšle na pot skupine iz višjih razredov. Mi smo krenili izpred šole nekaj po deveti uri. Na začetku poti smo dobili kompas in načrt. Spremljalo nasje slabo vreme. Po blatni cesti smo prispeli do prve komisije, ki je preverila številčno stanje naše skupine. S pomočjo kompasa in načrta smo morali ugotoviti, kam naprej. Ni bilo daleč do naslednje postojanke, kjer so nam postavili vprašanja. Uspešno smo odgovorili in sfe že napotili dalje. Na novi postaji so se dečki pomerili v streljanju. Tudi tu so pokazali dovolj spretnostL-Pot nas je vodila dalje in že se je bilo potrebno izkazati pri plezanju po vrvi. Dva dečka in ena deklica so priplezali do vrha. Zapisali so nam točke, poiskali smo pravo smer in krenili dalje. Tovarišice so nas čakale z novimi vprašanji. Ni nam bilo težko pravilno odgovoriti.
Mokri, blatni in utrujeni smo se vrnili domov. Vse naloge smo opravili, čeprav je bilo slabo vreme. Tudi naši borci so se borili v vsakem vremenu.
Naslednje jutro smo v avli zagledali rezultate posameznih skupin. Zasedli smo drugo mesto. Zadovoljni smo. Pridobili smo nove izkušnje.
Špelca Zajšek. 5. r. OŠ Franc Osojnik
IZ MOJEGA DNEVNIKA
Sreda. 10. marca 1981
V glavnem odmoru je v naš razred prišla tovarišica ravnateljica. Rekla je: »Danes bi rabila učence Sergeja. Suzano. Gordano. Bernardo in Natašo. Raznašali boste vabila za volitve. Sergej in Suzana, vidva bosta raznašala po Rogoznici, Gordana ti na Ziherlovi ploščadi. Bernarda v Spuhlji. Nataša ti pa s Sabino po Ormoški. Vzeli boste svoje stvari in jih odnesli v pisarno, potem pa boste odšli na krajevno skupnost po vabila.»
Razveselila sem se. saj bi drugače pisala kontrolno nalogo.
Na krajevni skupnosti smo do- ' bili vabila in se razšli vsak na svojo stran.	0
»Ali veš. kjeje Arnuševa ulica?« sem vprašala Sabino. »Vem. je na začetku Budine.« — »Joj. imava pa res dosti dela. Raznositi morava po Ormoški. Arnuševi. Tratah. Novi cesti, Rajšpovi ulici, Čučkovi ulici in Žnidaričevem nabrežju. Ura je deset, me zanima. do kdaj bova vse to naredili.!
Prišli sva do prvih hiš v Arnuševi ulici. Raznosili sva še na Novi cesti, Rajšpovi ulici in Ormoški. Ura je kazala dve. Odšli sva v šolo po torbi in na kosilo. Gordana, Suhana. Sergej so že svoje delo opravili, naju pa ga je še dosti čakalo. Kar zmrazilo me je. ko sem pogledala na kup vabil, ki sem jih držala v roki.
Urini kazalci so kazali že tri. Noge so me že kar pošteno bolele. Počasi mi je raznašanje presedalo. Velikoje bilo ljudi, ki ne stanujejo več na mestih, ki so bila zabeležena na vabilih. Nekateri so že po deset let in več v tujini, vendar jih imajo še vedno na seznamih.
Končali sva približno ob petih popoldne, kar pošteno utrujeni. Obe naju je čakal še trening gimnastike. ki sva ga še zmogli. Zvečer, ko sem prišla domov, sem se stuširala in zleknila v posteljo. Zaspala sem kot ubita.
Ponedeljek. 15. marca 1982
V šoli nas je tovarišica opozorila. da bo v gledališču srečanje kulturnih skupin. Takoj sem se navdušila, saj zelo rada hodim v gledališče.
Okrog dveh sem prišla iz šole. Naredila sem nalogo in se naučila. Ob štirih sem imela v šoli sestanek kluba OZN. Strah meje bilo voditi sestanek, saj so nas poslušale študentke. Kmalu sem strah prestala in pogumno končala sestanek.
Mudilo se mi je v gledališče. Hitela sem. saj sem se*bala. da me sošolke, ki so imele mojo vstopnico ne bodo počakale. Pravočasno sem vsa zadihana pritekla. Pravkar so odprli vrata in.množica se je vsula v dvorano.
Ob dramski predstavi sem uživala in se dobre volje odpravila proti domu.
Torek. 16. marca 1982
Danes je pa res že čisto pomladno vreme, čeprav se bo pomlad uradno začela čez pet dni. Rada bi šla ven. vendarsama sem si zadala nalogo, da se bom najprej naučila fiziko.
Naslonjena sem na mizo in z roko si podpiram glavo. Mislim na vse drugo, samo na to ne. kar se učim. Brez veze ponavljam na glas:	»Tlak se izračuna: sila
ulomljeno s ploskvijo.«
Cina me samo nadleguje, če bi se umaknila od mize bi mi skočila v naročje, vendar ji ne dovolim. Spet se zagledam skozi odprto okno. Kako me vleče ven! Rečem si: »Na hitro bom si samo prebrala. saj ni nujno, da bom vprašana.« Naenkrat se mi začne majati stol. »Cina. daj mir!« zakličem. saj mislim, da me ona izpodriva. Pogledam po sobi in vidim. da je v sobi ni. Potres! Zgrozim se in v strahu stečem k babici in teti. Tudi spodaj jih ziblje in omara s kristalnimi kozarci kar žvenketa. Lestenec se maje. vendar babice in tete to sploh ne gane. Pravita mi: »To je moralo biti središče potresa kar blizu, saj nas je pošteno treslo. Nataša, ti pa se pomiri, saj ni nič hudega.«
Vsa prestrašena grem gor. se oblečem in odidem na sprehod, kjer se sprostim in naberem novih moči za učenje.
Nataša Koltak, 7/a. OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
OBISK OTROK IZ FRANKFURTA
V	petek, 9. aprila 1982 so našo šolo obiskali otroci naših zdomcev iz Frankfurta. Najprej je imel govor Andrej Zamuda — predsednik mlad. org. Povedal je, da jim bomo pokazali staro, a nam drago mesto. Dejal je tudi, da bomo podpisali listino o pobratenju. Potem je imela govor tovarišica dopolnilnega pouka v Frankfurtu. Rekla je, da prihajajo otroci tudi po petdeset kilometrov daleč in da je pri dopolnilnem pouku 72 učencev. Iz središča Frankfurta jih je dvanajst, drugi pa so iz okoliških mest. Ko smo se seznanili s programom učenja naših vrstnikov v Frankfurtu, je bila na vrsti dramska skupina iz naše šole. Zaigrali so igro o domovini. Nato smo skupaj z otroki iz Frankfurta podpisali listino o pobratenju. Ta dokument so podpisali: tovarišica ravnateljica, tovarišica dopolnilnega pouka v Nemčiji in drugi. Za tem so zaplesali učenci folklorne skupine iz Markovec. Nastop se mi je zdel lep. Odločil sem se, da se ne bom nikoli ločil od naše prelepe Slovenije.
Andrej Golob, 4/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
V	GLASBENI SOLI
Hodim v. glasbeno šolo. Igram kitaro. Kitaro imam vsako sredo in vsak četrtek. V glasbeni šoli se pridno učim. Tovarišica pri kitari ni huda. Je prijazna. Hodim tudi k teoriji. Tudi tam se trudim. Učimo se note, višaje, nižaje in lestvice. Včasih je tovarišica huda če. ne znamo. Teorijo imam od treh do pol šestih. Rada hodim v glasbeno šolo. Tudi instrument rada igram.
Samarkanda Grajžl, 3/b, OŠ Olge Meglič, Ptuj
ŠPORTNI DAN
V	sredo. 7. aprila smo pri nas v Cirkulanah imeli športni dan. Na šolskem igrišču smo se morali zbrati ob pol devetih. Tekmovali smo v krosu in to od 4. do 8. razreda. Pri 4. razredu je bil prvi na cilju Slavko Klinc. Ko sem zaslišala naj se na start pripravimo deklice iz petega in šestega razreda. meje kar strah postalo, kajti med njimi sem bila tudi jaz. Proga je bila doiga sedemsto metrov. Proga ni bila prenaporna le proti koncu smo tekli na breg. Na cilju je bila prva Danica Lorbek iz 6. b razreda. Iz našega razreda se je najbolje uvrstila Jožica Debeljak, uvrstila seje na tretje mesto. Prvi štirje tekači bodo šli v Kidričevo, spet tekmovat v krosu. Od dečkov petega in šestega razreda je prvi pritekel na cilj Miran Gabrovec, drugi pa Bernard Štumberger. Oba iz 6. a razreda. Pri deklicah sedmega in osmega razredaje bila prva Jožica Križnjak, od dečkov pa Emil K/alj. Ko so vsi razredi pritekli na cilj. smo šli na malico. Kuharice so nam pripravile čaj in kruh namazan s pašteto. Ko smo se najedli smo na klopeh pred šolo zmučeni posedli. Med sedenjem smo se pogovarjali in vmes poslušali prijetno glasbo. Nekajkrat smo plesali tudi račke, ki smo jih vsi zelo veseli, posebno pa deklice. Plesali smo jih sedem ali osem krat. Potem pa je po učence iz Zavrča prišel avtobus in konec je bilo našega veselja. Čez nekaj dni smo imeli že obrambni dan.
Ida Kovačič. 5/b. OŠ Maksa Bračiča Cirkulane
BIL SEM NA TEKMOVANJU!
Obiskujem redni trening namiznega tenisa. V našem klubu smo se po napornem treningu odločili, da pojdemo na selekcijsko tekmovanje na Ravne. Bilo nas je dvanajst skupaj s tovarišem. Na tekmovanje so nas peljali starši nekaterih mojih soigralcev iz kluba. Na pot smo se odpravili zjutraj in prispeli na Ravne okrog desete ure dopoldan. Bili smo presenečeni nad lepo in veliko športno dvorano. Dvorana ima dve telovadnici in tribuno za gledalce.
Nekaj časa smo si jo ogledovali, potem pa smo pričeli s tekmovanjem. Dekleta so tekmovala v prvi telovadnici, mi fantje pa v drugi. Igralci smo dosegli lepe uspehe. Jaz sem se uvrstil na četrto mesto četrte skupine. Bil sem zadovoljen, kajti to je bil moj največji uspeh do takrat. Po končanem tekmovanju so trenerji z Raven podelili priznanja.
Domov smo se vrnili veseli, kajti dosegli smo lepe uspehe.
Boris Šegula, 4/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
SVOBODO BOMO BRANILI
Živimo v svobodi. Nanjo smo ponosni, še posebno mi pionirji. Zato se pridno učimo.
Vendar pa našo domovino branijo naši hrabri vojaki. Ponoči, ko mi spimo, oni čuvajo vse meje. Zato sovražnik ne more do njih Vojaki se vedno izobražujejo v znanju in spretnosti. In sicer tako. da imajo vojaške vaje. Tudi pionirji bomo branili svobodo. V šoli nas učijo, kako je bilo med vojno. Bogatejši bi morali vedno pomagati revnejšim, saj si vsi želimo. da ne bi bilo razlik med ljudmi. Tudi narodi si med seboj pomagajo, vendar še vsi ne. Težko mi je pri srcu. kerse ljudje na svetu še vedno kregajo. Države se med seboj bojujejo in ljudje ubijajo. Vse bi dala. samo da ne bi bilo vojn. še posebno pri nas.
Vsi zavedni Jugoslovani se zavedamo, kako težko so nam partizani priborili svobodo. Zato je za nobeno ceno nočemo izgubiti. Saj je tudi Tito rekel: »Živimo, kakor da nikoli ne bo vojne, nanjo pa bodimo pripravljeni, kot da bo že jutri.«_
Alenka Šmigoc, 5/b, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
TUDI JAZ BOM BRANILA DOMOVINO
Nestrpno sem pričakovala sredo. »Zakaj ravno sredo?« Ta sreda ni bila navadna. Tokrat smo namreč imeli športni dan. Radovedno in veselo sem prišla zjutraj ob deveti uri na Panoramo, kjer smo imeli zbirališče.
Tov. Turk uš nam je dal mapo in list, kjer so bile zastavljene razne naloge. Dobili smo tudi številko. Prebrali smo prvo nalogo in veselo krenili naprej. Sprva smo hodili po slabo vidnih poteh in po gozdu. Šli smo v gosjem redu. Cesto smo prečkali strjeni v gručo. Večkrat smo pogledali okoli sebe, če bi videli, kje kakšno izvidnico. Toda izvidnice so bile dobro skrite, zato smo zaman napenjali oči. Med potjo smo brali naloge in jih sproti reševali. Tako smo prišli do zanimive naloge, kjer smo merili, šteli, računali in risali. Nalogo smo brez večjih težav opravili. Ko smo prišli do majhnega mostu, smo si na ramena naložili ranjenca. Večkrat smo morali tudi paziti, v katero smer bomo zavili, kajti preizkušali so nas tudi v orientaciji. Mnogokrat smo srečali razrede, ki so zašli. Premagali smo še zadnje ovire in že smo zagledali cilj. To je bil ptujski grad.
Tam smo dobili toplo malico in malinovec. Mislim, da smo naloge dobro opravili. Včasih seje malo zataknilo, vendar smo z vztrajnostjo vse ovire premagali. Po končanem obrambnem dnevu smo se izmučeni vrnili domov. Lidija Fiirbas. 5/b, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
TITO, OSTAL BOŠ VZOR VSEM JUGOSLOVANOM
Tito je kot državnik in revolucionar znan po vsem svetu. Po njegovih naprednih idejah ga poznajo vsi ljudje in se zgledujejo po njem. Znan je kot borec za svobodo in pravično življenje, za narodne pravice stoletja zatiranih narodov. Veliko ljudstev se je na njegovo pobudo uprlo izkoriščevalcem in zaživelo novo življenje pod svobodnim soncem.
Spoštovanje do Tita se je izkazalo tudi v narodnoosvobodilni borbi. Znal je pritegniti in spodbuditi ljudi, vodil jih je v boj proti sovražniku in ga s svojo iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo, seveda pa tudi z zaupljivostjo partizanov, premagal. Po vojni smo pod njegovim vodstvom začeli graditi novo, socialistično, svobodno, neodvisno Jugoslavijo.
Tito seje tudi v miru zavzemal za pravice zatiranih, bilje prod nasilju, vojni, rasni diskriminaciji. Bil je prvi pobudnik neuvrščenosti in to gibanje je zajelo ves svet, seveda pa je tudi nekaj držav, ki so ostri nasprotniki tega gibanja.
Potoval je po vsem svetu in tako sklenil prijateljstvo med mnogimi državami. Na vseh potovanjih je užival ugled in spoštovanje.
Obljubili smo, da bomo Titove ideje in zamisli zmeraj spoštovali in izvrševali, da bomo krepili in razvijali našo neuvrščeno Jugoslavijo in da ne bomo nikomur dopustili, da bi posegli po naši zemlji in dosežkih.
Tito bo, čeprav ga ni več med nami, za zmeraj ostal v naših srcih, Tito bo ostal v nas, v naših dejanjih in mislih.
Tito nam bo ostal vzor!
Tatjana Korošec, 8/a, OS Olga Meglič
TEDNIK — 13. maj 1982
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
Koristni nasveti bivšega svetovnega |i prvaka
Med prvomajskimi prazniki so v dvorani Mladika potekale skupne priprave perspektivnih mladih igralk in igralcev namiznega tenisa iz severovzhodne Slovenije. Ob pomoči klubskih trenerjev inNTK Petovia sta jih vodila znana kitajska strokovnjaka in prej izredna igralca Hsi En Ting in njegova žena Lin Mei Čun V teh dnevih so mladi in njihovi trenerji dobili veliko koristnih napotkov in nasvetov za nadaljnje kvalitetno delo. Kitajska strokovnjaka je povabila republiška namiznoteniška zveza, v Sloveniji pa bosta leto in pol. Mladim so nasveti pomenili veliko. Kako tudi ne, saj ni mala stvar, da te učita igralca svetovnega formata. Hsi En
KARATE V KARLOVCU
FINALE NOGOMETNEGA POKALA
Samo Bezjak, republiški prvak v šahu
Letošnje jubilejno XX. republiško prvenstvo v šahu za starejše pionirje in pionirke je bilo v Ilirski Bistrici, mestecu z bogato zgodovinsko preteklostjo.
Izredno gostoljubje gostiteljev in odlična organizacija prvenstva sta nas navdajala s prepričanjem, da živi vse mesto za šah. Mlade šahiste in šahistke so sprejeli in jim želeli dobrodošlico Franci Gombač, ravnatelj Osnovne šole »Dragotin Kette«, tov. Preinfalk, predstavnik Šahovske zveze Slovenije, Mirka Ravnikar, predstavnica OK ZSMS. Organizacija prvenstva je bila v rokah prizadevnih šahovskih delavcev Šahovskega kluba Ilirska Bistrica Branka Skrta in Mirka Tomažiča.
Med 26 šahistkami je zmagala Vrenčurjeva. Naši tekmovalki, Toplakova in Muhičeva, učenki OŠ Gorišnica, sta zasedli 12., oz. 13. mesto, kar je v dokaj močni konkurenci zelo dober uspeh.
Pravo odkritje prvenstva je bila brez dvoma komaj desetletna Narcisa Mihevc iz Maribora.
Med 32 šahisti je zmagal Samo Bezjak iz Juršinc, član Šahovskega kluba MIP Ptuj, drugi je bil Aljoša Grosar iz Deskel, tretji pa Tadej Bitenc iz Šmartnega pri Ljubljani. Ob zmagovalcih ne bi smeli prezreti vrste mladih nadarjenih šahistov: Danija Vdmbe-ka, Matjaža Musila in Marka Novačana iz Maribora, Uroša Zalokarja iz Trbovelj in Petra Kobala z Vrhnike. Nadarjeni generaciji mladih šahistov Mohra, Cigana, Brinovca, idr., sledi torej nova generacija ob kateri si slovenski šah lahko nadeja novih uspehov.
Zmaga Sama Bezjaka ni slučajna. S šahom se je pričel ukvarjati že v drugem razredu osnovne šole, ko je pri šahovskem krožku odkril njegovo nadarjenost mentor Franci Cafuta. Skrbno delo
Samo Bezjak v globokem razmišljanju!
mentorja z mladim varovancem in zgodnja vključitev v Šahovski klub MIP Ptuj, kjer se je srečal z
nadarjenimi sovrstniki Radom Brglezom, Maksom Fegušem in Tomažem Žmavcem ter s starejšo izkušeno generacijo, s 'tovariši Bohakom, Podkrajškom, Kneže-vičem, Polajžarjem, idr., so rodili uspehe.
Leta 1978 je postal Samo občinski prvak za mlajše pionirje, leta 1979 občinski prvak za starejše pionirje in občinski mladinski prvak, v letih 1981 in 1982 ponovno občinski prvak za starejše pionirje, obakrat pa tudi medobčinski prvak za starejše pionirje. Kot član ŠK MIP Ptuj se je udeleževal vseh republiških mladinskih prvenstev, igral v kupu za pokal maršala Tita, nabiral izkušnje, predvsem pa igral. Uspehe iz otroških dni, vztrajno delo, razumevanje klubskih tovarišev je naposled kronal z najdragocenejšo trofejo. Kako bi mogli drugače: Čestitamo!
Fr. Bezjak
ŠAHOVSKE VESTI
V nedeljo, 25. aprila je bilo v prostorih razstavišča v Kranju brzopotezno šahovsko prvenstvo slovenskih mest za leto 1982. V skupni konkurenci je nastopilo 41 moštev iz Slovenije, 14 ženskih moštev ter 8 mladinskih.
V članski konkurenci so potekali boji moštev v štirih skupinah. V finalni skupini je nastopilo moštvo Ptuja (v postavi Steiner, Bohak, Podkrajšek, Šeruga, Škarja, Kneževič in Dajnko) in osvojili 5. mesto. Zmagala je ekipa Maribora (v postavi Supančič, Zupe, Mohr, Kajnih, Ivanuša, Cojhter, Vadija) pred ekipo Domžal, Celja in Žalca.
Vrstni red: Maribor 29.5 točke, Domžale, 34.5, Celje 33, Žalec 28.5, Ptuj 26.5, Ljubljana in Lesce 24.5 itd.
Moštvo Kidričevega je v svoji — četrti skupini — osvojilo 3. mesto in to v postavi: Majcenovič, Supančič, Iljaž I., Iljaž L., Butolen in Sedlašek.
Članice, ki so nastopile v postavi: Golc, Vaupotič in Pavlin šo bile četrte v konkurenci 14 ekip.
Mladinci so igrali v naslednji postavi: Brglez, Feguš, Žmauc in Hribar ter so se uvrstili v sredino tabele v svoji konkurenci.
Najboljši rezultat je dosegel v članski konkurenci Steiner, ki je zbral 13.5 točke iz 16 partij.
V soboto, 17. aprila, je bilo v prostorih doma učencev v Ptuju republiško srednješolsko1 tekmovanje. V Konkurenci srednješolk so nastopile le štiri ekipe. Zmagala je ekipa ptujske gimnazije pred ;konomsko srednjo šolo iz Ljubljane.
V konkurenci srednješolcev je nastopilo 10 ekip. Zmagala je ekipa celjske gimnazije pred ekipo gimnazije Miloša Zidanška iz Maribora ter ekipo Ptuja.
Vrstni red: Celje 31 točk, Maribor 28.5S Ptuj 28, TŠ Celje 21 točk itd. Za ekipo Ptuja so nastopili: Brglez, Feguš, Žmauc in Hribar.
-dj-
Ptuj niso pustili v finale!
V	Titovem Velenju je bil prejšnji teden eden izmed polfinalnih tumiijevrepubliškegaprvenstvaŠŠDosnovnihšolvrokometu. Nas topila je tudi Selekcija ptujske občine, kiji uvrstitev v finale ni uspela. Največ zaslug za to imajo pristranski sodniki, mladim igralkam ptujske ekipe niso dovolili"uvrstitve v republiški finale. V prvem srečanju je ptujska ekipa nepričakovano, vendar zasluženo, premagala Titovo Velenje z 10:8. To je zaskrbelo domačine in sodnika Povaleja iz Celja. Zato Ptuj v srečanju z Ravnami ni smel zmagati, saj bi v tem primeru postal zmagovalec turnirja. To seje zgodilo, Ravne so zmagale s 5:4. Sodnik je namreč Ptuju razveljavljal zadetek za zadetkom, ni pustil prednosti in igre. V zadnjem srečanju je Titovo Velenje po pričakovanju premagalo Ravne z 22:5 (!) in se zaradi boljše razlike v zadetkih uvrstilo v finale. Tako so igralke Ptuja namesto potrditve svojih sposobnosti doživele grenko razočaranje, ki pa jim volje za nadaljnje delo ne sme vzeti!
1.	k.
Prikaz pravilne drže (foto Ž. Marinkovič)
Hsi En Ting je bil trener mlade reprezentance Kitajske, nato trener v Mehiki, Franciji in na Japonskem, sedaj pa sta v Jugoslaviji. Počutita se dobro, vesela pa sta velikega napredka mladih, zlasti igralk.
1.	kotar
Hsi En Ting pojasnjuje enega od elementov igre, v ozadju Lin Mei Čun (foto Ž. Marinkovič)
Ting je bil namreč leta 1973 svetovni prvak med posamezniki (na SP v Sarajevu) Lin Mei Čun pa je bila na svetovnih prvenstvih trikrat druga v parih, leta 1974 pa kitajska državna prvakinja med posameznicami. To so njuni največji uspehi, drugih visokih uvrstitev pa je bilo še veliko več. Leta 1975 sta prenehala z aktivnim igranjem in se posvetila trenerskemu delu.
Proga je v večini potekala po gozdu
M H
v krosu
Spomladansko občinsko tekmovanje v krosu je bilo 26. aprila v Kidričevem. Pripravili in izvedli so ga ZTKO Ptuj, Atletski klub Ptuj in Šolsko športno društvo na osnovni šoli Boris Kidrič.
V	prijetnem vremenu in okolju se je tekmovanja udeležilo 554 tekmovalk in tekmovalcev v 79 ekipah. Po pričakovanju je največja množičnost bila v mlajših starostnih kategorijah, starejši namreč še vedno neradi tečemo. Proge so bile dolge od 600 do 4000 metrov.
REZULTATI:
— mlajše pionirke (1971 in mlajše): 1. Lidija Tumpej (Franc Osojnik), 2. Zlatka Malinger (Kidričevo), 3. Bernarda Habjanič (Leskovec) itd. Ekipno: 1. Franc Osojnik, 2. Juršinci, 3. Destrnik itd,;
— mlajši pionirji (1971 in mlajši): !. Matjaž Murko (Franc Osojnik), 2. Mirko Poznanovič (Tone Žnidarič), 3. MilenkoVnuk (TŽ) itd. Ekipno: 1. Tone Žnidarič, 2. Juršinci, 3. Grajena, itd.;
— mlajše pionirke (1970, 1969): 1. Matilda Pukšič (Markovci), 2. Renata Mernik (Olga Meglič), 3. Barbara Bezjak (Ivan Spolenjak) itd. Ekipno: 1. Leskovec, 2. Franc Osojnik, 3. Destrnik itd.;
— mlajši pionirji (1970, 1969): 1. Damir Dirriovski (TŽ). 2. Darij Predan (FO) 3. Emil Šter-bal (FO), itd. • Ekipno: 1. Franc Osojnik 2. Kidričevo, 3. Tone Žnidarič itd.:	®
— starejše pionirke: 1. Marica Pernek (Leskovec), 2. Anica Rižnar (Juršinci), 3. Dragica Lah (Markovci), itd. Ekipno: 1. Leskovec. 2. Juršinci, 3. Tone Žnidarič itd.;
— starejši pionirji: 1. Roman Žmavc (Olga Meglič), 2. Matjaž Damiš (Tone Žnidarič), 3. Odon Planinšek (Franc Osojnik ) itd.
. Ekipno: l.Tone Žnidarič, 2. Kidričevo, 3. Videm itd.
Ekipno osnovne šole: l.Tone Žnidarič, 2. Juršinci, 3.Leskovec, 4. Kidričevo, 5. Franc Osojnik, 6. Destrnik.
— mladinke: 1. Marija serko (GUŠ), 2. Dorka Sajber (GIM), 3. Milena Obran (KOV) itd.
— mladinci: 1. Mirko Vindiš (AK Ptuj), 2. Marjan Horvat (KOV), 3. Igor Weingartner (KOV) itd.
— članice: 1. Marija Vindiš (AK Ptuj), 2 Marija Tili (AK Ptuj), 3. Majda Belšak (AK Ptuj) itd.
GORIŠNICA IN DRAVA
Mladinski finale: Boč — Drava 0:1 (0K))
Sodniki: Turk, Plajnšek, Muanda, strelec: Ljubčc (61)
DRAVA: Milošič, Konig, Horvat, Kmetec, Weingartner, Lugarič, Ljubeč, Strelec, Jupič, Potočnik, Kmetec (Haric, Bezjak, Veličkovič, Vajda, Rakuš);
BOČ: Galič, Rojs, Finžgar, Hribernik, Brodnjak, Brglez. Mastinšek, Marguč, Ritonja; Kohne, Gajser (Medik).
Mladinci Drave so zasluženo osvojili pokal MNZ Ptuj, čeprav so bili v zaključnih akcijah sila nespretni. Srečanje je bilo zelo fer in korektno, zlasti s strani mladih igralcev iz Poljčan.
Članski finale: Gorišnica — Ptuj 6:5 (1:1,0K))
Sodniki: Vogrinčič, Fridauer, Turk
Strelca^ 0:1 (80) Emeršič, 1:1 (84) Ljubo Brodnjak;
GORIŠNICA: Golob, M. Brodnjak (R. Turk), S. Poplatnik, Muršič (Štaga), Strelec, M. Poplatnik, M. Turk, Bohi, Valenko, L. Brodnjak, Zamuda;
PTUJ: Veselič, Šmigoc, Kozoderc, Drevenšek (Krajnc), Malek, Čeh, Emeršič, Žitnik, Čuš, Korošec, Hameršek.
Zmagovalca so odločile enajstmetrovke, v rednem času se je srečanje pred 250 gledalci končalo z neodločenim izidom 1:1. Kljub stalni terenski pobudi nogometaši republiškega ligaša niso uspeli premagati rekreacijsko moštvo iz A skupine medobčinskih nogometnih lig. Igralci Gorišnice so se zavedali svojih sposobnosti, zato so igrali borbeno in previdno, to se jim je na koncu na izredno veliko veselje številnih privržencev tudi obrestovalo. Nogometaši Ptuja so bili boljši le v fizični pripravljenosti. To pa je bilo premalo. Več o dobro organiziranem finalu pa v prihodnji številki!	1.	kotar
Priznanja za najboljše
— člani in pripadniki JLA: 1. Franc Zupanič (AK Ptuj), 2. Mirko Vindiš (AK Ptuj), 3. Alojz Lebar (AK Ptuj) itd.
— veteranke: 1. Vladka Novak, 2. Marija Juršič, 3. Anka
Osterman (vse TVD Partizan Ptuj).
— veterani: 1. Ivo Klarič (ZTKO), 2. Qto Mesarič (TVD Partizan Ptuj). Tekst in foto: 1. kotar
Sitar obranil naslov državnega prvaka
V	Karlovcu je bil tretji turnir za prvenstvo Jugoslavije v full contact športu. Tega turnirja seje udeležil tudi Ptujčan Vladimir Sitar.
Na turnirju je bilo deset uvodnih in takoj nato pet glavnih borb, v katerih so prvaki, vsak v svoji kategoriji, branili naslove proti svojim izzivalcem. Borbe so trajale poprečno po pet rund. -
Ptujčan Sitar je imel nevarnega in spretnega izzivalca, Mujo Bajramija iz Imotskega, ki je doslej tekmoval v pero kategoriji (63), in bil tretji. Kljub temu je Sitar v tem težkem boju ugnal svojega nasprotnika z rezultatom 139:120 in tako tudi tokrat obranil naslov državnega prvaka v muha kategoriji.	^
FINALNO TEKMOVANJE
SSD SRS
Po predhodnih polfinalnih srečanjih šolskih športnih društev (ŠŠD) po regijah, so pravico nastopa na finalnem tekmovanju v Ljubljani, 27. aprila 1982 izborili naslednji učenci in učenke: Jože Krajnc, Boštjan Novak, Valerija Novak, Sonja Marinkovič in Simon Jaušovec.
Največji uspeh je dosegla Sonja Marinkovič (O. Š. Tone Žnidarič), kije osvojila II. mesto posamezno v SRS.
Ostali rezultati — dvojice (učenke)	Marinkovič—Novak
3—4 m; dvojice (učenca) Krajn-c—Horvat B. 9— 16 m; ekipno OŠ Tone Žnidarič; posamezno Valerija Novak 9—16 m; posamezno Igor Krajnc 16—32 m; Boštjan Novak, 16—32;
Učencem in učenkam osnovrilh šol čestitamo za uspeh.
M. Ž.
Sonja Marinkovič — drugo mesto posamezno v SRS
Zadnji metri pred ciljem
12 - ZA RAZVEDRILO
13. maj 1982 - TEDNIK
_
HUMOR
«GT>l3*i
Razumi vendar, da je nizki osebni dohodek tudi v tvojo varnost. Nikogar ne bo zavedlo, da bi te oropal ali okradel.
A
Kupiš marke, po pet dinarjev jih dajejo? Daj no, kje pa jih dobiš tako poceni?
Tu notri, namreč pisemske ...
NA CESTI PTUJ - ORMOŽ
A
— A ne vidite, da vozite po njivi, cesta je tam, levo.
— Oprostite tovariš, mislil sem, da je tisto njiva.
e* m e
od 21. 3. do 20. 4
ŽENSKA: Niso slabi časi, temveč človek. Poskušajte s sa-movzgojp, dajate vzgled drugim, ki vas radi posnemajo. Ne iščite skupim Uporabljajte razum.
MOŠKI: Rojeni ste zato, da se borite, ne samo zase, tudi za tiste, ki utrpijo škodo; nagrada in iskrena pohvala. Delo krepi samozavest in odpravlja samoljubje. Življenje hitro mineva, ne vdajate se v lenarjenju.
od 22. 6. do 22. 7,
ŽENSKA: Več mislite, manj čustvujte in manj boste trpeli. Ni važno koliko, pač pa kako živite. Bistvo življenja je v ustvarjanju. Nežen poljub.
MOŠKI: Ni vse komedija, čemur se vi smejete, nekoga ste s tem že prizadeli. Zavedno ali nezavedno nekoga obtožujete. Poskusite drugič razmisliti, kaj rečete. Če si hočete ohraniti zdravje manj kadite. Več spite.
od 20. 4. do 20. 5.
, ŽENSKA: Trgujte, toda pra-I vično, sicer zbogom mirno spanje. Ne dovolite, da vas lačni gledajo in se borijo sami. Uspeh vam je zagotovljen. Pismo.
MOŠKI: Včasih ste preveč razstreseni, prečkate cesto ne da bi bili pozorni na promet. Naj vas opozorijo izkušnje ponesrečenih. Odprite oči, občudujte že prebujeno življenje v naravi.
od 23. 7. do 23. 8.
ŽENSKA: Dobro preživeti dan prinese sladek sen, enako bo vaša sedanjost obogatila prihodnost. Potrebno se je truditi, da ne bo obžalovanja.
MOŠKI: Prepolni ste želja, premalo se jih uresniči. Zadovoljite se z upanjem, lažje boste pre-. brodili razočaranja, ki so večkrat nepomembna in vam kvarijo zdravje.
od 21. 5. do 21. 6.
ŽENSKA: V življenju se vedno manj doseže, kot se pričakuje. Poskusite in ne opustite upanja, negujte ga; če želite uspeti. Darilo za rojstni dan.
MOŠKI: Uredite si vsakdan tako, da boste kar najbolj zadovoljni. Ne zanemarjajte svojih dolžnosti, ki vam jih nalaga življenje. Sproti opravljeno delo bo bogata nagrada in pomeni duševni mir. Negujte voljo.
od 24. 8. do 23. 9.
ŽENSKA:	Usode,	ki	se
veže z ljubeznijo, ne smatrajte za nesrečno, čeprav je tragična. Spoznajte, da ste odvisni od sebe. Občudujte pomlad.
MOŠKI: Čas je najboljši zave-dnik pravičnikov. Misel ni odvisna od vaše volje. Nikoli ne boste sami, če boste v družbi plemenitih misli. Zabava je enkratna v prijetni družbi. Pojdite z otroki v majsko nedeljo. Pismo.
Vidiš, da sem vedel, da bodo dvojčki. Se spominjaš, ko sem ti včasih rekel, da slišim v tvoji notranjosti zvok v stereo...
od 24. 9. do 23. 10.
ŽENSKA: Drugi spol v tem času je za vas še posebno nevaren. Ne ukrepajte lahkomiselno. Vaše veselje bo nedolžno in naivno. Dražili vas bodo. Pismo.
MOŠKI: Novica vam bo razburila domišljijo, dobro znamenje ,za vašo duševno zdravje. Kmalu boste pozabili na neko osebo. Zadrega zaradi vaše zaljubljenosti. Nikar ne mislite, da niste za nobeno rabo. Pojdite na pleš.
od 22. 12. do 20.1.
ŽENSKA: Dosegli boste svoj dolgo pričakovani cilj. Pri delu boste napredovali. V zakonu boste srečni. Bodite do ljudi pozornejši. Izlet v maju.
MOŠKI: Doživeli boste nekaj ljubkega. Smejali se boste napakam svojih predpostavljenih. Vaša odvisnost od neke osebe vas že preveč vznemirja. Malo več poguma, razstavite svoje slike, ki ste jih tako enkratno naslikali.
od 24. 10. do 22. 11.
ŽENSKA: Naglo se boste odločili in opustili neko navado. Ob nekem srečanju vam bo srce močno utripalo. Spoznate, da imajo drugi še več smole.
MOŠKI: Vaše potovanje bo zabavno. Ne precenjujte se. Preveč si želite, in preveč zahtevate. Neko opravilo boste uspešno končali.
od 21. 1. do 19. 2.
ŽENSKA: Vaša dobro razpoloženje se šele začenja. Na^poto-vanju se vam bo nekaj prijetnega pripetilo. Zberite vso energijo in izpeljite nalogo.
MOŠKI: Cast je ledena gaz. ki hitro skopni. Če boste trezni in razsodni, boste nekaj pravilno izpeljali. Zamerili se boste dragi osebi. Ne bo vam dolgčas,če boste bolj delavni.
od 23. 11. do 21. 12.
ŽENSKA: Ne mučite se z neko mislijo. Primerna skromnost vam bo koristila. Imate lep značaj, pa ga ne znate uporabiti. Vsestranski uspeh. Poljubček.
MOŠKI: Vaša varčnost meji že na skopost. Potomca boste dobili. Življenske sposobnosti se vam bodo povečale. Ne zanemarjajte ljubljenega bitja. Odločneje uveljavljajte svojo voljo. Ne bodite pasivni. Ljubeznivo pismo.
od 20. 2. do 20. 3.
ŽENSKA: Vaša priložnost je povprečna. Junaško boste priži-veli nekaj neprijetnosti. Pripravili vam bodo prijetno presenečenje. Pričakujte obisk.
MOŠKI: Privoščite si kratek počitek. Pravzaprav ste srečni, pa se tega ne zavedate, Lep ljubezenski dogodek vas čaka. Zadovoljni boste z novim znancem. Ne mislite, da vam nikoli ne bi ničesar primanjkovalo. Zabava.
— Čestitam k prazniku!
— Hvala. A lahko vidim vaše vozniško dovoljenje?
Žal ne, na izpitni komisiji so rekli, da mi ga ne zaupajo.
UGANKARSKI
SLOVARČEK
ABOLICIONIST = privrženec gibanja proti suženjstvu v Ameriki od 18. stoletja dalje
AETIJ = rimski vojskovodja in državnik, ki je premagal Atilo na Katalaunskih poljih t
CERAM = sodobni nemški časnikar in pisatelj, ki se je predvsem proslavil z romanom ,,Pokopane kulture" (Kurt VVilhelm Marek (rojen 1915)
NUT = v egipčanski mitologiji mati Ozirisa in Izide OLŠEVA = 1929 metrov visoka gora v Karavankah na katerem pobočju je znana jama Potočka zijalka SORT = kraj v Pirenejih STESKA = slovenski umetnostni zgodovinar (Viktor, 1868-1946) TRAPANI = luka na Sici-liji
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Speke, telur, Alamo, RT, pohod, Va-sari, NP, zlo, Lamut, ka-kao, pok, barkarola, Azi, Laura, obertas, pomlad, Rl, Kelt, Žut, NN, Arij, ral, IB, Ika, Ace, jeklo, kal, Na, utaja.
SESTAVIL EVI K.LMHC
400
okam-
nina
Ž0XNŠfiD
/Me
beujij.
leto-
VlltB
Vevec
testneH
VOPISU',
v/
iiTBPNlH'
H UDI C ■RAM ON
HOVAZlO
SEIEH
nam
Finci
smo
Tl S KOV
mm?
YAP$EC)
LUKANA
s IC.I LIJI
R€KA ,\/
S VICI
te>SKA
v
TEČAZI
L (TEU
m
MDŠICV
IME
KD0&
6OV0P-I
o MIH TEMI
WoW-
UhETN
POLTEMA
ANf) , KAZIC
FUiTNl
ICROF/
GR-&
■ TEKAČICA
VLOGlA
N6MSM
P/sATEC)
(kurtI
UMEfc
IVO
GGDBA
molfsam
MOžAVl
MUZ/Cf-RANJG
"PeT-eč.
V£feoV
NA&AP
W0|2/w4
če&Eg/
DOPISUJ
V
/TEPMt'
fože-
U3NJF.
ffloucoF.
UTES-
NITEV
DOPISU)
v
£L0\£N-
umetn-
ŽGOVoV:
(v/Kroti
SOfcAV KARA-vAnKAH
GOLOB
L
p/em
U-VAi v PiZe-nejiH
SKOfcf S pee^67wl Aleš KEP-SNlKl
UMj?ni
SPIZ]
kem
Vod
eoEDM
POSE.M
HomA
ei&A
' *	-	■	'	/”	v	-
■■ : * I.	;	;
■v
OŽ/fc/-
■S.OMfii
MATI
im M feopo-
VpRA'
SfiLhJicA
SejalhA
WU)
Jev
U2Ad
f)NT0ti
VOMO-
TEDNIK - 13- ™j 1982
OGLASI IN OBJAVE - 13
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri osnovni šoli ,,Dr. Franja Žgeča" Dornava
objavlja
dela in naloge:
1. učitelja matematike in fizike
Pogoj: PU ma-fi
2. dveh učiteljev razrednega pouka
Pogoj: U ali PU razrednega pouka
En delavec bo opravljal dela in naloge v oddelku PB.
3. učitelja glasbene vzgoje — polovična obveznost (10 ur).
Pogoj: STU glasbene vzgoje, 8 let učnovzgojne prakse in opravljen strokovni izpit ali PU glasbene vzgoje.
Za vsa dela in naloge se delo združuje za nedoločen čas. Prijave pošljite v 15 dneh na naslov: Osnovna šola „dr. Franja Žgeča" Dornava, 62271 Moškanjci.
0	izidu bodo kandidati obveščeni pisno v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
Na osnovi 135. člena Zakona o osnovni šoli 5/80, svet šole osnovne šole Majšperk	(Ur. list SRS
razpisuje	'
dela in naloge	
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE	
Pogoji: kandidati morajo zraven splošnih pogojev pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli.	izpolnjevati še
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja štiri leta. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za razpis ravnatelja pri osnovni šoli Majšperk. 0 izbri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka..	
ilDOffl-HIKO OMA-MEGUČ
INDUSTRIJA HIDRAVLIČNE IN KOVINSKE OPREME n. sol. o.
D S S S, VoSnjakova ul. 6 Ptuj — telefon: (062) 771-281, 771-255 — telex: 33387 YU POLME TOZD A S P O: AVTOMOBILSKA, STAVBENA IN POHIŠTVENA KOVINSKA TER PLASTIČNA OPREMA n. sol. o.
Dolane. 62282 Cirkulane — telefon: (062) 791-040, 791-061 TOZD H I D O: PROJEKTIRANJE IN PROIZVODNJA HIDRAVLIČNE. PNEVMATSKE IN DVI2NE OPREME n. sol. o.
Dolane, 62282 Cirkulane — telefon: (062) 791-040, 791-063
ELKOM-HIKO „0lga MEGLIC"
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB PTUJ
objavlja
dela in naloge
VODENJE SLUŽBE VARSTVA PRI DELU IN POŽARNE VARNOSTI (en izvrševalec)
POGOJ: varnostni inženir z dvema letoma delovnih izkušenj na opravljanju takih nalog. Opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu. Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: ELKOM-HIKO ,,OLGA MEGLIČ" PTUJ, Vošnjakova ulica 6 - za kadrovsko službo, v roku 15 dni po objavi tega oglasa.
m
OBJAVA
Oddelek za občo upravo in proračun skupščine občine Ptuj ima v hrambi večje število najdenih moških in ženskih dvokoles, motorna kolesa, zlato verižico, zlate uhane, balo blaga, zaboj za valjenje kokoši, gume za traktorsko nakladalko, osebni avto AMI, aparat za merjenje krvnega pritiska, ročne ure in razne druge predmete.
Lastnike pozivamo, da se oglasijo v pritličju stavbe, Raičeva ulica 3 Ptuj (prej Cestno podjetje), soba št. 7, pri oskrbniku premoženja, s pismenimi dokazili o lastništvu (Garantni list, račun trgovine s tovarniško št.) zaradi ugotovitve lastninske pravice.
Najdeni predmeti, za katere lastništvo do 18. maja 1982 ne bo dokazano, bodo prodani na JAVNI DRAŽBI
ki bo 19. maja 1982 ob 9. uri na dvorišču zgradbe, v Rajčevi ulici 3.
IZ PISARNE ODDELKA ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN
mali oglasi
IŠČEM VARSTVO za sedem mesecev starega otroka (5 ur dnevno dopoldan od 17..maja), Kraigherjeva 19/15, Ptuj. PRODAM avto Wartburg Karavan ali menjam za Fiat 750. Mirko Rakuša, Savci 15, Tomaž pri Ormožu.
PRODAM okenska zasteklena krila, šotor za štiri osebe in plastične rolete. Remčeva 9, Ptuj ali telefon: 772-689.
1ŠČ EM sobo v Ormožu ali okolici. Naslov v upravi.
PRODAM globoki in športni voziček (dvosedež). Dajnko, Dra-ženci 46.
PRODAM mlado kravo. Rače, Ptujska 41.
V DELOVNO RAZMERJE SPREJMEM KV slikopleskarja. Franc Cebek, Draženci 14-B. PRODAM Zastavo 750 in stroj za montažo gum, možno na kredit. Naslov v upravi.
POCENI PRODAM METZE-LER gumirani čoln in otroško športno kolo. Telefon: 772-824. UGODNO PRODAM skoraj nov jogi vložek. Pernat, Vrazov trg 2, Ptuj.
PRODAM žagani borov rušt (ostrešje) 10 x 12 in 5 klafter hrastovih drv. Starošinci 38, Cirkovce.
PRODAM traktorski obračalnik za seno. Rudolf Koderman, Pobrežje 1, Videm pri Ptuju.
PRODAM garažo v Kidričevem med zadnjo in predzadnjo vrsto četvorčkov. Informacije po telefonu: 771-676.
PRODAM spalnico, dobro ohranjeno. Ogled možen ob Studenčnici 12, Preac.
PRODAM nakladalko. Jože Vidovič, Strmec 49, Zg. Leskovec. PRODAM žago cirkularko. Pogon Aran ter Fiat 750. Ivan Vrhar, Razlagova 2, Ljutomer. PRODAM ovčarko psičko, staro leto dni. Interesenti se naj oglasijo
Osnovna šola Slovenjegoriške čete Juršinci objavlja	,
dela in naloge;
— 1 učitelja glasbene vzgoje, s polovičnim delovnim časom, nedoločen čas,
— 2 učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas
— 1 učitelja matematike, za nedoločen čas.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon o OŠ in Statut šole.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole.
SOZDUNIAL
tovarna gSntct in aknln|8
Boris Kidrič
lOdrifiMO
UNIAL, Tovarna glinice in aluminja ,,Boris Kidrič"
Kidričevo, z n. sub. o., delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb, razpisuje dela oziroma naloge:
1. VODENJE SEKTORJA ZA PLAN, ORGANIZACIJO IN AOP IN
2. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Na razpisani deli oziroma naloge je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje razen pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, še naslednje pogoje:
1. — da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske
smeri,
— da ima 5 let delovnih izkušenj,
— da zna en tuj jezik aktivno,
— da pozna področje ekonomike, organizacije, perspektivnih družbenih planov in specifičnih metod planiranja DO,
— da je družbenopolitično aktiven. .
Področje dela: vodenje in organiziranje dela v Sektorju za plan, organizacijo in avtomatsko obdelavo podatkov.
2. da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske
smeri - poslovne finance, g
— da ima 5 let delovnih izkušenj,
— da zna en tuj jezik,
— da ima strokovni izpit (zunanjetrgovinski),
— da pozna finančno računovodske posle,
— da je družbenopolitično aktiven.
Področje dela: vodenje, organiziranje in skrb za zakonitost na področju finančno računovodskega poslovanja.
Deli oziroma naloge se združujeta za 4 leta.
Prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 20 dneh v Kadrovsko-socialno službo delovne organizacije. Prošenj, ki bodo brez ustreznih dokazil, ne bomo upoštevali. Prosilci bodo dobili odgovore v 15 dneh po izbiri.
na naslov Ciril Gašperič, Lešnica 31, Ormož.
MOŠKI, srednjih let išče žensko s posestvom, en otrok ni ovira. Naslov pod šifro »SREČA«. PRODAM dve kravi. Moškanjci
19.
ODDAMO 1 ha kvalitetnega zemljišča v najem za več let najboljšemu ponudniku. Informacije dobite v Ptujski tiskarni. Zagrebška cesta.
KVALITETNO in po ugodni ceni izvajam vsa elektroinstala-cijska dela in montiram strelovode. Elektroinstalaterstvo, Ivan Matjašič, Hlaponci 1, 62256 Juršinci.
KUPIM rabljen betonski mešalec. Tel. dopoldan 771-321, popoldne 772-761, Strelec. PRODAM hišo z vrtom v centru Žetal. Ogled možen 15. 5. 1982 od
Dežurstvo prehrambnih trgovin
SOBOTA,
15. maja 1982
prodajalni POTROŠNIK in JELEN SOBOTA,
22. maja 1982 prodajalni
SAMOPOSTREŽNA CMD in DELIKATESA
kino
KINO PTUJ Četrtek, 13. maja: PAZI, DA NE BO GNEČE, italijanska barvna pustolovka; Petek 14., sobota 15. in nedelja, 16. maja: ZGODBE
10. do 16. 5. do 17 ure. Verbančič, Čermožiše 43. Žetale.
PRODAM KOMBI — 430 K, letnik 1976. Gerečja vas 40/E.
ČUVAJA PLAŽE, zahodno-nemška barvna erotična komedija, v nedeljo ob 10. uri nem. barvni ‘film SINOVI VELIKE MEDVEDKE; torek, 18. maja: BILO JE NEKOČ V PARIZU, ameriški barvni film; sreda 19. in četrtek
20.maja: LEV V SRCU, domača barvna komedija.
OSNOVNA ŠOLA FRANC OSOJNIK PTUJ
Komisija za delovna razmerja
V	skladu s 96. členom ZOš razpisujemo dela in naloge
UČITELJA MA-FI
s polnim delovnim časom od 1. 9. 1982 na delovni enoti Grajena za nedoločen čas.
Pogoj: ustrezna izobrazba Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh komisiji za delovna razmerja.
Prosilci bodo dobili odgovor na prijavo v 15 dneh po končanem razpisu.
PLES IN JAKA SRAUFCIGER
AEROKLUB PTUJ VAS VABI V NEDELJO, 16. MAJA 1982 OB 14. URI NA LETALIŠČE MOŠKANJCI NA
Aeromiting
Pridite med letalce!
Cena tombolske karte 100.- DIN
VELIKO
AEROTOMBOLO
GLAVNI DOBITKI:
5IMT traktor, Zastava 101, 850, 750, gotovina 100.000 din, prikolica IMV, prikolica brako, gotov. 50.000 din, čoln Elan GT, polet v ZDA, TV color, trije mopedi, motorna kosilnica, hidrofor, 10 prašičev, motorna škropilnica, sod vina, 5 dvokoles, poleti v Dubrovnik, varilni aparat, 3 jadralne deske, skupaj 600 lepih
dobitkov^ med njimi AVION
ZAHVALA Ob izgubi najinih dragih staršev
Amalije in Franca Arbeiter .er ^re Elizabet e Arbeiter
i	iz	Mej	št.	8
se iskreno zahvaljujeva patronažni službi zdravstvenega doma Ptuj, posebej dr. Cirilu Korparju za vso oskrbo in lajšanje bolečin v času njihove bolezni.
ŽALUJOČI: hčerki Marija in Terezija z družino.
V	slovo staršem
Štefanu in Mariji Kmetec
Kicar 99
T retjega maja je minulo 18 mesecev odkar nas je zapustil dragi oče in 11. maja mineva leto dni, ko smo se ločili za vedno od naše drage^mame.
Tega datuma se vsaki dan žalostno spominjamo irktežko prenašamo vsakdanje življenje brez vaju. Vajini zapuščeni žalostni otroci: hčerki Ivanka in Anica z družinami iz tujine ter sinova Štefan z družino
in Janko.
A dan je črn moral priti, bridkosti dan in dan solza,, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Franca Mara
iz Ruemanec
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali ob težkih trenutkih,.riam izražali sožalja, darovali vence in cvetje ter ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala gasilskemu društvu za spremstvo ter vsem govornikom za poslovilne besede, gospodu duhovniku ža opravljen obred, pevcem za odpete, žalostinke.
Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Rucmanci. 15. april 1982 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
	ZAHVALA
	Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža
oTt	in očeta
	Franca Zorka iz Kicarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali lajšati bolečino in nam na kakršenkoli način pomagali. Hvala duhovnikom za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku KS in gasilcem. Še enkrat hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.	
	ŽALUJOČI: žena in sinovi
Tudi letos brodarska štafeta mladosti
Vreme je iz dneva v dan lepše, tudi topleje je in kmalu se bo začela tudi brodarska sezona. Nanjo se pripravljajo tudi v brodarskem društvu Ranca v Ptuju. O tem smo kmmljali s tajnikom društva Evgenom Cafuto:
»Prepričan sem, da bodo naši člani lahko kmalu postali aktivni na vodah. Na sezono smo se v organizacijskem smislu dobro pripravili, naše akcije pa se bodo odvijale po programu aktivnosti ki ga želimo tudi doseči. Opozorim naj na veliko spremembo v našem društvu, kjer je končno le zaživela sekcija za jadranje in veslanje s precejšnjim številom mladih navdušenih članov, ki'bodo to zvrst športa prav gotovo intenzivno gojili. Pogoji za to so jim dani, saj imamo posebno pristanišče za čolne brez motorjev na levem bregu Drave v Budini pri Ptuju. Imamo tudi lastne tri kanuje in dve jadralni deski, ki si jih bodo lahko vsi člani brezplačno sposojali — nečlani pa bodo izposoj evalnino morali seveda plačati. Za enodnevno uporabo bo treba odšteti le 200,- din. V maju bomo pričeli tudi z motona-vtiko na desnem bregu Drave in pričakujemo obilno udeležbo našin članov.
Motonavtika je sila atraktiven šport tudi za sosednja mesta in celo za Avstrijce. Moram reči, daje bil lani obisk zelo dober, da nas je obiskalo veliko čolnarjev iz Maribora, Velenja, Šoštanja in Celja. Iz Avstrije smo, imeli nad 1000 gostov z okoli 125 čolni. Tako lahko
rečem, da smo tudi v turističnem pogledu zanimivi, morda veliko bolj, kot se tega zavedamo.«
Mesec maj je mesec mladosti. Štafetna palica potuje iz rok v roke proti Beogradu. Tudi brodarji se pripravljate na svojo' — brodarsko štafeto mladosti, kako bo letos potekala?
»Tudi letos bomo nadaljevali s to tradicijo. Organizirali jo bomo -v soboto, 15. maja. Predvidevamo, da bo odhod štafete izpred paviljona Dušana Kvedra v Ptuju ob 10. uri. Spominjam se časov, ko smo brodarsko štafeto vozili po Dravi tja do Varaždina, ko na Dravi še ni bilo elektarn. To so bile nepozabne in veličastne prireditve, danes pa to žal ni več mogoče.«
Kako pa ste zadovoljni z aktivnostjo vaših članov?
»Povsem zadovoljni smo lahko, še glasti novoustanovljene sekcije za jadranje in veslanje. Seveda pa imamo pri delu tudi nekaj težav. Odlok, ki bi naj urejal uporabo akumulacijskega jezera v rekreativne namene še ni sprejet. Kot delovno gradivo je bil dan v ooravnavo in je naletel na ugodno kritiko, brez bistvenih pripomb. Odlok še žal m sprejet, upamo pa, da bo tekom leta vendarle sprejet.«
‘ Kje na so glavni zadržki za sprejetje tega odloka?
»Odlok ni sprejet predvsem zaradi odklonilnega stališča Dravskih elektrarn, ki se z nekaterimi določili odloka ne strinjajo. Pri tem ne navajajo nobenih konkretnih in utemeljenih razlogov. Mislim, da se tako ne smemo obnašati. Ali naj posredujejo strokovno obrazložitev kaj jim ne ustreza, ali pa naj na zahteve naše družbe. To niso le zahteve našega društva, ampak Ptujačnov, ki so za izgradnjo elektrarne veliko žrtvovali, zelo malo pa pridobili.
V prejšnji številki Tednika je izšlo obvestilo DEM — TOZD Formin, kjer navajajo, da prepovedujejo vsak vstop v bazen. Torej prepovedujejo uporabo jezera za kakršnokoli čolnarjenje, celo za jadrnice in čolne na vesla -bi naj to veljajo. Kakšen namen so pri tem imeli iz dopisa ni razvidno, menimo pa, da so se s tem želeli otresti kakršnekoji odgovornosti v primeru nesreč na vodi. Če so imeli ta namen, bi ga lahko dosegli tudi na drugačen način. Mislim, da ima pravico odločati o prometu na Dravi kdo drug. Drava je bila vedno javno dobro in je še zmeraj, čeprav je akumulacijsko jezero HE Formin. Zato menim, da je stvar občanov ptujske občine, da si uredijo aktivnosti na jezeru tako, kot jim bodo najbolje ustrezale.
Naše društvo bo z delom nadaljevalo po začrtanem programu, spoštovali pa bomo odlok, ki ga bo sprejela občinska skupščina Ptuj.«	M.	Ozmec
USPESEN RAZVOJ POŽARNEGA VARSTVA
srednjeročnem obdobju dosegli dobre rezultate pri oprem-
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari občine Ptuj je v lanskem letu sprejela vec pomembnih nalog, med njimi je prav gotovo najpomembnejša sprejem predloga srednjeročnega plana razvoja požarnega varstva občine Ptuj za obdobje 1981—85.-Na osnovni tega programa je bil sprejet tudi program razvoja SIS za varstvo pred požarom občine Ptuj za leto 1981. Oba dokumenta sta za razvoj požarnega varstva izredno pomembna, je dejal Štefan Vidovič, vodja delovne skupnosti Požarne skupnosti občine Ptuj in nadaljeval:
»Srednjeročni plan razvoja požarnega varstva obravnava razvoj požarnega varstva do leta 85 in v okviru tega tudi celotno dogovarjanje združenega dela z gasilskimi organizacijami ter vsa ostala področja, ki zajemajo področje požarnega varstva m gasilstva v občini Ptuj.«
Ali smo lahko zadovoljni z odstotkom, ki ga daje združeno delo za razvoj požarnega varstva pri nas?
»V letu 1980 so tekle intenzivne priprave na sprejem programa požarnega varstva za tekoče srednjeročno obdobje, pri čemer smo izhajali iz analiz o dosedanjem razvoju. Na osnovi teh analiz smo prišli do zaključka, da bi bilo na območju ptujske občine potrebno vložiti več sredstev za pospešeni razvoj požarnega varstva. Pri tem smo upoštevali tudi vse gospodarske in druge probleme,Id so narekovali, da smo sprejeli določena stališča in sklepe, ki nam bodo vse to zagotovili. Po tem, ko smo z našimi sklepi seznanili še izvršni svet, smo pripravili samoupravni sporazum m ga dali v obravnavo združenemu delu. Lahko rečem, da smo naleteli na dober odziv, saj so samoupravni
sporazum sprejeli v vseh delovnih organizacijah, ki so podpisnice. Naj povem, da po tem sporazumu zbiramo sredstva po 17 odstotka iz dohodka a sredstva naj bi poleg
dcTI
sredstev zavarovalne skupnosti nekako zadostovala. Seveda le ob izdatni pomoči posameznih gasilskih društev in krajevnih skupnosti. Prepričani smo, da bo srednjeročni plan omogočil normalni razvoj požarnega varstva
vljene naloge, bo predvsem potrebno delovati na naslednjih področjih. Nadaljevati moramo s preventivno vzgojo državljanov, da bi zmanjšali požare na minimum ali pa bi jih celo onemogočili. V ta namen bomo prek gasilskih društev nadaljevali s preventivnimi predavanji občanom po KS. Vztrajali bomo nad tem, da bodo povsod v združenem delu izdelali ustrezne požarnovarnostne načrte in seveda
tudi ustrezno opremo, da bi lahko v vsakem trenutku uspešno posredovali v požarni nevarnosti.
Posebno pozornost bomo posvečali stjoKovni vzgoji naših kadrov. Če smo v prejšnjem
Naši gasilci so usposobljeni za boj proti vsem oblikam požarov in so zato tudi zadovoljivo tehnično opremljeni.
na območju ptujske občine.
Predvidevamo sicer, da bo nekoliko zaostajal za združenim delom, vendar bomo zbrana sredstva razdelili in porabili čim bolj učinkovito.«
O tem, čemu bodo v tekočem srednjeročnem obdobju posvetili največ pozornosti, pa je novi predsednik SIS za varstvo pred požari, Stanko Debeljak povedal:
»Naša prizadevanja bodo vsekakor usmerjena k nadaljnjemu razvoju požarnega varstva v občini Ptuj. Da bi dosegli zasta-
zelo
Ijanju naših gasilskih* enot1, smo prav gotovo nekoliko zaostali na področju strokovne vzgoje naših elanov. Tako bomo v tekočem obdobju prav gotovo temu vprašanju posvečali posebno skrb, saj se zavedamo, da brez usposobljenih kadrov ne moremo pričakovati želj enih rezultatov. Naslednja pomembna naloga je vzdrževanje gasilske opreme. Ker smo v prejšnjem obdobju dosegli izjemne^ rezultate pri opremljanju naših enot, bo sedaj pomembno vso gasilsko tehnično opremo ustrezno vzdrževati. Zato bodo potrebna dokaj visoka sredstva. Zavedamo se, aa se zaradi stabilizacijskih ukrepov ne bomo mogli obnašati preveč sproščeno pri opremljanju naših enot, zato pa bomo več pozornosti namenili rednemu vzdrževanju.«
Vsi vemo, da so letošnje aktivnosti v okviru akcije NNP 82 usmerjene v področje varnosti v cestnem prometu in požarne varnosti. Zanima nas, kakšne aktivnosti vas čakajo na tem področju?
»V ta namen imamo pripravljen poseben program, ki ga zaenkrat še vsklajuiemo z občinsko konferenco SZ.DL Ptuj, nakar ga bojno še podrobneje opredelili. Želimo se predvsem približati slehernemu občanu in ga seznaniti s pomenom požarnega varstva, saj je lahko sleherno premoženje ob nepravilnem ravnanju, v nevarnosti.« M. Ozmec
JUTRI SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE
Jutri dopoldan ob 10. uri bo na mostu pri Forminu krajša svečanost ob letošnjem prevzemu kurirčkove pošte. Pionirji iz ormoške občine jo bodo izročili pionirjem ptujske občine, ki jo bodo po skritih in varnih poteh nosili vse do 20. maja, ko jo bodo predali v Žetalah, pionirjem občine Šmarje pri Jelšah.
Letošnja kurirčkova pošta je namenjena 40-obletnici ustanovitve pionirske organizacije in 20. obletnice kurirčkove pošte. Kurirčkova pošta pa nosi letos še posebno obeležje, saj je hkrati posvečena 90-letničf rojstva tovariša Tita.
Ptujski pionirji bodo ob sprejemih kurirčkove pošte pripravili tudi več mitingov, na katerih se bodo srečali z borci ter skupaj z njimi oživljali spomine na revolucionarne dni naše preteklosti.	MG
ČRNA KRONIKA
V dneh od 30. aprila do vključno 7. maja 1982, so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v šestih lažjih prometnih nesrečah, pri čemer so zabeležili škodo. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da so kar v treh nesrečah bili udeleženi otroci, predvsem zaradi svoje neprevidnosti. Ne bo torej odveč, če starši ponovno opozorite svoje otroke na obnašanje v cestnem prometu.
Razen tega so miličniki zabeležili tudi dva večja gozdna požara v Lasigovcih pri Polenšaku in Polencih. V požarih je zgorelo čez hektar gozda, natančnega vzroka pa še niso ugotovili. Po okoliščinah sodeč pa gre za podtaknjena požara.	—	OM
Letos bo nad 900 mladi
K
elo pevcev
Nedavno tega smo imeli v Ptuju občinsko srečanje gledaliških skupin na katerem je sodelovalo deset ansamblov iz ptujske občine, iz zajetnega-programa prireditev občinske Zveze kulturnih organizacij pa se nam v mesecu maju ponujata kar dve — že tradicionalni prireditvi oziroma srečanji. 16. maja bo v avli centra srednjega usmerjenega izobraževanja 23. srečanje otroških, mlajših mladinslcin in mladinskih
gevskih zborov, ki bodo peli v počastitev majskih jubilejev; zlasti ližnjega dneva mladosti. Na reviji bo v skupnem uvodnem programu nastopilo nad 900 mladih pevcev iz dvanajstih osnovnih šol in TOZD Gimnazija CSUI Ptuj, kar je glede na izredne težave v strokovnem kadru velik uspeh, v ptujski občini imamo v osnovnih šolah le štiri ustrezno usposobljene dirigente, z zbori pa bo na reviji nastopilo 13 glasbenih učiteljev, ki so v to delo vložili vse svoje znanje, predvsem pa neizmerno ljubezen do lepe slovenske umetne in narodne pesmi.
V Doleni pa bodo, 23. maja gostili okrog dvanajst folklornih skupin na vsakoletnem občinskem srečanju, letos tudi vse tiste, ki delujejo v organizacijah združenega dela. Srečanje .pripravlja ZKO Ptuj skupaj s sekcijo za kulturo pri KS Dolena. V lanskem letu je začelo delovati tudi področno zdruzenje folklornih skupin in tako se ze kažejo prvi rezultati v povezovanju dela in snovanju ustreznega programa prav tako pa v koordiniranju dela in posameznih prireditev.
mš
..ČLOVEK - ČLOVEKU
rr
Vsako leto, 8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa, do 15. maja pa bo potekal letošnji teden Rdečega križa, ki ga obeležujemo pod geslom »Človek — človeku« in »Samopomoč — vzajemna pomoč«. Tako bodo nekatere organizacijske oblike te svetovne humanitarne organizacije dobile ob tednu Rdečega križa še poseben poudarek. Na osnovnih šolah bodo učenci svečano sprejeti v vrste mladih članov RK, posebno pozornost pa je potrebno posvetiti starejšim občanom, ki so naše skupne — družbene in osebne pomoči najbolj potrebni. Prav v sosedski pomoči so mladi člani RK najbolj aktivni, hkrati pa moramo starejšim omogočiti, da se še bolj dejavno vključijo v družbeno življenje in delo.	mš
CSUI TOZD GIMNAZIJA DUŠAN KVEDER
Najboljša oddelčna skupnost
Tik pred praznikom delaje bila v centru srednjega usmerjenega izobraževanja krajša slovesnost, na kateri so najboljšim oddelčnim skupnostim TOZD Gimnazija podelili priznanja za dosežene rezultate na šolskem in izvenšolskem področju aktivnosti. Na prvem mestu je 2. a razred splošne gimnazije matematična smer, kije zbral 260 točk, na drugem mestu 2. d razred pedagoške smeri s 175 točkami, na tretjem mestu 3, c razred splošne smeri s 165 točkami in na četrtem mestu 2. b razred splošne smeri s 160 točkami. Posebno priznanje je prejela skupnost 3. c razreda, kije zbrala 1.193 kilogramov starega papirja.
Mojca Cigler, predsednica komisije za izbor najboljše oddelčne skupnosti je povedala, da so dijaki sodelovali na naslednjih področjih:
»Prizadevali smo si za čimboljši učni uspeh, za čim manjšo odsotnost od pouka, zbirali smo odpadni papir in steklenice — v dveh zbiralnih akcijah smo zbrali pet ton papirja in 9000 steklenic —-sodelovali smo na raznih športnih tekmovanjih, kulturnih prireditvah in kvizih znanja, pomagali smo trgati grozdje in brstični ohrovt, oddelčne skupnosti pa so organizirale tudi razne akcije čiščenja. Vse to je seveda vplivalo na večjo zavzetost dijakov na vseh področjih dela in popestrilo življenje na šoli. Seveda je bila uspešnost posameznega kolektiva odvisna od pogostnosti akcij, od množičnosti sodelovanja in od enotnosti kolektiva. Prepričani smo, da smo s temi akcijami uspeli doseči, da so se dijaki pričeli zanimati za razna področja življenja in dela o čemer pričajo tudi dosežkeni rezultati. Že v začetku akcije smo se dogovorili, da bo najboljša oddelčna skupnost nagrajena z enodnevnim izletom, kar je tudi vzpodbudilo aktivnost.«
Branko Mihelač, predsednik šolske skupnosti učencev na šoli je povedal, da sta pri delu precej pomagali mentorici Jočica Korpar in Darinka Čretnik. »Sicer pa so se v aktivnosti bolj prizadevno vključevali učenci prvih treh letnikov, medtem ko smo učence četrtih letnikov težje pridobili, čeprav so se potem tudi oni vključili'v razne akcije.«
Akcija dokazuje, da učencem ni vseeno, kakšna je-Jola, kakšne rezultate dosegajo na področju vzgoje, izobraževanja, prostočasnih aktivnosti in medsebojnih odnosov, je povedala Meta Puklavec, ravnateljica TOZD Gimnazija. Prav gotovo so se skoz te akcije Oddelčni kolektivi okrepili in dokazali, da tudi mladi vedo kaj je odgovornost za uresničevanje samoupravnih dogovorov. Za akcije so se namreč skupno dogovorili in sami dodajali nove predloge.
N: Dobljekar
osebna kronika
Rodile so:
Marija Čeh, Rucmanci 7 — Robeta; Jožefa Ratek, Vintarovci 8 — Danijelo; Silva Kaučič, Huj-bar 12 — Natašo; Darinka Zavec,. Dolane 12 — dečka; Ljubica Marin, Drakšl 29 — Aleša; Marija Trančar, Bračičeva 6, Titovo Velenje — Klavdijo; Ivana Štum-berger. Budina 60/b — dečka; Zlatka Kosec, Veličane 69 — Mitja; Marija Mlakar, Gruškovje 65 — dečka; Julija Stojko, Slavka Osterca 8, Ljutomer — Natašo; Jelka Hanžel, Bučkovci 53 — Andreja; Milena Kostanjevec, Stojnci 27 — dečka; Verica Sagadin, Hajdoše 59 — dečka; Slavica Mihorič,Miklavž36—Majo;Cvet-ka Kociper, Stanovno 5 — Matejo; Ivanka Slana, Prvenci 23 — deklico; Marija Hojnik, Brezovci 10 — deklico; Olga Vinkler, Budina 27 — dečka,"\Ana Matjašič, Hlaponci 48 — dečka; Frančiška Zorec, Grajenščak 12 — dečka; Angela Krajnc, Nova vas 75 — Mojco; Danica Pšajd, krčevina 50
— Tomaža; Elizabeta Kodrič, Spuhlja 18 — deklico; Milena Kojc, Kraigherjeva 37 — deklico; Sonja Erlač, Zabovci 101 — deklico; Marija Čuček, Podvinci 38
— Natašo; Zora Kores, Stari log 9, Slov. Bistrica — Stanislava; Majda Unuk, Muzejski trg 1 — dečka; Marija Rihtarič, Vrazov trg 2 — Danijelo; Tatjana Kovačec, Miklošičeva 8 — Robija; Silva Korez, Stoperce 65 — dečka; Vekoslava Gojčič, Rimska 1 — Tomaža; Irena Filipič, Prečna pot 1 — Katjo; Jožica Kmetec, Svr-ženjakova 6 — deklico; Justina Toš, Kukava 66 — dečka; Majda Zajšek, Mlinska 15/a — Melanijo; Matilda Lončarič, Jelovice 16
— dečka; Pavla Cafuta, Majski vrh 33 — deklico; Marija Belšak, Zamušani 71 — deklico; Nada Kafel, Majšperk 32 — dečka; Ivanka Kramberger, Bukovci 18
— dečka.
Poroke:
MilanŠoštarič, Gradiščak 8 in Marija Šoštarič, Sakušak 64/a; Alojz Ozmec Velika Nedelja l/a in Milica Janžekovič, Gorišnica
PRED
RODAJALNO JASMIN
MIZE, STOLI, LEŽALNIKI, SENČNIKI, BLAZINE, SPALNE VREČE, ROŠTILI, OGLJE IN DRUGA OPREMA
TELEFON: 771-984
emona
merkur
135; Ivan Muzek, Zg. Pristava9 in Marija Letonja, Dolena 48; Štefan Belšak, Korenjak 16 in Štefka Krajnc, Korenjak 6; Zvonko Petek, Kraigherjeva 28 in Jelica Pi-linger, Stojnci 8; Franc Jerenec. Rodni vrh 11 in Nadica Skrbiš, Dravinjski vrh 28; Stanko Vindiš, Dravinjski vrh 51 in Sonja Strmšek, Dravinjski vrh 31; Milan Čuš, Gabernik 31 in Marija Kukovec, Grlinci 36/a; Vladislav Rusi, Velike Rodne 3 in Milenka Dobič, Žibernik 10; Franc Topolovec, Gradišče 31 in Marija Drevenšek, Pobrežje 98; Janez Muršič, Ločki vrh 4/a in Marta Horvat, Trnovska vas 4; Franc Kukovec, Lasigovci 10 in Marta Sok Sodinci 11; Maks Turščak, Koper, Ljubljanska 4 in Marija Kozel, Gradišča 132^ Anton Se-linšek, Kidričevo 14 in Marija Šamperl, Spuhlja 64/b; Maks Sakelšek, Zg. Pristava 46 in Marija Solina, Muretinci 58; Marjan Puc, Borovci 16 in Sonja Žgeč, Žarrttnci 4; Maks Hojnik, Cirkovce 61/b in Zdenka Peršoh. Cirkovce 61/d; Stanislav Štuhec, Gabernik 2 in Jožica Plohl, Gabernik 2; Milan Kunič, Potrčeva 44 in Ana Simonič, Pobrežje 78; Jožef Bele, Žetale 45 in Jožica Cafuta, Žetale 45.
Umrli so:
Stanislav Piberčnik, Kajžar 29. roj. 1939, umrl 20. aprila 1982: Elizabeta Cafuta, Trdobojci 51, roj. 1909, umrla 26. aprila 1982; Merjeta Erhatič, Cvetkov trg 5. roj. 1923, umrla 24. aprila 1982; Stanislav Dolenc, Podlože 15, roj. 1932, umrl 26. aprila 1982; Marjan Sagadin, Ob Dravi 3, roj. 1935. umrl 27. aprila 1982; Marija Simonič, Markovci 80, roj. 1906, umrla 3. maja 1982; Igor Ber, Gomilškova 1, roj. 1961, umrl 29. aprila 1982.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radijsko	dejavnost	RADIO
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN,	odgovorni	urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik	ŠTEFAN	PUŠNIK.
Uredništvo in uprava Radio-Tednik, tefon (062) 771-261 in 771-226.	Celotena	naročnina
znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.