298. Ilev. Pavialni franko v državi SHS. V Uubllani, v torek 28. decembra 1920. Posamezna Itev. 1 krono. Leto IV. Izhaja rasen nedelj En praznikov vsak dan ob IG. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo Jugoslov. socllalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312, Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list bo poštnine proste. Opravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. G'!., Učiteljska tiskarna. Pasic sestavlja vlado. Pred prazniki ie regent poveril staremu državniku in vodUeltu radikalne stranke Nikoli Pašiču sestavo nove vlade. Nikola Pašič ie ta mandat snretel iti za časa božičnih praznikov začel pregovore z vodi-telil posameznih strank da vidi. d od katerimi oogoii bi bili prinravlieni sodelovati v vladi, ki nai da državi ustavo. Deistvo. da ie Nikola Pašič soreiel od retrenta mu poverlenl mandat, ie značilno in važno. Pašič se ie oogovarial zaradi obrazovania nove vlade s strankarskimi voditelii že trfei. oreden ie preiel oficiielni mandat. Logično ie. ako sklepamo, da ie bil rezultat aeoficiielnih ooga-iat?i toliko ueoden da ie Pašič dobil upanje. da bo šlo. Če .te?a rezultata do bi bilo. potem ie težko verietno. da b? se bil Pašič tako kočliivesra Dosla kakor ie sestaviianle vlade iz tako diametralno nasprotujočih si strank sploh lotil: on bi bil gotovo namernem mu mandat odklonil, če bi bil slutil, da bodo ostala niegova prizadevania brezuspešna. Nikola Pašič ni mož. ki bi rad doživliai blamaže atnoak ve kai dela. Izsledi, da bomo dobili vlado, ki bo državi prinesla ustavo — kakor-šnokoli — so tukai usodni. Glavno ie. da bo enkrat ustava tukai s katero bo izrečeno, da imamo državo. Kako bo ta ustava izeledala. le pač rostranske.ea značaia Ce dobimo centraFstično ustavo in se bo ta izkazala kot dobra. ootem ne vemo. zakaj ie ne bi obdržali. Ce se bo Da izkazala kot za nič. bo pa še vedno čas. da io izpremenimo^ Isto velia o avtonomistični ustavi. Ce bo dobra, bo prav. Cc bo pa za naše nove razmere za nič. bo pa šla. Glavno ie, da ie enkrat hiša tu. Ce stoii v tei hiši klavir na desni in miza na levi strani bomo oboie toliko časa pustili ori miru. doklea' nam bo to všeč. Kadar se bo na pokazala potreba da oba predmeta premestimo, iih bomo pa premestili. Volitev predsednika za konstitu-an(o nred božičem ie že pokazala, da obstoii močan blok v parlamentu ki bi lahko sestavil vlado. Toda tud« opo^iia bi bila močna tako močna da bi lahko prav znatno In mogoče tudi uspešno ovirala delo v konstituanti. Med obema parlamentarnima blokoma se le Pašič odločil za srednio pot pomiri ji vosti. Kakor iavliaio nainoveiša poročila iz Bel-roidiL se ie izrekel Pašič za to. da ne namerava sestaviti vlade samo iz enega bloka, ampak da ie nlegov ciH konceutracHa ali vsai šjrša koa-liciia najmočnejših strank. V svoiem razgovoru, ki pa ie imel z zostonniki demokratskega kluba, ie z ozirom na naš notranii in vnanii položai na-rlašal potrebo, da se pritegne na ustavotvomo delo kolikor mogoče veliko strank kjaterim le treba omogočiti sodelovanie v konstituanti oziroma v vladi, s oremembo vseh onih določil sedanietra oosiovnika ki danes iako veliko stranke ovirajo, da prideio v konstituanto. V tei Pašičevi iziavi leže iako velike koncesiie na korist koaliciski vladi, ki bodo gotovo sodai zaenkrat Se r"--* fn noostren noložai znatno omilile in olaišale. Pametna popustljivost bo boliša kakor nespravlišva trdoglavost. Zelo zanimiva ie okolnost da ie zagrozil mandatu se odpovedati — Stoian Protič. Protič ie človek brezobzirne doslednosti ki oa vedno ve. kai hoče. Ce on svoio grožnio res uresniči, oa še ne smemo misliti, da se bo on traino odrekel poetičnemu delovanju. Nasprotno! Potem ie danes ali iutri pričakovati kako iznenada”« na- katero danes še nihče ne misli. Nieeov čas bo že zopet Prišel, ker ne bo miroval, dokler se bo vrgel temu ali onemu tako poleno pod noge da se bo preko padlega oovznel zopet on do politične moči. Slede poročila: LDU. Beograd, 26. dec._ Prvi sestanek delegatov radikalne in demokratske stranke se ie vršil vče-rai in ie traial tri ure. Veliko uoanla ie da se v nekoliko dneh sestavi nova vlada. V imenu radikalne stranke ie govoril delegat Nikola Pašič ki ie nričel pogaiania z dolgim govorom o težkem notraniem in zunanjem položaiu naše države. Med drugim ie rekel, da bi bila napaka če bi pripisovali premalo važnosti nevarnostim, ki bi mogle nastati vsled nctraniega noložaia naših sosedniih držav Grške Bolgarske. Madžarske in Avstriie. Glede Ufi' traniegn ooložaia ie poudaril Pašič. da Ic treba rešiti vorašaiiie o uredb! države sporazumno z vsemi strankami. Vspm strankam ie treba omogočiti sodelovanie ori gradbi današnje ustave v konstituanti. Treba le sestaviti novi noslovnik tako. da bodo vse r>o!it;čne skupine zadovolino. Demokratski delegati so se soora-zumeii s Pašičem v tera oziru, da ie treba 'zorcar.enUi poslovnik, vendar Da moraio voditelii strank točno Iz-''"riti kakšne iznremembe žele v poslovniku. Kar sc tiče prisede sto-ie demokrati na stališču, da ie prisega potrebna. Ne bi bilo fiotrebno. če hi so polagala prisega na dva različna načina: zatorel nai se odločiio voditelii strank za en sam obrazec Drisece. Poleg tesrn So se predstavniki s^ivili. da sn za ustavno monarhijo za eno vlado en parlament, enotno zakonodaistvo in široke oblastvene samouprave. Nova vlada nai bi določila program dela in nai bi prinesla novo ustavo, uredila nai bt poslovgik. volilni zakon ter rešila agrarno reformo. Nikola Pašič te izrazil želip nai bi bilo v novi vladi zastopano čim večie število strank. Demokrati so od Pašiča zahtevali pojasnil dede tega kakšno mišlienie di zastona muslimanska ertranizaei-?a glede nove ustave'in uredbe držaje. Istotako so zastopniki demokratov zahtevali, nai Pašič ponovno pozove zcmltoradnioko stranko, nai sodeiitie v skuoni vladi. Beograd. 26. dec. Pašič ie obvestil odbore vseh klubov o uspehu POffaiani. V klubih se mnogo govori o oogoini ostavki Stoiana Pro-tiča glede na nieeov poslanski mandat. ako se v novem poslovniku ne izoremeni člen H ki določa, da poslanci. ki niso orisefli. ne morelo vršiti poslanske dolžnosti. Zdi se. da bo Protič vztraial ori ostavki, katero ie včerai podal oredsedništvu parlamenta in da ne bo poslušal nasvetov svoi:h oriiateliev nai prekliče ostavko. Radikalni klub ie raistil Pašiču popolnoma preste roke gieae vodstva nogaiani. l.iuba Davidovič ie referirsl demokratskemu klubu o prvem sestanku delegatov. Ta klub ie sklenil da moraio ooslancl priseči in da se v konstituanti ne moreta polagati dve različni prisegi. IJDU Beograd. 26. dec. Voditelii klubov, niso imeli danes nobenin posvetovanj vendar na kliub temu. ni nastalo delo za sestavo nove vlade Pa?ič ie včerai oovabit k sebi predsednika poslanske skupine zemlioradničke stranke. Laziča in ga ie poizkusil pregovoriti v to. da bi tiiegov klnh vstopil v skupno vlado. Lazič se ni izrazil ni za da ni za ne. Odgovoril ie. da bo o tem zemlio-radnički klub definitivno sklenal. — ! Gotovo bodo poslanci zenrtioradnič-ke stranke oomaeaH vladi or? ustavi. Poleg tega so v tem trenotku skoro vsi poslanci njegovega kluba na bo-ž:čnih počitnicah, če se sestavi vlada v dveh ali treh dneh. meni on. da se nieeov klub ta čas ne bo mogel o tem nasvetovati, ali vstopi v vlado ali ne. Treba ie ugotoviti tudi (Jefstm da se tudi fugoslovanski muslimanski klub še ni končnove-liavno iziavil za sodelovanie v vladi. Voditeli muslimanske stranke ie Iziavil Pašiču. da se bo niegova skupina še posvetovala o tem voraša-niu med počitnicami pri pristaših svoie stranke doma in da bo v to svrho dne 28. t. m. sklican sestanek muslimanske stranke v Saraievu. V_ Beogradu se v-Poslanskih krogih z gotovostio računa na to. da bodo tud? muslimani vstooill v vlado. Pa-šč dela na to da bi vstonilo čvuiveč strank v vlado. Dosedai še ni iasnih znakov oo katerih bi se dalo sklepati kakšna bo nova vlada. Prememba poslovnika. Odsek klubov za redigiranje začasnega poslovnika so po večini že končali svoie delo. Voditelii strank so orinravlieni. da na skupnem sestanku raznravliaio o poslovniku in da se doseže sporazum glede izorememb poslovnika. Danes t. i. torek ziutrai. se v to svrho sestanejo voditelii vseh strank, da poizku- silo doseči sporazum, da bi sc skupščini predložil skuocn predlog. Na sestanku se bo volil odsek ki bo še enkrat preučil vprašanie poslovnika in redigiral predlog. Z ozirom na redigiranie načrta ustave še ni bilo nobenih pogaiani. tako da se zdi. da bodo to vprašalne še odgodili za ne-kai časa. * Štrajk v Trbovljah. Z ozirom na rudarsko stavko ie deželna vlada pozvala pooblaščence. zastopnike Trboveliske oremogo-konite družbe in delavstva k poga-ianiem. ki se bodo vršila v sredo 29. t. m. (ne 30?) v Liublianl. s pripombo. da si deželna vlada pridržuie na-daMme korake, ako se povablieni nc bi odzvali temu vabilu. To ie prva vest nroti kateri nimamo stvarnega ueovora. Vlada ima dolžnost, da v sonrili. ki so tako dalekosežnega pomena za iavne -interese kot ie ši.raik v naivečiem premogovnem reviniu države. med suomhna strankama posreduje. Samo tisto o »pridržanih uadalinih korakih« se nam zdi premalo iasno. Proti komu nai bodo naoerieni ti koraki? Proti dnjžbi? Ta bi bila »korake« in sicer nrav energične že zdavnai zaslužila! Zato se borimo, da misli vlada boli na korake proti delavstvu in v tem mneniu nas ootriuie sledeča vest belgrai^kega lista »Politika«: »Ministrski svet ie podpisal naredbo. ki se nanaša na stavko. (Zopet red i rad.« Op. ur.) Ta naredba določa, da se ima v okraiih kier bi izbruhnile stavke takoi proglasiti milita-rizaciia Ta naredba se ie že predložila v podois regentu. Istočasno ie ministrski svet sklenil, da se oremo-gokop v Trbovliah militarlzlra. De-in>-oi zaoosloni v tem rudniku bodo poklicani na orožne vaie in bodo onravliali nosle v rudniku kot vola-ški obvezanci«. Ako ta vest odgo-varia resnici -jiotem moramo reči že danes da svarimo merodaine kroee ored eventualnimi nepremišljenimi koraki. Militamaciia pomeni nasilje, o tem ni in ne more biti dvoma. Nasin« oa ne pomeni n;kakesra traine-ea oz'iravliema naoeteca razmerla med deMa;alci in delavci. Zato že danes orot« tak!in in sličnim ukre-ooin naiodlečneiše protestiramo. Za delavstvo v trboveliskih rudnikih na ie zanimivo in vse kritike potrebno oostooanie davnih zastopnikov »Trboveliske oremogokoone družbe«. Zastooiki te mednarodno kapitalistične družbe stole nantreč na stališču, češ da se maralo stavkajoči rudarii nonrei povrniti na delo v rove nredno nai začne družba ž niimi govoriti nriiazno besedo. Zanimivo ie dalte deistvo. kakšno kal-kulaciio postavita družba z ozirom na novišanie temelinih mezd rudarjem Družba oovdaria da mora v slučaiu 100 odstotkov povišanja mezd povišati cene premogu pri vagonu od 5000 na 12.000 K. Indu-striioi takemu povišantu odločno ODorekaio. Pristranost vlade, kakor se kaže v poročilih iz Belgrada. zoper interese delavstva in rudariev to v korist kapitalističnim izkoriščevalcem, te vse obsodbe vredna in mi k> najodločneje zavračamo v imenu vsega našeea delavstva! Strokovno organizirano delavstvo preti nasilni bclsraiske vlade. Drzuost in reakciionarnost bel-srraiske vlade, v kateri imaio odlo-čevalni vpliv radikalci in demokrat! le silno velika. O tem nismo dvomili niti trenutek. Že dobo časa te napovedovala ta vlada iugosiovanskemu delavstvu zakon o »redu In delu«, ki se ga oa v celoti vendar ni uoala uveliaviti. Svoio namero Izvaia polagoma. Tako ie naiorel okrnila osemurni delavnik, sedal gre vlada celo tako daleč, da omeiuie svobodo »svobodnih državlianov« in v »svobodni« Jugoslaviji mezdnem boiu. do katerega ima delavstvo vso moralno in zakonito pravico. Belgrai-ska vlada ie sklenila naredbo. oo kateri sme obrate, v katerih delavstvo zastavka, miliarizirati in postaviti delavstvo v voiaško službo. — Kie so tukai razlogi za tak sklep?? Vlada hoče militarizirati trboveliske rudarie na liubo tuiezemski trboveii-ski družbi samo zaradi tesra ker se naha?"*’o v mezdnem boiu. ker so odpovedali prodaio svoie delovne moči mednarodni družbi. Delavci imaio pravico prodaiati svoio delovno moč kakor se iim zdi to potrebno. In vendar orihaia vlada, ne vemo no kakšni pravici in iim ukrade nasilno to pravico. Nekai takega pač ne pomni civilizirani svet. Tudi včerai vršeča se seia raz-ŠTiene strokovne komisite le spre-iela ko ie izvedela za ta sklep vlade, navpdločneiši protest proti takemu nečuvenermi nasilstvu ter bo ta protest na merodaina mesta, v Opozariamo na ta nečuven dogodek če se potrdi resnica te vesti, vse strokovno in politično organizirano delavstvo. Ta korak vlade nam le ootriuie našo trditev, da ie reakciia v Jugoslaviji domena, s katero bo delavstvo imelo huiše bole kakor no vseh drugih civiliziranih deželah. Na to bodi delavstvo ori-pravlieno! Seja izvrševaliiega odbora naše stranke v Ljubljani. V nedelio dne 26. t. m. se ie ves dan vršila v seini dvorani liublian-skesra magistrata seia izvrševaliiega odbora naše stranke, na katerem so biH navzoči tudi naši poslanci. Po dališi debati ie izvrševalni odbor SDreiel nasledmo reso>luciio k političnemu ruložaiu: »Razpravliaioč o političnem po-Icžaiu ugotavlia izvrševalni odbor JSDS. 1. Ker so odvzele meščanske S stranke konstituanti značal suverenosti. mora prenesti stranka težišče svoiega dela iz parlamenta med liudstvo. v parlamentu pa moralo i vztraiati kakor doslef nien! zastopniki v naistrožii ooozjr.iii. 2. Izvrševalni odbor JSDS skle« ne. da stopi stranka v stik s priprav* lialnim odboom novo se snuioče in-ternaciionale revoluciionarnega svetovnega proletariiata na Dunalu in pooblašča načelstvo, da stori tozadevne pripravljalne korake.« (O pomenu in bistvu resolucije bo naš list še poročal v zmislu izvaiani poroče« valcev. Op. ured.). Dalle ie izvrševalni odbor sklenil vse potrebno za organizacija kmečkega proletariiata. katera organizacija nai se poenostavi na ta način. da se v ooedinih kraiih osnuieio kratevni odbori KDZ. ki iih bodo medseboino v obliki okrainih organizacij vezali »Gospodarski odbori«, naslanjajoči se na zadrugo »Slogam da «3 na ta način našemu kmečkemu proletariiatu takoi lahko nudi nekal pozitivnega: nuinost organizacifa kmečkega proletariiata predvidevata tudi občinske volitve, volitve v pokrajinske in v agrarne odbore. Konstatira se vseskozi zadovoljiv razvoi in razmah naših gospodarskih organizacij: v zadnjih mesecih se ie ustanovilo več novih delavskih za*<. drug: dve delavski pekarni, dve tiskarni. dimnikarska zadruga v Mariboru. zadružna banka: razširite sd tudi konsumne zadruge. Kulturna organizaeia »Svoboda« nai predvsem gleda za vzgoto socl-ialističnega naraščaia: uvedla bo potovalne knjižnice, oriretala perHo-dična nredavanfa o sociializmu in dniea Izobraževalna predavanja: ustanovila bo oosebel še .sociialistič-nn znanstveno m sociialistično ori-^ povedno kniižnico. Stranka bo izdala v smislu sklepov celiskega kongresa nov organizacijski Statut obenem z novimi enotnimi strankinimi legitimacijami »JSDS in KDZ«. V svrho smotrenega organiziranja in širienia strankinega tiska se ustanovi poseben novinski odsek s soclclovaniem vseh uredništev stran-kiniJi Dublikacii in v svrho natančne-; ea niesrleda finančnih potreb strankine organizacije poseben finančni odbor. Tu' so torei v glavnem skleni iz-vrševalnega odbora. Vse okolnosti in živahnost razprav sama so pokazale da ie v stranki oživelo živahno in neumorno novo organizaciiskoi delo Z upravičenostjo smo imenovali celiski strankin kongres kongres reorganizacije. Na delo torei še na-prei. Ustanovitev nove železničarskeorganizacije za Slovenilo. Če pregledamo zgodovino razvoja železničarske organizacije in še s posebnim ozirom na slovensko ozemlje, moramo priznati, da je železničarska organizacija do najnovejše dobe. v kateri se je pričelo politično cepljenje proletariiata. katero so nekateri zanesli tudi v strokovno gibanje, predstavljaja vzor vseh delavskih organizacij. Ta’ organizacija je dosegla ves čas tudi lepe uspehe v vsakem oziru. Danes po takozvanem ..zedinje-nju“ železničarskih organizacij je položaj naravnost obupen. Osemurni delavnik je za železničarje povsod razveljavljen in železničarji mmraio ooravliati nepretrgano 16 ur službe in imajo 16 ur prostega, oziroma 24 ur službe s 24 urami prostega. Vsled takega delovnega časa je danes veliko železničarskih uslužbencev na cesti brez kruha in mnogi niso sigurni, da jih ne doleti Ista usoda. Plače železničarjev že dolgo sem niso bile nič povišane, tako da je položaj tega delavstva slabši od najslabšega. Popolnoma obuoen je pa položaj železniških vpokojencev. ki so morali svoje pri" ■» —r; aaaBawKA Stev. 298. ispovke v penzijski iond vplačevati v dobri zdravi valuti, danes se jim [Pa pokojnine izplačujejo v istih svo-'tah kot nekdaj in sicer v današnji slabi valuti! Tem ljudem preti naravnost pogin od lakote! Da se sanira položaj železničarjev. tako organizacijski kakor v prvi vrsti stanovski, se je moralo v očigled dejstva, da se ie v sedanji organizaciji ,Saveza“ gojila politika, vsled česar niso člani prišli do izraza svojih strokovnih, stanovskih zahtev. misliti na to, kako varovati edinole interese železničarskega osobja. da se ne bo v organizaciji delala politika. Po konferenci v Zidanem mostu so železničarski delegati s 53 proti 6 glasovom izrekli centralnemu vodstvu pokrajinskega tajništva „Saveza“ nezaupnico in sklenili ustanoviti povsem strokovno, na nepolitični podlagi temelječo organizacijo. Na ta način ie prišlo dne 26. t. m. v Ljubljani do ustanovnega zborovanja »Strokovnega društva železničarjev za Slovenijo". Na zborovanju, kjer je bilo navzočih iz 12 krajev 21 zastopnikov, ki so zastopali 270 članov, ie končno ustanovljeno to društvo. Svoj sedež bo imelo v Ljubljani, v Šelenburgovi ulica št. 6. Odboru predseduje Jakob Kovač, podpredsednika sta Josip Ravnik in Alfred Pičinin, poleg teh ie Še 10 odbornikov, kontrolo pa Izvršujeta Jožef Udovč in Jožef Prijatelj iz Ljubljane s še tremi člani izven Ljubljane. Blagajnik je Kosovec z državne železnice. Članski prispevek znaša mesečno 16 K, za vpokojence 4 K, za vdove 2 K. Pristopnina 4 K. Krajevnim skupinam ostane od vsakega aktivnega člana po 3 K. Društvo prevzema za stajre člane, ki prestopijo iz prejšnjih organizacij varstvo vseh pravic, ki so bile zajamčene v pravilniku, t. i pravovarstvo. izredne podpore, posmrtnino m odpravnino. Člani. Id doplačajo svoj zaostanek, se smatrajo kot stari člani z vsemi pravicami, člani pa, Id tega ne store, moralo plačati pristopnino in so novi člani Glege zedinjenja društva z drugimi železničarskimi organizacijami. pravi paragraf pravil, da se društvo lahko zedini in stopi ž njimi v zvezo. Mi želimo tež novi na Čistem strokovnem in socialističnem stališču stoječi organizaciji obUega uspeha in procvita. Telegrami. Pred sestavo nove vlade, LDU Beograd. 27. dec. Davi so Be sestali delegati radikalne in demokratske stranke. Vprašanje poslovnika se bo rešilo dne 28. t. m., ko se vrnejo v Beograd načelniki vseh strank. V vprašanja agrarne reforme, novih volitev ta o zakonu o administrativni razdelitvi države le dosežen sporazum. Razpravlja s© o osebah. Id naj M vstopile v novi kabinet. Težkoče so nastale radi ministrstva za šume in rade, od katerega nočejo odstopiti demokrati, ker smatrajo, da je to ministrstvo tesno spojeno z ministrstvom za agrarno reformo. Kongres francoskih socilaflstov v Tours*u. LDU Tours. 26. dec. Socialistični kongres }e danes nadaljeval debato o Pristopu k tretji internacionali. Med govorniki, ki so govorili proti pristopu, je tudi Sembat, kj je V hnenu manjšin pobijal predlog in Izjavil, da W sprejem tega predloga koristil reakcionarnim vladam in Imel za posledico nasilen korak delodajalcev in buržoazije napram proletariatu. Izrazil je bojazen, da bi priklopitev k tretji internacionali podaljšala vlado buržoazije. ne pa, da bi jo ugonobila. čehoslovaška vlada proti komunistom. LDU Praga, 27. dec. Kakor javlja „česke Slovo“, je bilo doslej oddanih približno 1000 komunistov deželnemu sodišču. Obenem doznava list, da bodo sodna oblastva zahtevala prejkone izročitev nekaterih komunističnih parlamentarcev. STANJE NA REKI. Laško uradno poročilo. LDU Rim. 27. dec. Komunikeja, ki iu ie izdal general Cavisrlia 24. in 25. t. m. trdita: Redne čete, ki naj napravijo reškemu prebivalstvu vtis efektivne blokade, so pritisk okrog mesta olačile. Ladie križariio pred luko. dočim prestopajo meje reške regence vojaški oddelki. Le-gijonarji so se razen v nekaterih posameznih primerih umaknili v mesto. ne da bi se upirali. Komunike, ki ga je izdal general Caviglia 26. t m. se glasu: Na božični dan so dobile regularne čete povelje, naj se ustavijo v postojankah, ki so jih zavzele. ker je bilo upati, da bodo legionarske čete vspričo trdne volje italijanske vlade Dotlačiti re-volto, izpremenilo svoje postopanje. To upanje pa se je izjalovilo, ker so legijonarii sami iz lastnega nagiba začeli streljati s puškami, strojnicami in topovi, ori čemer 5e bil na naši strani ubit en karabinjer in ranjenih več mož. Na to so naše čete jele prodirati nroti mestu. Obleganje Reke. LDU Ferlin, 27. dec. „BerIiner Tageblatt“ poroča: Na poziv generala Caviglie DAnnunzio ni odgovoril neposredno. Izdal je šamo proglas mestu Reks. v katerem se imenuje rapallska pogodba najgrša goljufija. Prodali so. tako veli proglas. Reko sovražniku. Proti temu obstaja samo ena dolžnost: da se upre-mo. — Medtem se je pričelo obleganje Reke. Redne italijanske čete so zasedle vhode v mesto in čete pomorščakov stražijo vhod v luko. Na Rek ie bale samo še za dva tedna živil. Draginja }e izredno občutna. Na otokih Krku in Rabu vlada že lakota. Ta dva otoka sta poslala zastopnike na Reko, naj bi se Jima pomagalo, toda brez uspeha. Odgovorilo se je. da ima Reka sama premalo zalog in da ne more ničesar oddati Umljivo je. da se je ob takih razmerah zelo močno oslabil bojeviti duh prebivalstva. LDU Bakar, 26. dec. Po vesteh z Reke je nastal v noči od 24. na 25. t m. v zapadnem deta Reke proti Pečinam požar, ki je trajal nad dve uri. D’Anmmz!evi arditi, kj so tega dne prišli na Sušak. so oplenili vse trgovine in mesnice ter odpeljali ves živež na Reko. Govori se. da ie med prebivalstvom bilo več oseb ranjenih m da je bilo pri oboroženem spopadu med D’Annunzievimi in italijanskimi vojaki okoli 400 mrtvili in ranjenih. Most med Sušakom in Reko je bi razstreljen. LDU Bakar, 27. dec. Regularne čete so prišle že do reškega kolodvora in prodirajo dalje. Po reških ulicah se vrši boj nadalje. Regularne čete strelteto na mesto tudi z okoliških gričev Kastva. Včerai dopoldne so italijanske vojne ladje po-evale p*Annunzia. naj se uda. D‘ Annunzio pa je odbil to zahtevo ter le zapretil da se bo branil do zadnie kaplje krvi D’Annunzieve baterije so bile nameščene na pomolu Lun-go. Regularne čete so streljale nanje s topovi ter jih razbile. Italijanske vojne ladje so streljale tudi na mesto. Ob pol 12. se je čulo močno I. Suchy: LISTEK. Ellzijada. .V elizfju so zborovale blažene živali Gl&s sc Je razlegel po vseh elizijskto poljanah, da j« nastal prepir med belo mulo, ki Je nekoč na svojem hrf>lu nosita velikega papeža Leva, In osličkom, na katerem Je Jahal Kristus na cvetno nedeljo. Povod prepiru Jo bil sHaj gjorlole, ld Je obforoževala (tlavi obeh živali in ki je osličkov glavo In ušesa odd s tako pestrimi bojami, da Je gloriola mule v primeri z ono bfla videti priprosta mesečna mavrica. Pred osličkom so poklekale živali z obema fcprednjhna nogama, dočim so pred mulo klonile le eno kod en o, To seveda papeževi muli ni bilo pogodi. Besna od jeze ie pridrvela k osličku In se zadrla nanj: » Kako se drzneS Imeti okoli glave sijaj, ki nadkriljuj« moiega?« ' -••..v---«- OsdiCek je zamajal z dolgi mi a ušesi ten dejal: »Ne huduj se vendar 1 Saj ne morem za to. Spočetka me je čagčenje živali skorajda prestrašilo tat še vedno ne vem, kaj to ztra&l.« »Ne vem, ne vem«, g* je oponašala mula, »to reč lahko vsakdo. Ce mene kdo vpraša, zakaj nosim glorlolo In zakaj me vse časti, znam takoj dat! odgovor. Povem ti tedaj, zakaj.« »Prosim, Vaša strogost}e odvrnil osliček. »IMi jezik za zobmi idr* napni svoja nesramno dolga ušesa! Poslušaj 1 Nekoč Je preplavilo Ital8o neStevflo divjih konj, opremljenih z jezdeci, da so bili videti tem strašnejši. Le-tej tolpi sem šla v vsel svečanosti nasproti. Na Scriatasti, z zlatimi čipkami obrobljeni odeji sem nosila papeža s tiaro bi Štirje Sfcraltasto rde« kardinali so stopali Uk mene, držeč v rokah lopo ozaljšane ■ uzde. Duhovni so na obeh straneh vihteli z dišavami napolnjene kadilnice ter prepevali himne in -vzdigavall bandera. Mislila sem, da se bodo konji, Sim so nas opazili* takoj vm31, srečuj da streljanje. Bije se boj po ulicah. Zdi se. da bodo regularne čete zavzele mesto. Naši ljudje na Sušaku so zelo preplašeni. Mnogi so prebežali preko meje. mnogi pa so ostali onstran črte po vaseh. LDU Bakar, 26. dec. Vsa Reka le zavita v gost dim. Oni, ki jim je uspelo pobegniti, potrjidsjo samo prve glasove, da so bili vsi mostovi med Reko in Sušakom razstreljeni. LDU Bakar, 27. dec. Najnovejše vesti javljajo, da gori tvornica papirja na Reki. V plamenu je več javnih in zasebnih poslopij. LDU Bakar. 27. dec. Tekom današnjega jutra je postajalo gromenje topov od Reke vedno slabejše ter se ob 10. dopoldne že skoro ni več čulo. LDU Ženeva. 27. dec. Kakor do-znavajo Listi, so odposlanoi mesta Reke odpotovali v Rim, da predlože italijanski vladi posredovalne predloge. STANJE V DALMACIJI. Split. 26. Kakor poročaio iz Rima. so v netek soreieli v avdiienci admirala MjJla krali ministrski predsednik Giojitti in mornariški minister. Admiral Mille ie ob tel priliki izjavil. da položaj v Zadru ni nosebno nevaren, aiko ga ne bodo noslabšali legiionarii. Split. 26. V četrtek ie došel v Zar dar novi civilni leomisar Bonfenti Dinaros k? le izdal na prebivalstvo Droprlas. v katerem ooozarla. nal se drži reda in naii se pokati zakonom, ori čemer naglaša da Je Italija v ra-oallski pogodbi zastavila svolo čast. Preko Ancone ie došlo v Zader 400 novih karabinjerjev. Zader. 27. Reška legiionarii In dalmatinski prostovoljci v Zadru so se udali rednim četam. DOGODKI V BASKI. ICralievica. V Baški ie na božič došlo do krvavesra soooada z arditi. ki so Drišli ored mašo v cerkev ter zahtevali od žuDnika. nal bere mašo v latinskem ieziiku. Ker župnik ni hotel njihovi zahtevi ugoditi, so mu pričeli groziti z orožiem. Nato so se iludte uprli v cerkvi sami ter izgnali ardite na prosto kler le došlo do krvavega spopada, ori katerem ie bil eden naših Hudi ubit. Ranlena sta bila tudi dj/a ardita. eden oa le bil ubit. Seni. 27. O dogodkih v Baški se doznavaio nastopne podrobnosti. Na Božič okoli desetih sta prlšJa v za-kristiio dva ardita in zahtevala od župnika Bonifačiča da mora darovati mašo v latinskem jeziku. Ko ie župnik odgovoril, da mu nima v cerkvi nihče zapovedovati. mu le rekel ardit: »Videli boste, kai se bo danes zgodilo.« Nato sta odšla Iz cerkve. Prebivalstvo ie kakor ponavadi že ored mašo začelo peti božičnico. Ko te žunnik zažel z molitvam! sta ori-fcla v cerkev dva ardita, štirte Da so se oostjivili pred cerkvena vrata. Eden od arditov se ie postavil pred oltar in začej mahati z rokami, češ. da bo cerkev zletela, v zrak. Občinstvo le mislilo da bo vrgel bombo: nastal ie nemir in orerivanfe v katerem so ardita pahnili iz cerkve. Cetvorica arditov ored vrati oa le zaorla izhod ter ie nastal pretep in strelfanie. Metali so ročne bombe in tudi strojne puške so začele streljati Arditi »o letali oo vsem mestu bi streliali nrebivalstvo Da le zbežalo v gore. Streliante se ie slišalo še včerai predpoldne. Ni Se znano, koliko le ranienih. gotovo oa tih ie večje število. Seni. 27. Prebivalstvo Iz Baške le zbežalo na vse strani kar oa ga fe ostalo tani. se skriva po hišah od Jo Se živi popihajo preko visokih snežni-kov. Pa vraga! Sešll smo se tam ob reki Padu. Kamor je segalo obo, ni bilo videti drugega, kakor konj « jezdeci, ki so tičali v železnih srajcah ati v kožuhovinah. Tl« «o se tresla pod njihovimi kopiti la v zraku Je odmevalo od rezgetanja konj, vpitja jezdecev in donenja rogov. Na čelu krdela Je stopal mogočen, črn žrebec, z imenom Atila. Na njem je sedel Jezdec, ki Je izgledal s svojimi zlatimi luskinami kakor pozlačen krokodil. Iz svojih kakor kri rdečih nozdrvi Je strašna žival bruhala dim in če se Je ujezila, celo ogenj, ki Je vžigal mesta. Kamer so stopBe njesotve podkve, tam ni več rastla trava. Bližajoč se nestvora sem SutAa, kaka se je papež tresel na mojem hrbta; kardinali so me hoteli zadržati, ker so se očl-vidno bali za moje življenje. Jaz pa sem pogumno stopila pred žrebe« ter mu ne-tastrašno zrla v oči. Ta mirni pogled vzvišenega veličanstva barbar vi mogel prenesti, zakaj zdajci se je okrenil In z vsemi neStevitnhnl konji zdrvel nazaj proti severa. Kdor jo doživel ta veličasten dan, živi vso večnost. Toda tl tega seveda na raaaittiel« , strahu Dred arditi. ki neprestano sireliaio na naš narod. Kraljeviča. 27. Tekom današnjega iutra ie pribežalo iz Baške na-dalinih 5 oseb. ki prinašalo podrobnosti o božičnem SDonadu z arditi. Ugotovlieno ie. da so arditi streliali na liudstvo v cerkvi sami. Pri sdo-Padu. ie bilo več oseb ranienih. Mrt-vih ie 7. od teh sta 2 ardita. Politi! n@ v@sti. H- Po starem ruskem carističnem vzo-ru. V ministrstvu za notranje posle se je Iz,-vršila reorganizacija oddelka za javno varnost. Zdi se, da se bodo na važnih obmejnih mestih vpostavili politični komisar 1-Jati, ki bodo vodili evidenco oseb, ki prihajajo in odhajajo iz države. — Vidi se, da vodi policijo v Belgradu nekdanji carsKl še! policije v Petrogradu! + Zopet prepovedani Usti. Notranje minstrstvo je prepovedalo uvažati In razpečavati v naši državi komunistična lista »Novi Život* in »Komunisti«, ki izhajata v Ameriki. Oba lista sta prepovedana zato, ker sta naperjena proti naši kraljevini In njenem državnem ustroju. — Slaba država smo, zelo slaba.., namreč po mnenjn našega notranjega ministrstva. JV|1 mislimo, da dva lista ne bosta mnogo opravila, saj 5e 60 komunističnih poslancev ne more mnogo. + Razkol v komunistični stranki t Srbiji, vsled katerega so bili, kakor smo že poročali, Iz komunistične stranke taklluče-ni priznani socialistični borci te tuai mnogo komunistično-strokovnih fukcijonar-Jev, Je povzročil, da se snnje v Belgradu nova socialistična stranka centrumašev, kakor so jo svojčas že ustanovili zagrebški ccntrumaši v Zagrebu. V Belgradu so že začeli Izdajati svoj list, ki nosa ime »Socl-Jalista«. Stremljenje po zedinjenju vsega Jugoslovanskega proJ«tarIjata, ki revolucije kratkomalo sicer ve zametuje kot sredstvo za dosego socialističnega družabnega preobrata, jo pa obenem ne smatra — tako kot ekstremistični elementi — za podlago ustvaritve socialističnega družabnega reda, ker podlaga morejo biti le dozoreH ekonomski pogoM, bo v toku časa gotovo zbližalo vse socijalistlčne frakcije v Jugoslaviji. Kar z veseljem opažamo v delavskem gibanju Jugoslavije, je dejstvo, da se uveljavlja +adi v doslej najbolj ekstremističnih proletarskih vrstah treznejše presojanje dejanskih razmer, ter spoznanje, da šablcnstvo ne more roditi nobenih koristnih napebdr. Mi ▼ tem fcrištaltzlranju vidimo konsolidacijo proletarskega gibanja V Jugoslaviji. + Stranka »radikalnih komunistov«, ki so }o nedavno osnovali v Belgradu vsa, ki so nezadovoljni, da se je komunistična stranka udeležila volitev in vstopila v kon-stituanto, je imela v nedeljo 26. t. m. svoj obori zbor v gostilni pri »Črnem Orlu«. Na občnem zboru so sklenBi, da sedanjega vodstva komunistične stranke ne priznavajo več, dalje da se izključilo Iz komunističnega pokreta Sima Markovič in vsi »komunistični« poslanci, ker so kršili osnovne principe komunistične stranke in zatajili revolucijo in da se Izbere novo vodstvo, ki naj takoj prične z delom za novo stranico. — Licitacija v radikalizmu torej 5e vedno cvete. Ne bo dolgo, ko bodo na Ruskem Izključili Iz stranke tudi Lenina in Trockega samega, če pojde tako naprej. To niso resni ljudje. Kakor čujesno se snuje stranka »radikalnih komunistov« tudi v Ljubljani Cilj: Naskok na kolodvor po vzoru 1. 1918. meseca novembra in potem skupen odhod k »fajmoštru«, »belemu volku« ki »Figovcu«. Potem bo pa »prevrata« ko-noc. + Bon V okolici Reke. Med Reko ta Sušakom so se začeli prvi boji. Na strani d’AnnunzIjevi se bojujejo Italijani, na strani laške vlade pa tudi Italijanu Zdaj nastane velevažno vprašanje: Kdo bo prvi tekel? -r Spor z Bolgarijo. Vsled odkritja tajne jugoslovanski državi sovražne organi- »O dobro ra®umem«, je rekel osliček, »saj sem tudi ja® doživel tak veličasten dan.« »Tako? No, to bo pa že kaj posebnega, pa zakaj ml nisi ‘o tem takoj omenil?« »No, pa poslušal«, le začel osliček. »Živel sean v nekem mlinu blizu svetega mesta Jeruzalema. Ta mlin sta gnali dve slepi tmsH ln Jaz sem vsak dan moral nositi mefeo v Jeruzalem. Mlinarjev hlapec Je vedno udrihal po moH koži, da me Je vse bolelo; tudi so ml dali le malo Jela. Oh, te batine! Pa tebe gotovo niso nikdar tepli?« »Pač, ko sem bila še mlada, — pa ftf le stvar vzgoje«, Je odvrnila nrula. »Nekega praznika sem se pasel za mlinom. Pa prideta dva moža, ki me odpeljeta prott Jeruzalema. Tam nekje Je stalo več mož. Eden od njfh, zelo lep človek, me Je pogladil z roko ter ml prijazno prigovarjal; nikdar nisem čul tako milega glasu. Poločfll so plašč na mene In oni je sedel na moj hrbet — oh, kako Je bil lahek — bi odkorakali smo v mesto. Tara Je JfiflLBfltap. Jfedstea Ja kasnoc sem stcoak zaciie v kumanovskem okrožju, v kateri so po dosedanjih poročilih soudeležene tudi mnoge ugledne in uradne osebe v Sofiji, Ja bil ustavljen ves železniški promet z Bol-s garsko. Preiskavo oblasti še nadaljujejo. + Poljska socijalistlčna stranka je od« poklicala iz poljske vlade sotlruga Daszyn-< skega. + Nezaupnica Irancoskeinu kabinetu, Dnevi sedanjega francoskega kabineta (Leyguesovega) so šteti. Pri zadnjem glasovanju dnevnega reda vlada ni mogla dobiti potrbne večine, ker je za njen predlog bilo oddanih samo 276 glasov proti 19i, Zima je pač tu in polaga k spanju eno za drugo cvetke v človeškem rodu. Tudi pri nas! + Francoski socljalistični kongres. Socialistični kongres v Toursu se Je izrekel za to, da se razpravlja o pristopu k tretji Internacionali. Na predlog generalnega tajnika stranke, dr. Frossarda, Je kongres sklenil, naj najprej tajniki stranke iz posameznih okrožij izrečejo svoje mnenje glede pristopa. Šele potem se bo razpravljanje nadaljevalo, in sicer na podlagi treh predlogov, čijth eden je Cachinov, drugi Longuetov in tretji Bluinov. Predlog, Id sta ga stavila Caciin in Frossard, zahteva pristop k moskovski taternacijonali, Blumov! predlog odklanja pristop, Longuetov pred'« log, ki ga imenujejo predlog vzpostavite-liev, zahteva ustanovitev četrte laternac4-Jonale, v katero naj bi vstopili pristaši druge in tretje internacljonale. 4- Ruski udeleženci na socialističnem koneresu v Italiii. Zunanie ministrstvo se le obrnilo na italiian-sko vlado s orošnio. nari se Izda Si-novievu in Buharinit. ki se namera-vata udeležiti konerresa soclialistič-ne stranke v Florenci, dovoliente za Dotovanie v ltaliio. + MUitarizirana Rusija. Ukrajinski tiskovni urad iavlla iz Riees Troddi ie imel na nekem zborovaniu govor, v katerem ie izlavil. da vlada na Ruskem med rdečimi četami in civilnim nrebivalstvom močen antagonizem. Sedai se ie pričelo misliti na načrt nove voiaške organizacije, ki bi imela naloeo. da odarav! ta an« taeonizem. Ta organizacija se zida na režimu boli intenzivne mllitariza-ci;e industriiskili središč, kakor tudi na UDeliavi SDloŠne obvezne voiaške izobrazbe vseh letnikov od mladeniških let oa do 50. leta. Rusiia so mora izDremeniti v velik volaškl ta- bar. ki ca bo spoštoval ves svet. —< mi ne vemo. alt ie vir. iz Kaierssra poteka ta vest. dovoli zanestiiv ali ne. Če Ie oa to res. potem le to znaK silne notranie slabosti boliševiška vlade. Na baionetih se ne da sedetL + Letska socijailstična stranka ie na kongresu v Riei odklonila skoro z vsemi glasovi (163) mani 13 moskovske oogoie in ie Iziavila. da se udeleži chinaiske konference. Neki oficirii. ki so hoteli na konen Glasovalce motiti, so bili ometi in eks-nedirani skozi okca. + Zinovjelevo pismo švicarski levici ima sledečo vsebino; Izvrš. odbor kom, internacljonale pošilja bratski pozdrav sok drugom, ki so odšli Iz zbora, na kolom so hnell švicarski kautskvjancl in scheMemani novci večino. Preko zločinstva Grlmanno* ve skupine, preko laži Nobsa ste vendatj dobili 213 glasov proti 350. To je za današnje razmere velik uspeh. Prosimo vas, d« se čimpreje združite s švicarsko komunu stično stranko ter stvorlte tako enotna fronto proti socljalnim izdajalcem ln cen-^ frumašera. Kmalu se nam bodo pridražill vsi zavedal Švicarski delavci« — Ali ni to le delo razkola In le razkola? Kaj se gr* komunistom res za ojedinjeoje,.. ? ’+ Radek proti Leninu. Iz Kopemhagn* poročajo, da je Radek v svojem govorfl napadel Lenina, katerega je obdolžil vsleg sklepa premirja s Poljsko. Radek poživil« vse rosnlčne in prav« komuniste, da zavm rujejo revolucionarne ideje. so povsod razprostirali obleke te® mahali s palmovimi vejicami, peli In vriskali..,« »Vse to so delali tebi na čast?« I« vzkHknHa mula, »Ne, ne! Pa kako naj časfe mene? Ran dl lepega, pohlevnega moža, ki sera g« nosil, so to storili.« »Tako!« Mula Je bila očitno pomirjena. — »No, in kako le bilo potom?« »NK posebnega. Prišel sem zopet na* zaj v mlin, kjer so me nadalje mučfit, tmh Sili do smrti. Obležal sem nekoč na cesti bi ko sem se zbudil, sem bil tu. — Od te« dal Imam sijaj okoli glave in vse živali poklekajo pred menoj. To ml Je bBo spo-t če tka strašno neprijetno. Nisem sl jrpal pregibati glave. Naposled pa sem se pil« vadtl tudi' temu. Večkrat premišljam, kal Je vzrok temu čaščenju. Kaj misliš tl?« Odgovora ni bilo. Osliček Je pričaka* Val, odpade za narodno prosveto na enega rodbinskega člana v Srbiji 31 dinarjev, v Hrvatski 28 dinarjev, v Sloveniji 40 dinarjev. Povprečni izdatek na enega obvezanca v celi državi znaša okoli 30 dinarjev letno. Te razlike izhajajo iz tega, ker je dosedaj imela vsaka pokrajina svoje lastne budgete. Mladinski Ust v zasedenem ozemlju. Hrvati in Slovenci v Trstu prično Izdajati list za mladino okupiranih krajev. List prične izhajati že v januarju 1921. L »Trgovski list«, glasilo slovenskih trgovcev, prične z novim letom izhajati dvakrat v tednu. Tat — iz ljubezni do kolesa. »Gospodi Vožnja s kolesom me jako veseli! «... »Pa kolesa ne bi smeJl ukrasti!«... »Nimam denarja za kola!« . . , »Tatvina se kaznuje!« . . . »Ker je tam stalo kolo, sem ga vzel« Tako se je zagovarjal varnostnim organom neki Tomaž 5., kateremu so zaplenili kolo, ki je bflo ukradeno nekemu Mrzlikarju. Divjega mrfasca ustrelil. Na občinskem lovu občine Sv. Ana pri Makolah je ustrelil Andrej Hajšek dne 19. decembra 1920 divjega mrjasca, ki je tehtal 145 kilogramov. Vsi kovinarski delavci v Osijeku so stopili v stavko, ker podjetniki niso hoteli ugoditi njihovi zahtevi po zvišanju plač. Zanemarjena šolska uprava v Vojvodini. Kakor poročajo listi Iz Novega Sada, trpe taro srednje šofle veliko pomanjkanje kuriva, vsled česar bodo morali v nekaterih za krajšo dobo prBciniti s poukom. Nesrečnež. Belgrajska policija je v Topčidcru prijela gologlavega človeka, z dolgo brado, velikimi lasmi, oblečenega v belo sukneno obleko, na rami pa je nosil nad dva metra dolg lesen križ s Kristusom. Pri zaslišanju je neznanec policiji izjavil, da se piše Mile Babič in da je te samostana Gomjenlca v Banjaluškem okrožju. Na vprašanje po njegovem poslu Je izjavil, da je prorok božjega carstva in sv. evangelija Jezusa Kristusa, kateri službi se Je posveta že v mladosti. V Belgrad je prišeS peš prav iz Bosne, da obtoži vladarju nekega Gaja Grbiča, meniha v samostanu Goanje-nlci, ki je poneveril 15.000 K cerkveno šolskega narodovega denarja, s katerim denarjem sedaj ta Gaja trguje. Neznanec Je bB izročen upravi mesta Belgrad, da se ugotovi njegova identiteta. — Karakterističen slučaj versko blaznega in fanatičnega človeka, ki kakor otrok tava neveden In omejen po svetu. Popravek. V božični številki našega Usta je bila v inseratu novoustanovljenega umetniškega zavoda za litografijo Cema-žar ta drug v Ljubljani neljuba pomota. Zavod izdeluje algrafične (ne olgraiične) svetlobne kopije. za vsa pereča vprašanja v naši državi in Izven nje. Naslov: »Nova Evropa«, Zagreb, Preradovičev trg 9. V knjigi »Našim malčkom« }e Josip Pavčič lepe, otrokom primerne pesmi od- bral, v pravo, mladini lahko pevno lego postavil in z najprikladnejškn in najnarav- nejšim klavirskim spreirdjevanjem opremil. 5 tem je podal vzorno mladinsko knjigo. Tisočem bo služila v razvedrilo in pospeševala bo plemenito muzikalno in pevsko vzgoja 2e desetletja smo čakali na tako knjigo. Z veseljem Jo pozdravljam In toplo priporočam. — M. Hubad. Statistika Noblovs nagrade. V dobi 20 let, odkar obstoja Noblova nagrada, Je bila podeljena 101 nagrada najslavnejšim svetovnim umetnikom in znanstvenikom. Nagrade je dobilo 23 Nemcev," 20 Francozov, 9 Angležev, 1 Škot, 1 Indijec, 8 Švicarjev, 6 Amerikancev, 6 Švedov, 4 Danci in 4 Holandci. Ostale nagrade so dobili Belgijci, Norvežani, Rusi, Španci, Italijani In Poljaki. Višina nagrade Je bila vedno med 131.000—150.000 Švedskih kron. Skupno so razdelili že za nad 10 milijonov kron nagrade. Mark Tvvata: Mali klatež Tom Sawyer Poslovenil J. Mulaček, Založila »Omladi-dlna«. Cena 26 K. — Za letošnji Božič Je dobila naša mladina 2e precej lepih stvari hi dobiva Jih še vedno. Od pisatelja naši mladini že znane povesti »Kraljevič in berač«, ji Je prinesel Božiček lepo novo povest: »Mali klatež Tom Sawyer«. Mark larain 3e humorist svetovnega slo,vssa. fel pisec resničnosti: večina dogodeb v njegovih delih se je resnično zgodila (Tako je tudi tokrat) — V 224 strani broječem »Tom Sawyer-u« bo našel vsakdo — bodi mlad bodi star — dovolj vsega, česar si želi od lepega in zabavnega čtiva. Mladini bo v razvedrilo, odrasli se pa bodo spominjali preteklih let mladosti, razposajenosti, veselja. Delo za današnje razmere — ceno — mora najti dostop v vsako knjižnico. Priporočamo ga naj topleje. P® svetu. . — V Plznju so te dni dogradili največji tovarniški dimnik v Čsl. republiki. Dimnik je visok 100.30 m in postavljen je bil od tvrdke Erhard in Ehman v Plznju za Piettovo papirnico v Plznju. Pri delu dimnika, ki so ga gradili sami domači delavci se ni zgodila niti najmanjša nesreča. — Vojaško - službeni načrt belgijskega obrambnega ministra je bil sprejet. Ta načrt določa, kot službeno dobo za infanterijo 10 mesecev, za posebne čete 12 in za ko-njeništvo ter montirano topništvo 13 mesecev. To je torej prvi korak k zlomitvi surove brezobzirnosti militarističnega režima. Socialistični poslanec Ernest je zahteval, naj določijo za vojaške kategorije službeno dobo 10 mesecev, vendar pa je bila njegova zahteva odklonjena. — Wranglova mornarica, obstoječa te približno 25 enot. je dospela v francosko luko Bizerte. Na krovu je 6000 vojaških in civilnih oseb, ki čakajo povratka v Jugoslavijo. — V Parizu so te dni otvorili prvi zavod za človeško paleotologijo (geologično naravoslovje). Imenovani zavod je tudi na vsem svetu edin! te vrste. — Pol milijona dolatfev čistega dobička je imel »Pomožni odbor za izboljšanje prehrane otrok« od ene same dobrodelne predstavo v newyorški metropollitskl operi. — Ljudska vlada v Vladivostoku !e pripoznala boljševlško vlado v Kiti. Poslednja ie odposlala v Imenovano mesto svojega odposlanca, ki je začel voditi posle začasne boljševiške vlade. — Potres na Kitajskem, V deželi Konfu jo zahteval mc'an potres 2000 žrtev. Več mest je popolnoma porušenih. Gospodarstvo. — Sajenje tobaka. Uprava' državnih monopolov je izdala naredbo, ki določa, kolfico se prihodnje leto lahko producira tobaka v posameznih okrožiili. Rok za pri-liavo tobačnih nasadov Je do 3 L Januarla 1901, Ko fa rok poteče, se prijave ne bodo več vpoštevale. Prijave se pošiljajo upravi državnih monopolov. — Letošnji budget zagrebške občine je dosegel svoto 60 milijonov kron. Budget lanskega leta je znašal 43 milijonov kron. — Prometni sporazum z Madžarsko. Konferenca med jugoslovanskimi in madžarskimi železniškimi delegati je končana hi Ja dosežen sporazum glede železniškega in poštnega prometa. Glavne proge, na katerih se 1. aprila 1920. 1. prične redni promet, so: 1. Budimpešta - Kdebija - Subotica - Belgrad. 2. Budimpešta - Subotica. 3. Subotica - Orboš - Segedta. 4. Budimpešta-Cokenješ - Zagreb - Reka. 5. Budlmpešta-Aragervorf. — Madžarska Švica. Pogajanja med Madžarsko in Švico glede ureditve trgovskega prometa so imela popoln uspeh. Delegati obeh držav so se sporazumeli, da bo švlca dobavljala Madžarski živino In mleko. Madžarska pa bo izvažala v švico vino, pohištvo, cement In drugo blago. — Kanal Praga - Trst. Trgovski krogi v Trstu se zelo bavijo z vprašanjem prekopa med Prago ta Trstom. Italijani upajo, da bodo s prekopom obrnili ne le vso češkoslovaško, ampak tudi velik del jugoslovanske trgovine. Šport. Šport. 27. številka našega sportr.ega lista prinaša dva članka o sistemu v nogometu, dva članka o smuškemu športu la članek o Oiympla - Showu v Londonu. Tudi v sedmih rubrikah Je nakopičene mnogo za športnika zanimive snovi Krasne so sJike te Bohinja in iz 01ympijade. Vsakega športnika dolžnost ie biti naročnik svojega in obenem najlepšega športnega glasila Jugoslavije. Naročnina za četrt leta 56 K; posamezne številke 5 K. Smučarski tečaj v Ljubljani se prične dne 28. t. m. popoldan. V to svrho vabimo vse interesente na kratek sestanek in sicer v polni smučarski opremi in opravi za vež. banje točno ob 2. popoldan v vrtno verando Pri »Novem svetu«, kjer se bo vršil razgled smučarskih novincev, na to odhod na vežbališče. Oskrba v Bohinju. Za ljubitelje zimskega športa in prijatelje zime v Alpah je v Bohinjski Bistrici na razpolago krog sto postelj v kurjenih sobah. Razvem tega so odprti to zftno tudi vsi hoteli ob Bohinjskem jezeru. Bohinjski interesenti so se upoštevajoč dejstva, da so prvi predpogoj vsek^ga uspeha solidne cene — dogovorili (n zavezali, da eostov ne bodo Izkoriščali In Mm nudili stanovanja is prehran tj _ *a kolikor mogoče nizke cene. Gostje, ki ostanejo najmanj teden dni v Bohinju, plačalo za celodnevno oskrbo t. j. postelj v zakurjeni sobi, švicarski zajtrk s surovim maslom ali medom, tečno in obilno kosilo In večerjo po 20 din. — 80 K dnevno. Seveda iahko izhajajo tudi z manjšo preživnino. V ilustracijo navajamo, da se zahteva za postelj in moč 10—16 K, za kurjavo sobe pri uporabi 15 kg drv 8 K dnevno. Prisiljene vesti. Centralno društvo železu. In brzoj. strok, mojstrov za Jugoslavijo, v Ljubljani, vabi vse društvene člane in brate Srbe, Hrvate In Dalmatince, posebno Iz tistih kfajev Jugoslavije v katerih še nima centrala svojih krajevnih odborov, k obilni udeležbi na II. redni občni zbor, katerega priredi »Centralni odbor« dne 9. Januarla 1921. ob pol 3.popoldan v hotelu »Slon« v Ljubljani. V slučaju neugodnega vremena, da bi mogoče eiementaričnl dogodki vsled velikega snega nedopuščalj bratom prihoda, se vrši občni zbor z Istim dnevnim redom ob istem času 8 dni pozneje. — Odbor, k Dopisi. Globoko pri Brežicah. Nakupovalna zadruga Sloga je poslala podružnicam KDZ v brežiškem okraju en železniški voz soli, katero je tudi dobila krajevna skupina Globoko v svrho ra/zdelltve med svoje člane. Zaradi pomanjkanja primernega skladišča Je s. Umek, ki Je sol prevzel, naprosi tamkajšnjega nadučitelja, da da na razpolago majhen prostor v šoli za časa razdelitve. Ko je za to zvedel agitator SKS Franc Ke-ner ml. Je pismeno napadel g. nadučitelja Sledeče: »Neodpustljiv greh le, da ste dovolili komunistom, ki so hoteli kmeta uničiti, šolsko poslopje v trgovske svrhe. Zapomnite si pa, da smo Solo plačali in sezidali ml kmetje, zato bomo tudi te merodajne stran! odločili, da se kaj takega ne bo več zgodilo.« G. Kenerja naj podučimo, da nismo komunisti, nego smo b21 ta ostanemo socljaln! demokrati. Zapomnite si tudi, kar se tiče plačanja ta sezidanja šolskih poslopij, da Jih niste plačali samo vi ta kmetje vašega tabora, temveč tudi vsi siromaki, delavci ta mali kmetje. Mi nočemo delavca in malega kmeta umlčltt, temveč hočemo In tudi bomo kmetu ta kmečkemu trpinu pomagali. Dokaz temu Je, da smo Jim preskrbeli sol ta galico po nižjih cenah, nejfp so Jo dobivali drugje. Na tem polju bomo tudi nadaljevali svoje delo. V Idi se jasno, da ste ravno vi tisti, ki se vas pda-šča strah pred našim dolom. Iz Celja. (Mestna elektrarna.) Vsled pred nekaj dnevi priobčene notico so sj> tovl ljudje pri mestnem gospodarstveoem odseku nadvse razburjeni. Pa kaj tudi ne, saj se je zadelo pravo gnezdo. Nerednostl so tu na dnevnem redu. Višji gospodje se pa ne upajo nastopiti, ker so sami precej prizadeti pri celi stvari. Saj »kšeft« prt nakupovanju žice in drugih stvari nese. In ako se ogoljufa država potom uradne Javne oblasti tudi n!č ne de, saj to ni privatnik. Zato se svoj čas čez noč odslovljenega poslovodja Janežič ni moglo, oziroma ni smol zasledovati, saj so bili še drug! visoki gospodje soudeleženi pri »lumpariji«. Verižniški urad pa nes me nič podvzetl v takih slučajih, ker je mestnemu gerentu podrejen. Odpravite mestni očetje nered, dmgače postane mestno gospodarstvo 5« bolj zanikemo kakor je danes, saj Je že tako pod vsako kanono... Iz okolice Celja. Izxa kolis občine s« sliši, da namerava prvi svetovalec občinskega odbora staviti nujni predlog, da se odpravijo vse dosedanje nerednostl pri občinski upravi, če že ne takoj, pa vsaj preje, kakor prevzamejo funkcljonarfi drugih strank občinske posle v roke. Tudi zelo pametno. To se menda zgodi pri prihodu}! sedi.... Nekaj je pa le zagovor obč. svetovalca koristil.... Uredba o pridobitvi in iz-inibi državljanstva kraljevine SHS. (Dalje.) IH. Pridobitev našega državljanstva po Srbita, Hrvatih In Slovencih, ki Imajo domovinsko pravico na onem ožemita avstrijske polovico bivše avstro-ogrske monarhije, katero ni pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. § lil Tisti, ki so stari nad 18 let ter so srbskega, hrvaškega ali slovenskega plemena in jezika ta imajo domovinsko pravico v en! izmed dežel, nekdaj zastopanih v državnem zboru, katere niso prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev, lahko postanejo držaljani kraljevin« Srbov, Hrvatov ta Slovencev, ako izjavijo v šestih mcsecih, da žele to postati. § 12. Šestmesečni rok, določen v prei-Šajora paragrafu, teče od dne 16. julija 1920* Izjemno od prejšnje alineje teče ta Šestmesečni rok za tiste, Id imajo domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem pa Italiji, od trenutka, ki je določen v drugi alineji § 5. Izjemno od prve »lheje te** paragrafa te$e ta Scstmeseftri rok zn tiste, W Imajo domovinsko pravico na onem plebiscitnem ozemlju, katero ni dodeljeno kraljevini Sr* bo v, Hrvatov in Slovencev, od končne do-* delitve tega ozemlja. § 13. Tisti, o katerih govori § 11., men rajo izjavo o opciji za naše državljanstvo vložiti pri upravnem oblastvu prve stop« nje, v katerega področju Imajo stalno biva« llšče, Mo ima optant stalno bivališče izvus kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovencev se mora izjava vložiti pri diplomatskih ali konzularnih oblastvih kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev v državi optanta* vega stalnega bivališča. Optant mora Izjavi priložiti: 1. dokaz o svoji dosedanji pristojnosti J 2. krstni ali rojstni list, poročni list, oziroma izpisek iz matice, in sicer zase, za svojo ženo ta za one svoje otroke, ki niša dovršni 18. leta; 3. izpričevalo o moralno-polltičnem vedenju; 4. izjavo in eventualne dokaze, da ms fe srbski, hrvaški aH slovenski jezik res materin jezik in da je temu jeziku resnič« no vešč; 5. eventualna šolska Izpričevala J eventualna izpričevala o pripadnosti K srbskim, hrvaškim ali slovenskim na* c tonalnim ali naclonalno-verskira organi« zacijam (združbam, cerkvenim občina« «d.); 7. eventualno potrdilo verodostojnih' oseb, da je optant po rodu in Jeziku res« nično Srb, Hrvat ali Slovenec. 8, vsa druga dokazila, iz katerih se vi« dl, da Je oplant po Jeziku ta rodu resnično Srb, Hrvat ali Slovenec. § 14. Upravna oblastva prve stopnjo, označena za pristojna v prejšnjem para« gralu, morajo v petnajstih dneh izjave op« tantov vročiti svoji pokrajinski vladi —« oziroma v Banatu, Bački ta Baranji veli« k emu lupami — k! »h v najkrajšem častf vroči ministrstvu za notranje zadeve. Upravno oblastvo pave stopnje in pokra« Jtaska Vlada — oziroma veliki župan V, Banatu, Bački ta Baranji — mora izjavo vsakega optanta vročiti z oceno dokazov, ki jih Je optant priložil svoji Izjavi Ako je izjava, skladno z drugo allne« jo 5 13., vložena, pri diplomatskih ali kon« zularaifa oblastvih kraljevine Srbov, Hr« vatov ta Slovencev, Jo ta oblastva vroč« ministrstvu za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve Ji upravičeno ukreniti vse, kar smatra z« potrebno, da se uverl o dejstvih, ki so na« vodena v Izjavi aH v njej priloženih listi« nah. Ako so pogoji, določeni v §§ 11. do 13., izpolnjeni, odloči minister m notranje za« deve, da je optant po členu 80. salnt&er« marnske mirovne pogodbe optiral za kra« Ucvlno Srbov, Hrvatov ta Slovcncev Iti da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov, in Slovencev. V Isti odločbi mora biti označena tudi občina, v kateri Je optant, po § 16, dobil domovinsko pravico. Odločba se po pristojni poti vroči op« tantu ta, kadarkoli je to mogoče, tudi ob« Otai, v kateri je optant pridobil domovinska pravico. § 19. Ministrstvo za notranje zadevi vroa po diplomatski poti prizadetim državam točen soznamek tistih, ki se tako po« staK naši državljani, , § 16. Kdor postane državljan kraljevi« oe Srbov, Hrvatov la Slovencev na pod« stavi opcije, urejene v §§ 11. do 16., prido« hi domvinsko pravi«) v oni občini kralje« vtae Srbov, Hrvatov ta Slovencev, v ka« teri jo je prej užival; ako take občine n!, v oni, r kateri je ta pravica pripadala n]®« govorna zakonitemu očeta ali neporočeni materi; ako tudi take občine ni, pa v on^ v kateri so on ali njegova navedena pred« nlka imeli svoje poslednje stalno bivališče! 6e pa nit! take občine d na ozemlju Srbov, Hrvatov ta Slovencev, v oni naši občani, kamor se je prvič po svojem povratku ta taozesastva priselil kot v svošo stalno bi« volišče. Tretji oddelek. . , I, Izguba državBaostra kraljevine Srbot^ Hrvatov In Slovencev po Ustili, ki Imajg sedaj domovinsko pravico na onem ozem« lju avstrijske polovice bivše avstro-ogrske monarhije, katero Je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev, aH U Jo taia« Jo ta Izza rojstva § 17. Tisti, ki so stari nad 18 let ta sa pastaH naši državljani na podstavi § 1. tsa so nekdaj ImeM domovinsko pravico na onem ozemlju bivše avstro-ogrske monar« hHe, katero ni prešlo v sestavo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovcncev, smejo % enem letu optiratl za držaljanstvo one dt« 2ave, kateri ]e pripadlo ozemlje, kjer &d bili nekdaj pristojni. § 18. Ta enoletni rok teče od dne 16, julija 1920 za tisto, Id so nekdaj imeli do«f movinsko pravico na onem ozemlju, zasto«; panem v državnem zboru, katero ni priSa v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. Za tiste pa, ki so imeli nekdaf domovinsko pravico v onih deželah kroni kralja Štefana, katere niso prešle v sesta« vo toaljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev, teče rofe od dne, ko stopi ¥ veljavo mirti v«, na pogodba * Ogrsko, Stev. 298. Izjemno od prejSnje alineje leče ta rok ea tiste, ki imajo sedaj domovinsko pravico na ozemlju, zasedenem po Italiji, šele od trenutka, ki jc dolo-Ien v drugi alineji § 5. § 19. Tisti, ki so navedeni v 17., morajo svoje prijave za odpust iz našega državljanstva"" vložiti pri upravnem oblastvu prve stopnje, v katerega področju imajo sedaj domovinsko pravico ali svoje stalno bivališče. . '— Tisti, ki imajo stalno bivališče izvun meja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo svoje prijave vložili tudi pri uaSih diplomatskih ali konzularnih oblast-vih v državi svojega stalnega bivališča. Upravno oblastvo prve stopnze, v katerega področju Ima optant svoje stalno bivališče, In naša diplomatska m konzularna oblastva v Inozemstvu morajo optantovo prijavo takoj In neposredno vročiti upravnemu oblastvu prve stopnje, v katerega področju ima optant sedaj svojo domovinsko pravico. Prijave bosensko-henccgov-skih pripadnikov morajo ta oblastva vročiti deželni vladi za Bosno in Hercegovino. Optant mora prijavi priložiti: 1. dokaz, da Je Imel nekdaj domovinsko pravico na onem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, katero Je ostalo Izvun sestave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ( optant mora točno navesti, v kateri občini Je Imel to pravico in kateri državi }e pripadla ta občina); 2. krstni ali rojstni list, poročni list — oziroma Izpisek Iz matice (bosemsko-her- cegovski pripadniki; izpisek iz popisa naroda), in sicer zase, za svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. leta. (Če nima krstnega, rojstnega Sn poročne« ga lista, pismeno izjavo, kje in kdaj so rojeni on, njegova žena in njegovi otroci, mlajši od 18 let, in kdaj se je poročil.) § 20. Upravno oblastvo prve stopnje v katerega področju ima optant svojo domovinsko pravico, se uveri po prizadeti občini, ali optant res uživa domovinsko pravico v dotični občini Isto oblastvo ss mora overiti tudi o ostalih navedbah, podanih v izjavi ali Ji * priloženih, ter vročiti predmet svoji p o ra i inski vladi. Pokrajinska vlada odloči, da je optant na podstavi člena 78. saintgermainske pogodbe prestal biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. O tem izda optantu potrebno potrdilo, ki mu služi za potno listino ob odhodu iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev skladno s § 33., ter odredi, česar je treba, da se vsebina njene odločbe vpiše v domovinske seznamke. Prijave bosensko - hercegovskih pripadnikov razmotrlva deželna vlada za Bm no ta Hercegovino ter postopa v zmislu prejšnje alinele tega paragrafa. Ako gre za optante, Id so imeli nekdaj domovinsko pavico na ozemlju, dodeljenem Italiji, prestanejo tl optanti, Izjemoma od prejšnjih alinej, biti naši državljani samo, v kolikor dokažejo, da so Jim italijanska oblastva dovolila opcijo za italijansko državljanstvo. Zoper odločbo pokrajinskih vlad ima optant pravico pritožbe v štirinajstih dneb na ministra za notranje zadeve. § 21. Pokrajinske vlade vroče ministrstvu za notranje zadeve natančen se-znamek optantov iz svojega področja ter označijo v njem: 1. ime optantovo, njega priimek in poklic; 2. ime njegove žene in njegovih otrok, mlajših od 18 let; 3. občino, v kateri je imel optant domovinska pravico v trenutku opcije (oziroma če gre za pripadnike bosensko-hercegovske, občino, v kateri Je imel optant stalno bivališče v trenutku opcije); 4. državo, za katero optant optira, kakor tudi občino, ki Je tej državi pripadla In v kateri je ime! optant nekdaj domovinsko pravico. Ministrstvo za notranje stvari vroči po diplomatski poti prepis teh podatkov prizadetim državam. 11. Opcija tltUfe, 1(1 niso Srb), Hrvatje. Slovenci, ki f)a Imajo domovinsko pravteo na onem ozemlju avstrijske polovice biva« av-stroo- ogrske Hierarhije, Katero Je pripadlo kra'.‘vvinl Srbov, Hrvatov In Slovencev, za d!«avo svoje narodnosti. § 22. Til ti, ki so po plemenu ln jedku Nemci, Ceh! *>lovakl, Poljaki, Romuni Italijani in Madfarl, ki pa imajo dom musko pravico v eni izmed onih dežel, zastopanih v državnem zboru, katere so prešle v sestavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali ld so pripadniki Bosne in Her-cegoine, smejo v šestih mesecih optirati *a državljanstvo svoje narodnosti, t. j.: Nemci za' Avstrijo,' Cehi k Slovaki za Češkoslovaško; Poljaki za Poljsko; Romuni za Romunijo; Italijani za Italijo; Madžari za Ogrsko. § 23. Šestmesečni rok, določen v prejšnjem paragrafu, teče od dne 16. julija 1920. Izjemno od prejšnje alineje teče ta šestmesečni rok za Italijane od trenutka, ki je določen v drugi alineji § 3. Izjemno od prve alineje tega paragrafa teče ta šestmesečni rok za Madžare od dne, ko stopi v veljavo mirovna pogodba z Ogrsko. Izjemno od prve alineje tega paragrafa teče ta šestmesečni rok za tiste, ki imajo domovinsko pravico na plebiscitnem ozemlju, katero je dodeljeno kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, od končne dodelitve tega ozemlja. § 24. Optant mora svojo izjavo vložiti pri oblastvih, določenih v § 19. Prva, druga in tretja alineja § 19. se mora uporabljati tudi na te Izjave. Optant mora svoji Izjavi priložiti: 1. dokaze, da je one narodnosti, za katero državo optira; 2. dokaz o tem, kje je Imel v trenutku opcije domovinsko pravico, oziroma dokaz. da je bosensko-hercegovski pripadnik; 3. krstni ali rojstni list, poročni list, oziroma izpisek iz matice (bosensko-hercegovski pripadniki: izpisek Iz popisa naroda), n sicer zase, zt svojo ženo in za one svoje otroke, ki niso dovršili 18. leta. (Če nima krstnega, rojstnega in poročnega lista, pismeno Izjavo, kdaj so rojeni o:.» njegova žena in njegovi otroci, mlajši t>d 18 let, kdaj se je poročil in kako je ime ženi in otrokom.) § 25. Glede postopanja s temi izjavami in glede odločanja o njih se je ravnati po načinu, razloženem v § 20. § 26. Predpisi § 21. se morajo uporabljati tudi tukaj, samo da pokrajinske vlade v seznamku pod 4, namesto: »občina, v kateri je imel optant nekdaj domovinsko pravo« označijo optantovo narodnost in pa državljanstvo države, za katero je optiral. (Konec prih.) Iinate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice ln živci Vam odDoveduieio? Poizkusite Dravi Felleriev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvoinatih ali 2 veliki šoeci-* ialni steklenici 42 K Državna troša-rna nosebei AH troite na DOčasn! orebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu Domaeaio nrave Fellerieve Elza-krosrliice! 6 škatliic 18 K. Prava želodec okrenčuioča švedska *?nklura 1 steklenica 20 K Omot in Doštnina nnsebei a nalceneie. Eu-pen V. Feller. Stuhica donia. Elsa irsr 252. Hrvatska 4. (2) Izdalatell; Ivan Mlinar Odgovorni urednik: tak Vehovec. Anončni zavod Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 priporoča sledeče tvrdke in podjetja: v Ljubljani: Arhitekt in stavbeno podjetje Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. ,mia .Svetla" Mestni trg Sl. 25. Pisalni stroji F. Bar Cankarjevo nabrežje 5. Prodaja in popravila pis. strojev The Rex Co. Selenburgova ulica 7/1. Elektrotehnični predmeti »Svetla* Mestni trg 25. Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 6. Oblast, konce«, zavod m pokonCavanje jniSi in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska ulica Stev. 39/n. Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, antogaraia J. Goreč Gosposvedska c. 14. Stavbeno podjetja Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. Export čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra c. it 16. V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6. M tali m mm Spodnja Siika it. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba Ih zmerne cene. špedicijsko in kemisijskopodjetje Selenburgova ulica St. 4. Veletrgovina s prensogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobnoa Selenburg. ul. 12. Zmerne cene! Manufaktura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvomi trg 8. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. Kaznoževaine aparate Opalographe In potrebščine k istim dobavi The Rex Co. Selenburgova ni. 7. Špedicija F. & A. Uher Selenburgova ulica 4. Beton, ielezobeton in vodne zgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Hitlerjeva nliea 7. Erjavec & Turk, i itlmo Miji penili! E Priporoča s® tvrdka — Inc Ppf^linr Uubljana, a VIC 11 SBI, Sv. Petra nanip 7. tovarniška zaloga šivalnih stroiev za rodbinsko rabo v vseh opremah, za obrtnike, krojače in čevljarje, materijal kot v mirni dobi na zalogi, original Singer cylinder stroji, dalje igle, olje ter posamezne dele za vse 6i8teme Šivalnih strojev. Dospela je vejika pošiljka raznega galanterijskega, modnega in toaletnega blaga, jedilriŽ£a orodja, aluminijum žlic, finega ^čevljarskega orodja, vezenine, tkanine itd. — Cut zatrite w(§drotma in debelo. Opozarjajo sc gg. Ifgcvci, obrtniki In gcst&čarii! Konkurenčno ccne t II c s m e ' « a •Si a £ a j* a o Skaboform se zopet dobival Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skabofoimovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabnform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Rihard Sušnik - - - Marijin trg. - - - se dobi po najnižjih cenali pri tvrdki BRUMAT F. Liubljana, Mestni trg štev. 25 |I. Lastni auto za prevažanje. Konkurenčne cene! £ @ © E m m Koledarje tedenske in priporoča M„ Tičar, Llublfans. m m m bi c* O m pri »Zlati lopati" ■» preje Hammersthmldt, ■■■ Piana, Valvazorjev lig itev. 7, nasproti Krllanake cerkve. SpioŠna ključavničarska in mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pi-Balnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & L Tišler Jenkova ulica 9. to sl. gbtto! Oglejte si rozstavo fino izdelanih v izložbi g. J. Grilarja v Ljubljani, Selenburgova ulica ee nahajajočih čevljev. Delo iz najfinejšega usnja na roko po dunajskih vzorcih. M. KIHIH Mi lisi Celovška cesta £t. 89 v salonu znane gostilne Vodnik. Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prva iiaita trgovina i vinom Ante Korenjak in drug pri Sv. Barbari v Haloiah. regtetrov&na zfečritga z omejeno zavezo sprejema^hrfifiit&e uloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih 4°l( Fentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PGSGlIle daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod ■----- najugodnejšimi pogoji, zzz:;.. 1 . , Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar,N Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu« ============ in inozemstvu. n D D O n lisk »UčltolUV^ tiskarne« * UubUanl.