W • GLAS lisi •Terenskih delavcev r Ameriki. Class Matter 25th IMS si the Pest Office at New YoHc, N. Y., under Art of Cencvees of March 3rd, 187». BUY WU No. 144 — Štev. 144 — VOLUME LEL — LETNIK TJT. NEW YORK, TUESDAY, JULY 25, 1944 — TOREK, 25. JULIJA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 RDEČE ARMADE NI M OGOČE VSTAVITI Rdeča armada se je približala Varšavi na 57 m žisee Lukov in je presekala vse železnice in ce vi okolici. Moskva je padec Lukova proslavila z *J0 salvami iz 224 topov. Po zavzetju Lukova je armada maršala Konstantina K. Rokosovskega drvila dalje, toda Moskva še ni potrdila nemškega poročila, da je zavzela že tudi Siedlee, 50 milj pred Vai<šavo. ' Z zavzetjem LtUblina so Rusi razcepili netmSke armade vzhodno od Visle in ob Sanu, ko so presedali zveze, ki tečejo od severa proti jugn. Iz Lublina je rdeča armada dospela do Bejzvce. 18 milj od Visle, ki je zadnja naravna olbramlbna črta pred Nemčijo. Posebno poročilo iz Moskve naznanja, da so Nemci, odkar -o Rusi pričeli poletno ofenzivo 23. junija, na štirib ruskih frontah izgubili 539,890 vojakov; 381,410 jih je bilo ubitih, 158,480 pa ujetih. Lublin je 91 milj jugovzlwxLno od Varšave ter je močna utnJba v nemški obrambni črti, ki varuje Varšavo. Včeraj so ruske armade, ki so osvobodile nad 1400 ob-'judenih krajev, dosegle naslednje uspehe: Zavzele «o Kameuko. šest milj jugovzhodno od Bijalosto- ka. Armada maršala Ivana S. Koneva je dospela do Sana na fiO milj dolgi fronti ter jo reko na več krajih prekoračila. Armada maršala Koneva je presekala železnico, ki veže Lvov s Pržemislozn. Južno od Zoločeva je zopet driiga armada zavzela Roga-tin ter dospel«, do Dnjestra. Roko^ovski na poljskih planjavah armade z v-aikiin dnem hitrejše prodirajo in armada mai*>ala Rakosoviskega je prišla na poljske planjave in sedaj proilira proti Varšavi in Nemčiji. Poročila s fronte naznanjajo, da se rdeča armada na severu vedno bolj približuje Vzhodni Prusiji. Prodirajoč od G rodna so Rusi zavzeli Horu-ževec, sedem milj od Suvalki okraja, ki ga je Nemčija priklonila Vzhodni Prusiji leta 1939, in 33 milj od meje prave Vzhodne Prusije. Rusi so dokončali uničevanje petih nemških divizij zapa-dno od Brodija, kjer je bilo vjetili 17,175 Nemcev. V enem letu so bili Nemci potisnjeni nazaj ta 515 milj Včeraj je poteklo eno leto, ko je bila zdrobljena zadnja vt« ja. nem>ka ofenziva, ki so jo pričeli 5. julija lanskega leta. -4. julija je maršal Stalin naznanil, da se more smatrati, da je nemtska ofenziva zdrobljena. V enem letu so bili Nemci j o4isnjeni nazaj okoli 515 milj na osrednjem delu 2000 milj dols^e fronte. Z zavzetjem Pskova so Rusi osvobodili skoro vso svojo zemljo, razun baltskih držav, dela zapadne Ukrajine in dela Bele Rusije. Poročila s fronte naznanjajo, da Nemci na svojem umikanju proti Varšavi požgo vsako vas. Armada maršala Rokosovskega je osvobodila nad 9000 kvadratnih milj Poljske. Ko so Rusi prekoračili San, imajo sedaj odprto pot proti Krakovu. San je bil prekoračen na 50 milj dolgi fronti od Jaroslavai proti severu in nemško poročilo pravi, da so Nemci izpraznili Jaroslav. Rekapitulacija nemških izgub Moskva našteva naslednje nemške izgxfoe od 23. junija, ko se je začela poletna ofenziva, pa do danes: Prva baltska armada, kateri poveljuje general Ivan C. banrarnian, je pobila 56,4-10 in vjela 8,249 Nemcev; skupaj 04,659. mm |b| m B Tretja beloruska armada generala Ivana Černijaliovske-ga je penila nad 105,000 in vjela 56,277; skupaj 161,277. Druga, boloruska armada generala (Matveja Z aha rova fKibila nad 100,000 in vjela 31,718; skupaj 131,718. Prva beloruska armada maršala Rokosovskega je pobila 120,00 in vjela 02,236 Nemcev; Skopaj 182,236. V teh bojih je bilo vjetih 22 nemških generalov. Poleg tega so Rub i uničili ali vplenili 631 aeroplanov, 2636 tankov, 8602 topa, 5695 možnarjev, 23,071 strojnic in f,7,l52 trnkov. Vpienjenih je bilo 89,018 vojaških pušk, 85 lo-komotiv, 6399 ietaznwkih voz, 31,440 konj, P,999 nrfoženih voz, 11% traktorjev, velike zaloge municije in živeža ter 595 radio ilj. ko je včeraj zavzela veliko železniško kri-ste nemški posadki v Brest-Litovsku in njego MUSSOLINI JE V POZDRAV HITLERJU Kot poroča nemška uradna časnikarska agentura DXB, je Benito Mussolini po svojem l>ovratku v Iltalijo poslal Hitlerju naslednjo brzojavko: 4'Ob povratku v Italijo, v času, ko je božja previdnost vas obvarovala pred smrtjo, da nadaljujete svoje delo za dobrobit nemškega naroda in za bofljšo bodočnost Evrope, vam hočem se enkrat zatrditi, da sem prišel do popolnega prepričanja o zanesljivosti vojakov, ki pripadajo italjanski republiki in so bili izvežbani v Nemčiji, in o neomahljivi morali vaših armad, da bosta narodno socjalistiena Nemčija in fašistična Italija zmagali v boju proti silam, ki so vezane z boljševizmom. 4 * Prosim, sprejmite zagotovilo mojega trdnega tovariške ira prijateljstva." MIHAJLOVIČ SE UPIRA Jugoslovanski osrednji narodni odbor genedala Draža Mi? bajloviča je zavrgel novo vlado dr. Ivana &ulba<šiča ter si je pridržal pravico svoje delovanje. Odbor se je posvetoval 4 dni in konferenca je bffla končana v nedeljo nekje v Jugoslaviji.. Po konferenci je bila objavljena izjava, ki pravi, da odbor zastopa "Srbe, Slovence in 44del" Hrvatov. Dalje pravi izjava, da Štibašičeva vlada ne more izvršiti naloge, ki ji je bila poverjena in more samo povečati razdor. Florence prihodnji cilj v Italiji Amerikanci in Angleži v velikem loku prodirajo proti Florenci, ter so predn je straže oddaljene samo še 12 milj. Btreg reke Arno je očiščen Pontedero, zapadno od San Mi- na razdaljo 49 milj od ustja1 . . . T. . . .. skozi Piso pa do ban Miniato. j J?iat° ^ pa. otostreIJu" Mesto je od T i renskega morja oddaljeno sicer samo 28 zrae-nih milj, toda vsled velikih o-vinkov reke je pot po suhem dolga skoro se enkrat toliko. O-koli San Miniata, ki je od Florence oddaljen 10 in pol milje so Amerikanci zavzeli Ponte a Evola, San Romano, San Tora-no in Angelieo. Peta armada se bojuje od hiše do hiše v Pisi, ki leži sedem milj od izliva Arna v Ti rensko morje. V mestu stoji siloviti poševni -stolp, ki do zdaj še ni bi! poškodovan. Vzhodno od Pise so Amerikanci prekoračili globoki Arno kanal ter zasedli Cascino ob Florenee-Pisa cesti južno od reke. Ob morski obali so Amerikanci očistili Nemcev celo gozdnato pokrajino Tenuta del Tombolo, severno od Livoraa. Na celi fronti ob vijugasti roki zadržujejo Nemci prodiranje pete armade s strojnicami in drugim majhnim orožjem. jejo s težkimi topovi. Na desnem krilu pete armade severno od Poggibonsi so zaveanikijiapred^ovalii in zavzeli Monte Morocco blizu Taver-nelle ter so dospeli do Strade, 12 milj južno od Florence. Angleži se bore na gorski verigi Prato Magno. čijib vrhovi sežejo 4700 čevljev visoko. Nemci srdito branijo Terra-novo, 15 milj severozapadno od Arezza. Dalje proti vzhodu so Angleži prodrli do Campo-gialli, pet miilj (xl Terranove. Ob gorenjem toku Tibere so Anigleži napredovali tri milje in so zavzeli Citta di Castello. fSovražnik se še vedno npira med Monterchi, 12 milj vzhodno od Arezza in Monte Santa {Maria. Na obeh bregovih Tibere so Angleži dospeli 5 milj do San-sepolcor, 14 milj severovzhodno od Arezza. in 9 milj severozapadno od Oitaa di CasteiUo. Nemci utrdili in drže 300 civilistov in se nočejo podati in tudi civiliste nočejo izpustiti. Poveljnik posadke je pripravljen izpremeniti samostan v razvaline, kakor starodavni samostan na Monte Cassino. Ob Jadranu so Poljaki navzlic hudemu artilerijskem o-gnju dospeli blizu Ostre, S milj v notranjosti dežele in 18 zračnih milj severozaoadno od An-cone. ANGLEŽI SO PRIČELI OFENZIVO Kanadčani in Angleži so na vzhodni strani fronte v Norman diji pričeli naipadati in je sedaj v teku zelo vroča bitka. Na tem kraju je zaradi dežja bila fronta tri dni mirna, včeraj zjutraj pa se je ofenziva obnovila. General sir Bernard L. Mont. gomerv je pričetek nove ofenzive naznanil z besedami: "Na vzhodnem krilu 21. ar-madne skupine so se pričeli napadi ob Falaise cesti v južni smeri." "Zgodaj danes zjutraj so kanadske in angleške čete druge armade napadle sovražne postojanke na dolgi fronti. V teku so vroči boji." Danes zjutraj nemški radio ni omenil novega angleškega napada, omenja pa, da so dobili zavezniki v pondeljek velika ojačenja, ki jih je pripelia-lo 12 velikih parnikov do ustja Orne, varovalo pa jih je nad -0 bojnih ladij. Tito bo pognal Nemce General Velimir VeT.ebit. načelnik jaške miš je maršala Tita v Londonu, je rekel, da je cilj osvobodil, ne vojske maršala Tita pognati Nemce iz dežele, na. vzVc temu, da šteje nemška armada v Jugoslaviji dva krat toliko vojakov kot pa Osobodilna vojska. Jugoslovanski begunci prihajajo Zadnji teden se je iz Italije odpeljalo 1000 evropskih beguncev, med katerimi je največ židov. Dobili bodo začasno pribežališče v 'Združenih državah na posebno odredbo predsednika Roosevelta. P o vojni bodo seveda podani na svoje domove, če do tedaj ne bo kaj drugače ukrenjeno. Begunci so 19 različnih držav. Jugoslovanov je 365, ki so >se nahajali v raznih italjanskih be-smnskih taboriščih in so jih za- V samostanu Oilbbio so se vozniki oprostili. Iz bojev v Normandiji Glavni namen misije generala Velebita je dobiti dovolj o-rožja in municije, da more 0-svobodilna vojska dopolniti svoje delo Velebit pravi, da se bo Pa-veličeva armada, ki pod neiu-e&im poveljstvom drži nekatere pokrajine v Jugoslaviji, razšla, kakorhitro bodo Nemci vsled zavezniških vdarcev na. vzhodni, zapadni in južni fronti pri-morani umakniti svoje čete iz J ugosUavi je. Nenv-i vporabljajo svoje čete večinoma za policijsko slu-žfbo in nadzirajo kvizlinške armade, ki večinoma drže Jugoslavijo. V Nišu je ena bolgar-ska divizija, ki jo strahu je samo en nemški bataljon. Nemci pazijo na bolgarski glavni stan in mu dajejo povelja za operacije proti Titovim četam. Nemci in njihovi podrepniki imajo v Jugoslaviji okol 500 tisoč vojakov, maršal Tito pa komaj 300 tisoč, pa navzlic temu je na dan pobitih do 1000 osiš-kih vojakov. General Velebit pravi, da Titova armada trdno drži pota, ki vodijo iz Italije v južno Nemčijo, čez planjave severne Italije, skozi Slovenijo, ob vznožju Alp čez Spodnje Šta^ jersko proti Dunaju. Z' zavzetjem Ancone so dobili zavezniki zelo važno pristanišče in ko bo- do zavezniške armade prebile gotsko črto, Nemci po Velebi-tovem mnenju ne bodo mogli držati Jugoslavije, Grške in Albanije. Kakorkoli se bo razvil vojaški položaj v Jugoslaviji, gleda maršal Tito, kot pravi general Velebit, tako v vojaškem kot političnem ozirn v bodočnost. —-Pretekli teden je Tito postavil v Srbiji vojaško poveljstvo proti generalu Mihajloviču. General Velebit je rekel, da je mogoče vsak čas pričakovati spopad med Osvobodilno vojsko maršala Tita in četniki generala Mihajloviča. Odkar je bil general Miha j-lovič odstavljen kot vojni minister, je mnogo njegovih častnikov z vsem moštvom prestopilo na stran maršala Tita. Namestnik šefa generalnega štaba Osvobodilne vojske je bivši Mihajlovičev major. Kot pravi general Velebit, je samo v Srbiji deyet bolgarskih divizij. Velebit pravi, da je maršal Tito z ministrskim predsednikom dr. Sulbašičem prišel! do sporazuma, po katerem bo postavljena jugoslovanska vlada, ki bo stopila na mesto vlade protifašističnega narod n e s: a sveta in kraljeve vlade v "Londonu. Delavske vesti Zemljevid kaže predele v severni Franciji, kjer zavezniki razširjajo svoja oporišča. Na sliki je mogoče videti, kako dolga je pot. do Pariza; spodaj pooez je zaznamovana nemška obrambna črta pred Parizom. Delodajalci so ugodiU zahte-, vam štrajkarjev pri dveli velikih podjetjih Kakor smo poročali, so za-stavkali steklarji, ki so usluž-beni pri Kimble Glass Co. v Vinelaind, N. J., kjer se izdelujejo steklene cevi za transpor-tacijo krvne plazme na bojišča v Evropo in na pacifičuo otočja. Ti delavci so člani osmih različnih unij, katere vse spadajo k AiFL. Vsled posredovanja osrednje organizacije je prišlo do glasovanja naj »e li delavci vrnejo na delo, aEi pa naj ostanejo doma toliko časa, da se njihovim zahtevam ugodi. To glasovanje se je vršilo dne 19. in 20. t. m. Delavci so skoraj jednoglasno glasovali za to, da se nemudoma vrnejo na delb, kar so včeraj storili. S tem je štrajk 1800 delavcev i- metnovartega podjetja končan. * Wright Aeronautical Corp., oziroma vodstvo tovarn te kor-poracije v Patersonu, N. J., naznanja, da je prišlo do medsebojne poravnave med imenovanimi ravnateljstvi Wrightovih tovarn v Patersonu in Ftair-lara, N. J. in etrajkaarjL Sled- nji so zahtevali, da se jim da vsaki dan med delom po trikrat na dan petnajstminuten počitek v svrho razvedrila. Imenovane trikratne " sieste" na dan so bile delavcem dovoljene, in tako je bil štrajk poravnan dne 20. t. m. Strajkalo je 1400 delavcev. Angleška vojaška misija od. poklicana od Mihajloviča Angleška radio postaja je sporočila, da je ministrski predsednik Winston Churchill na tozadevno vprašaaije v poslanski Zbornici povedal, da so bifli odpoklicani angleški posredovalni častniki iz glavnega stana generala Draže Mihajloviča. Churchill je rekel, da so bili častniki odpoklicani, ko je postalo jasno, da se general Mi-hajlovič nič ne pripravlja na boj proti sovražniki in da se nekateri njegovi častniki celo bojujejo proti Titovim partizanom. ** Odpoklici je bil v vsakem o-ziru opravičen," je dodal Winston Churchill. KUPITE EN "EXTRA" SOND DANEM TUESDAY, JULY 25,1944 TnANOTUBf GLAS NARODA' T - ' 1"m l? ^ " •'"!■> Si rparattaai naM m mm m WMV laik 8TRWT, KMW TOBK 11, H. X. 1 tWingS 51 st Year init" ta taaaad mir day «ronit ^ttorfua, Bi and Holldaja. ob Tterij fT. AliaOimt oo Ar« i li OBLO LBTO VmJA LIST ZA EDKn&DNI DfidUve m KANIDOI 97.— ; ZA POL. LJDTA |BJI; ZA OBUTI' IRA »L—. Naro«a • lakaja rmkl du limaM aobot, n«MJ Im prualkoT« •mig NAM IDA", ns WW 18th (flUll, fflCW TOtt it m RAZNE ODREDBE IN VESTI TIKAJOČE SE DELAVCEV Tito Iz Washington^, prihaja poročilo, da je glasom statistic-Dih podatkov, sedaj pri prvovrstnih železnicah na parni po-Igon, v&lužfbenih 1,41'2,184 delavcev, oziroma 65,000 več, ka-Ikor v istem času minulega leta. Plačo teh uslužbencev so želefc-nice imenovane vrste povišale tekom leta za 16.74%, oziroma za skoraj 4c na uro. * Iz Ohicaga, 111., prihaja poročilo, da je znana iMastie Asphalt Corp., katere glavni stan je v South Bend1, Ind., kupila veJiko tovarno v Elizaibeth, N. J., Ta tovarna je bila last Cooper Roofing -Co. v slednje imenovane-m mestu. Proizvodi te tovarne se 'bodo povečalli za 60 odstotkov, kar pomienja, da bode -par tisoč delavcev dobilo stalno delo, kajti ta tovarna bode izredno zaposlena v povojni dolbi. Pridelek jekla se je tekom mi milega tedna izdatno povišal napram pridelku tekom tedna popreje, kajti v minolem tednu je Ibilo izdelanih 1,719,650 ton jekH«, dor i li i se ga je izdelalo tokom prejšnjega tedna- 1.692,-780 ton. Naročila za jefldo prihajajo v redno večjem številu v Ko so nemški padalci zavzeli Titov glavni stan pri Drvarju v Bosni, je 'bilo malo slišati o Titu in marsikateri naročnik nas je prosil, da mu povemo, alko vemo, kje je. V naslednjem prinašamo [»oročilo Stojan Pribičeviča, ki je bil pri napadu na Titov glavni stan 25. maja vjet, pa se rffu je posrečilo pobegniti tekom velike zmešnjave, ko so partizani napadli nemško garnizijo. To je njegovo poročilo: Maršala Tita sem videl štirikrat, odkar sem pobegnil iz nemcškuga ujetništva, in v s Beda r v gozdu ali v votlini. Sedaj 1>i mogel živeti v zavarovanem i>oslopju, mesto tega pa si je izbral {»opoLnoma novo votflino, pravzaprav celo vi^to votlin in bo kmalu zopet pri svojem delu. Pred dvema dnevoma (12. julija. — Op. ur.) sva kosila tovrstna podjetja, s Titom z ameriškim fotografom Johnom Philipsom. 44Ne Ifoin varil stal za fotografijo.99 je rekel Tito Philipsu. "Take fotografije niso doibre. Toda pridite jutri zjutraj, boste ves dan z menoj in morete streljati (fotografirati),kolikor hočete. Včeraj sva se |>otila po skalnati stezi gori do votlin; .šla sva samo mimo ene straže, toda vedela sva, da več tucatov nevidnih oči gleda na naju izj»od grmov in izza ^kal. Ko sva vstopila med platnenimi zagrinjali v Titovo pod-zemsko stanovanje, je Tito v svoji maršalski uniformi z rdečimi črtami na hlačah in zlatimi lovorikinimi listi na rokavih iil na ovratniku hodili po kamnitih tleh svojega bivališča. Naročil je za mene mizo, svinčnik in paipir, da napišem pefročilo; sedel je k svoji mizi. da dela, Philips pa se je u-kvarjal z lučmi. Miiza, pri kateri je Tito delal, je bila pogrnjena s prtom umeri Mte armade in |>okrita s časopisi, zemljevidi, povečalniin steklom, velikim Parkerjevim nalivaflnim pereetnikom, rdečim in modrim svinčnikom in s tfkatljo ugrabljenih srbskih in hrvatskih kvizlinšfkih cigaret. Poleg Tita je sedel Edvard Kardelj, Slovenec z naočniki in mirnega vedenja. Kardelj je bil učitelj, sedaj pa je eden jiodpredsednikov Narodnega osvobodilnega odt>oia. Oba sta brala in pisalla, bila sklonjena kot šolarčka in sta brala, kar so <1mgi pisali. Rempatam je Tito vstal, da je odgovarjal na telefon, ki stoji na stolu izven votline. Mladi, strumni vojaki so prinašali poročila iz bitke in Tito je zopet vzel jmvečalno steklo in gledal na zemljevid. Nato pa je prišla Olga, Titova osebna tajnica, da steno-gr&fira narekovanje, ki ga je potem napisala na pisalni stroj v svoji votlini. Svetolaso, mično in lepo zraščeno dekle, ki OSbrtni komisar države New York, Edward Corsi, v Albany, N. Y., je ravnoflcar objavil poročilo o zaposlenosti v državi Ncnv York za mesec junij. Iz tega poročila posnamemo, da se razna podjetja za gradnjo aeroplanov in pamikov v državi New York tekom junija odslovila veliko število delavcev, oziroma 1.3% celotnega števila tovrstnih uslužlbencev, talko da «e je tudi zaslužek teh delavcev pomanjšal za 0.7 odstotkov. — Tudi razna druga po djetja so poročala v Albany, N. Y., o znižanju •števila svojih urilužlbencev. poslenih v mnogo pivovarnah in tovarnah, ki ratehijejo soda vodo in sladoled. Ti delavci so dobili desetodstotno povišanje pftače. Število delavcev, ki so zas posleni v predilnicah, je nekoliko nazadovalo. V kolikor pride mesto New York v poštev, je zaposlenost nazadovala tekom imenovane dobe za 1.3 odstotke, vsled česar so tudi-iadatki za delavsko plačo nazadovali nekako primerno. Največje število delavcev je Ibiflo odšlo vije nih pri podjetjih, ki izdelujejo aeroplane, toda delavci teh podjetij so Skoraj takoj dobili dek> pri drugih podjetjih. Vlada države New York je ravnokar izdala nove predpise glede minimalnih plač, katere morajo v nadalje dobivati ženske in mladoletni uslužbenci feotelov in restavrantov v državi. Teh uslužbencev je 241,000, med katerimi je 130,000moških. Tovrstni uslužbenci (morajo ■ddbiti za vsako uro dela, naj manj 20r* — 30e. Delavci, ki v restavrantih in hotelih dobiva jo hrano, morajo dobiti še po Gc nafcnadne plače na uro. Ta plača je določena za vse uslužbence te vrste, ki morajo delati v s« ki teden ml 24 do 45 ur. Oni pa, ki morajo delati "nad uro", dobivajo za vsako uro dvojno plačo. Zgorajšnje določbe so veljavne tudi za vse stalne uslužbence hotelov in restavrantov. {Začasni vslužbenci v letoviščih morajo dobivati najmanj po $6.00 tedenske plače poleg stanovanja in hrane, ali pa $11. na teden brez hrane in stanovanja. disi v Slovenski dom v Brooklyn, aH pa pošljejo isto po pošti ali po "railway espress-u" naravnost v Hrvatski Center, katerega naslov je zgoraj naveden. Posebno otroška obleka je potrebna za begunske otroke, kot za one na terenu. Čevlje, perilo, in slično se tudi sprejema, a seveda mora biti ponoše-na stvar v |>rilicno dobrem stanju, ker drugače se ne izplača pošiljati, ko je ladijski prostor tako dragocen in ga je težko dobiti. Vprašajte svoje znance, prijatelje in sosede, da vam dajo kako ponošeno obleko ali čevftje. Kdor more naj izroči obleko že očiščeno (drv cleaned) toda sprejme se tudi neočiščene predmete. Slovenke v New Yorku in o-kolici, potrudite se, da bodete storile nekaj v tem pogledu, kajti naši ljudje v begunstvu in doma na terenu, so siromaki bosi in raztrgani in prosijo za obleko in obuvalo ter perilo in slično. Na delo je treba takoj, ker ladja 'bo od plula že koncem tega meseca in bo dobro če se /pošl je za .začetek čim več obleke in obuvala. Ne pozabite priti šivati in pripravljati obleke za od pošiljanje in ne pozabite prinesti s seboj kaj ponošenega ter opomnite nato tudi sosede in znan-oe ter prijatelje! Anna 'P. Krasna za Jugoslovanski Odbor Vojnih Aktivnosti. | I« ---I W IIL TI ......II Irazglednik RAZNI NAZORI Psi dorastejo, ko so stari tri tekom ameriške in drugih revo- leta, in postanejo povsem stari, ko jim je petnajst let; konj doraste, ko je star pet let in živi jedva do svojega tridesetega leta. Po tem računu moral bi človek, ki doraste šele, 'ko doseže dvajseto leto svoje dobe, živeti vsaj 120 do 130 let. Vsled tega je izredno zanimivo in za vesoljno človeštvo velikanskega pomena, da je -sovjetski znanstvenik dr. Bogoinolec izumil neke vrste serum, ki bo po daljšal človeško življenje. Po njegovem mnenju je namre< nepotrebno, da človek ostari tako rano, kakor sedaj. Z pomočjo novega seruma, o katerem smo v 4'Glasu Naroda" že po ročali, bodo šli vsi mikrobi, ki se tekom let nauče živeti v človeškem telesu, pomorjeni, in človek bo živel tofliko let, da bode samemu sebi na poti. * Ako čitamo članke in razprave o našem ženstvu, se kmalu prepričamo, da so sedanje ženske ravno take. kakor so bile popolnoma gladko govori angleško, je edina hči Momčilla Nin-čiča, ki je sovražnik partizanov in je bil vnanji minister v vladi kralja Petra v letih 1941 in 1942. Ves čas je pred Titovimi nogami ležal veliki policijski pes T i pre r. Dve leti stari pes je bil nekoč last uekega nemške-g« polkovnika, ki je v svojo nesrečo priced v Jugoslavijo. Ko je Tito dobil Tigra pred enim letom, je ribogal samo na nemško povelje, sedaj pa popolnoma razume srbo-hrva»čino, kar je napotilo Pbilipsa, da je pripomnil, da je pes proti nacijem. Tito je ve« neumen na pse. Tekom mojega kratkega bivanja v Italiji po mojem bega iz nemSkega ujetništva, so me moji ameriški prijatelji neprestano i zp rase vali o "skrivni sili" za Titom. Tako hočem povedati, katera je ta sila. Nobene ni, kajti Tito se posvetuje iz mnogimi možmi, katerih vsaki je na svoj način veljaven. Ako je treba sestaviti kako spretno diplomatsko izjavo v kaki posebni napetosti, tedaj preudarni Slovenec Kardelj ve, kaj ima storiti. Ako pride kak osebni nesporazum, tedaj mehko govoreči Srb gen. Ran-kovič (drugače tovariš Marko), vse poravna. Šef generalnega štaba general Arsa Jovanovi^ Črnogorec, vi*ok «e«t čevljev, resnega obraza in z ostriženimi lasmi kot srednjeveški floremtinski menih, je izvrsten strateg kot kak sritaki general. Koča Popovič, nadrealistični pesnik, milega pogleda in ve:e visoke matematike, je sijajen v bojni taktiki. , (Dalje jutri), , Podjetja, ki izdelujejo obleke, tobačne in lesne izdelke so pa istočasno povečala število svojih uslužbencev, k»r zopet pome nja, da so tovi^tni delavci i-inieli v juniju večje zaslužke. Zaposlenost delavstva pri razni h kovinskih industrijah države New York, je nazadovala tekom junija za 3 odstotke, kar veftja tudi o podjetjih, ki izdelujejo razne stroje. Zaslužek te skupinje delavstva se je vsled te«ga pomanjšal za 2.8 odstotkov. Podjetja, ki se batfijo z kon-serviranjem jestvin, so tekom junija povečala število svojih uslužbencev za tretjino prejšnje ga ■števila. Istočasno so tudi povečali plačo svojim delavcem. Tudi število dellavcev zaposlenih v rafinerijah sladkorja se je ddkaj povečalo, kajti plače teiga delavstva so povišali istodobno. -To velja tudi o delavcih za kako MjefM podražilo, m fsvnolako tndt tiakomi papir in drage tiskar-oko potrobitiao. Da si rojaki zazigurajo rodno dopoAfljanjo Bata, lahko gredo upr&vnUtvu na roko s tam, da imajo vodno, če 1« mogoča, vnaprej plačano naročnino. ALi NE 3LOSXOVIU SVOJO HABOCttIHO SE DANES in no čaka> to na opomin, kar a atom prihranite Upravništru nepoirobno atro&ko? .......... *.....rrgr^'^'i1f—mi ^ ^ APEL NEWT0BSKIM SLOVENKAM! Odsek Združenih jugoslovanskih društev, ki ima v svojem področju vojne aktivnosti, ka- Madžarski Židje London, LN). julija. (ONA). — Tukajšnji tisk je enoglasno obsodil nemško ponudijo za izmenjavo 400.000 zidov s hrano in zdravniškimi dobavili za Rajh, kot nesraimno izsiljevanje. Vsi časopisi soglašajo v mnenju, da ima ta ponudba sejati nezaupanje med zaveznike, in da edino zmaga more Žide rešiti. Dopisnik Maneh ester Guardian poudarja, da so bile Združene države in Rusija popolno ma obveščene o pogajanjih, da tere vršimo Jugoslovani v new-yorekem mestu in okolju, je na pa je bila stroga obsodfca Roo-svoji zadnji seji sklenil, da sej sevelta in Hulla> proti Madžar-aipelira na slovenske žene in de- skim oblastem kot vojne krimi-kleta, da pomagajo pri zbira ! naiiee morebiti zaradi vednosti nju obleke za stari kraj in pa j nemških ponudb, pri popravljanju in šivanju, ki" je tu in tam potrebno p redno se more obleko pripraviti za pošiljatev. Obleka bo poslana, v kratkem jugoslovanskim beguncem v Egiptu in zato bi bilk» želeti, da vsaka naša žena ali dekle, ki ji čas dopušča, žrtvuje kak večer in pride v HBVA&KI KULTURNI CENTER, na 236 W. 40th St., New York, N. Y., kjer ttaJše J ugo«lova rake pridno delajo vsak večer od pondeljka do petka — v soboto in nedeljo večer ne šivajo. ZaenkraJt bo odposlanih o-krog deset ton obleke, zakar je že bilo raposlovano dovoljenje. ljudje so naprošeni, da pMnfes#3o ponofteno obleko, bo^k DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ki d»je poljudna navodil*, kak« ameriiki državlian. Pole« rpraSanJ. ki Jih navadni sodniki itATlJo prt l*pltu u dr-SaTljanstTo, vsebuje knjižica še f II. dela nekaj važnih letnic b cgodoTlne Zed ln J en f h driav, v III. delu pod naslovom Razno, pt Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenlh tlriav, Uncolno^ govor ▼ Gettysburg!!, Predsedniki ZedlnJ« nI h drSar in Poedine država. Ce«a knjtfld Je urno 50 centov. m m dobi prt: 8LUVENIC PUBLISHING tic Wcat Ifttk Bin New York U. N. I. CO. iinajo velik uspeh. t- g r t m- /T* SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2 ^ ^ ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, Id Je shodila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pieeleU nasvet, kako bi bilo mogote po sedanji vojni pomagati evropskim paradam. Is vseh evropskih držav, tudi ix Jugoslavije, ss prlftH ■anrljrnti t Ameriko ln pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj Je prifiel čas, da Zdmiene Mire pomagajo narodom, ki m Jim pomagali de njihovega, sijaja in mo«. Pet na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti Is angleščine — Je Jako zanimiva knjiga in Jo ki razume angleško. ^ * * "What's Your Name" "ČteveiH odgovori na vprašanje, ki se ttte sreče milijonov . . tanje te knjige Je begate plačane."--Take se Je izrazil vel Od ameriški-dnevnik etej knjigi Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Poiiljam Money Order sa $.............. sa lastnoročno podpisano (1) knjlgod): Mole Ime .................................................... St., ulica all Bos St............................................. Mesto In drfava..............................................* "Glas Naroda- m w.jmmmm . TOBE; u, N. T. r i : lucij. Tedaj, kakor tudi sedaj, se ženske te!kom vojne raje o-može, 'kakor v mirnem času — seveda, omože se le, ako je njihov ženin olblečen v mniforini, dočim && civiliste sploh ne ma-•ajo. V vojnem času, postanejo nekatere žensike vojaške IjOL-iiičarke iz i stili razlogov, toda pri tem ne vpostevajo dejstva, da vojaškim'bolnikom, katerim strežejo, pomagajo na ta način, da se slednji čim preje vrnejo v civilno življenje. Pripomniti pa moramo, da nismo "anti-temiiiistitemveč da tem potom 'biljezimo le neoporekljiva dejstva. * Pisatelj Eric Johnston, ki s svojim pisanjem podpira vedno Je Ijndi, ki imajo "gro^'", je ravnokar spisal (knjigo pod imenom "American Unlimited' katera je nekak evangelij za liaise trgovstvo in podjetništvo. Toda v tej knjigi ni prav nič no-vi'ga, kajti nazori -o izredno j-tari, le nekako na novo preple-skani, kajti njegovi nazori &o laki, da vodijo do končnega propada kapitalizma. * Najbolj demokratična, dežela na svetu je New Zealand, kajti tamošnji parlament je ravnokar odobril (zakonski jiredlog, kateri s t r o i^o ukazuje, da morajo delodajalci skrsbeti za to, da so ženske, ki so zaposlene v tovarnah, vsled vročine ne — pote. * Izvleček iz šolskih izpitov: KsOvimi so "zamrznjeni ljudje" in vsled toga ne potrebujejo "pointov". V" Bombay u je tako vroče, da mora ta mošnje prebivalstvo živeti v hladnejših krajih. Indijanci ]>otujejo v čolnih iz brezovega InJbja po malih rekah, katere sami iz«lelujejo. Po sibirskih planjavah hodijo risi in risovke. Španska narodna himna se imenuje ' Tasca ret s". Glavni izvoz iz Švedske so služkinje. Luka grškega mesta Atene, se imeniTje Plvorrhea. (Pireus) Ameriška vlada je poskrbela za to, da žive Indijanci v — rezervoarjih. Rialto v Benetkah je Ibila u-lica, v kateri je ime*a Venera svoj -business. Sv. Buda je živel prav srečno s svojo ženo in otroci do svojega tridesetega leta. Potem je svojo ohitelj ostavil in odšel iskati — srečo. * V listu "Atlanta Constitution" čitamo, da je demokratična sranka rdšila vse 'banke, lastnike zemljišč, itd.; da je odpravila stare mestne okraje, elektrificirala vse farme, odrešila deželo, .pomagala malim fa ime r jem, zgradila velike jezove, pripomogla k splošnemu l>ogastvu vse dežele, vzgojila deco, poskrl>ela za prosperite-to, povzročila, da so ljudje na Wall St. postali pošteni, da je delavstvo dobilo svoje pravice, da imajo farmerji boljše dohodke, in da imamo sedaj tako vojno, s katero se bodo vsi naciji medse/bojno pomoriSi. We second the motion .,. * Isti list tad i objavlja članek, v katerem svetuje, da, ako bode prišlo do sklepanja mim, se mora mir sfeleniti na definitivni podlagi in sicer potom skupnega nastopa Z'jedinjenih držav, Anglije in Rusije. Bre® te podlage, ostane bodoči svetovni tnir le pobožna želja in sanje, katere bodo eanjaie bodoče generacije človeštva* TUESDAY, JULY 25,1944 TilAMOTLON L UM Slovenski Parlament PRVO ZASEDAKJE SLOVENSKEGA NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVETA--19. in 20. FEB. 1944 SKLEPI IN ODLOKI 19 4 4 IZDALO PREDSEDSTVO Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, (SNOS.) (Nadaljevanje.) IZJAVA BDOV. NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVETA O PRAVICAH I N DOLŽNO-STljH SLOVENSKEGA LJUDSTVA Slovenski narodni osvobodilni svet na svojem prvem zasedanju slovesno izjavlja: 1. da je Slovensko narodno osvobodilno gibanje, po svoji vsebini glo1>oko demokratično in pristno eloveeansko, kot sestavni del enaiko demokratičnega in človeean^kega jugoslovanskega narodnega osbobodil-nega gi/biinja zapisalo na svoj prapor — ii-htrezno doslednemu pojmovanju človekove in narodne svobode — borbo za nasleil-nje pravice islovenskoga ljudstva; zakonitost, enakopravnost ne glede na spol, narodnost in raso, svobodo vesti, (besede, tirfka, zborovanja in združevanja. nedotakljivost osob- osti in stanovanja, pravico do detfta, oddiba in starostue preskrbe. 2. da narodno osvobodilna bonba in narodna ooblast te pravice že sedaj uveljavljata, kolikor dovoljuje okupatorjev teror in okoliščine težke domovinske vojne proti okupatorju ter narodnim izdajtdleem. 3. da je 0bram!ba domovine |fsnovna dolžnost državljana. 4. da je naravna ]M>sledica narodnega izdajstva polojjr drugih -kazni izgiiba državljanskih pravic. DEKLAtRACI.TA SLOV. NARODNEGA OSVOBODILNEGA SVETA O VZPOSTAVITVI N A CIO NALNEGA KOMTTETA OSVOBODITVE SI/OVENI JE 1. Prvo zasedanje Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta slovesno ugotavlja in izjavlja, da nudijo zgodovinski sklepi drugega zasedanja AV-(NOJ-a in nova, demokratična, na (bratstvu .svojih narodov temelječa, federativna Jugoslavija, grajena pod genijalnim političnim m vojaškim vodstvom maršala Tita, slovenskemu narodu vso pravieoin mož- nost, imeti v okviru skupne jugoslovanske države z NKOJ na čeflu—svojo kastno nacionalno vlado. Nacionalni komitet o-svoboditve Slovenije bo zato vzpostavljen, čim bodo dani potreJbni pogoji. II. Prvo izasedanje Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta naktga svojemu Predsedstvu (Izvršnemu odboru O-svoibodilne fronte slovenskega naroda) v katerem so na osnovi sklepa Kočevskega Zbora vsebinsko združene funkcije političnega vodstva OF, Predsedstva Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta in Nacionalnega komiteta Osvoboditve Slovenije — ker v pojedli narodne osvOlwdilneborbe in graditve narodne Oblasti na slovenskem ozemlju zadostuje za sedanjo prehodno in pripravljalno razdobje pred vzpostavitvijo Nacionalnega komiteta osvoboditve Slovenije — da takoj preide k organizaciji in vodstvu svojih upravnih odsekov (odsek za notranje zadeve, odsek za izgradnjo narodne oblasti, odsek za gospodarstvo, odsek za finance, odsek za pro-sveto, odsek za zdravstvo, odsek za olbnovo, itd.), ki bodo pretvorjeni v ustrezna poverje-ništva, čim bo vzpostavljen Nacionalni komitet osvoboditve Slovenije. Datlje nalaga Slovenski Narodni Osvobodilni Svet svojemu Predsedstvu, da poveže te odseke v smislu federativne izgradnje nove Jugoslavije že sedaj z ustreznimi pove r jen istvi Nacionalnega komiteta osvoIk)-ditve Jugoslalvije, ikoliknr to zahteva potreba enotnega državnega vodstva. ODLOK O OSNOVANJU (ZAKONODAJNEGA ODBORA NARODNEGA OSVOBODILNEGA 'SVETA Člen 1. V Slovenskem Narodnem Osvobodilnem Svetu (S. N. O. S.) se ustanovi zakonodajni odbor z naizivom " Zakonodajni odbor Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sve Sveta." Člen 2. Zakonodajni odbor fjJOS je sestavljen- iz predsed- nika in desetih članov, ki jih izvoli SNOS ia svoje srede z navadno večino glasov. CLen 3. Naloga Zakonodajnega odbora SNOS je zlasti i-niciativno sodelovati pri izgraditvi pravega reda, skrbeti za skladnost z osnovnimi demokratičnimi načeli ureditve Slovenije in Jugoslavije, varovati zakonitost in temeljne pravice državljanov. V ta namen ima pravico do zakonodajne pobude, pretresa zakonske predloge, izdaja o njili svoje mnenje in konzulat i vno ugotavlja skladnost odlokov splošnega značaja, ki jih izdajajo organi ljudske oblasti, z uveljavljenimi zakoni. ("len 4. Zakonodajni odbor SNOS posluje na podlagi poslovnika. ki si ga sam določi in ki ni znano. javo tega odloka. ZAKONODAJNI ODBOR SNOS Izvoljen na prvem zasedanju. Slovenski Narodni Osvobodilni Odbor je izvolil na svojem prvem izasedanju naslednji odbor: predsednik: Dr. Lado Vavpo-tič; člani: France1 Bevk, Jože Kralj, Maks Krmelj, Ivan Novak, kapitan Štefan Pavlic. Josip Rus, Peter Stante, Vida Tomšič, dr. Jože Vilfan, in Boris Ziherf. V Blag Spomin OB PRVI OBLETNICI SMRTI našega ljubljenega in nikdar pozabljenega sina in brata Frank Rossman-a ki je padel za domovino na Severno Afriškem Okrožju Daleč tam -na bojnem polju, Če cvetlice ne cveto, naj Ti krasi Tvoj greto znak Svobode in Ljubezni, Ki ga obseva zvezdnato nebo, za kterega Si dat svoje mlado življenje. Tvoja duša naj uživa srečni raj, Tvoj spomin pa bo živel med nami Do konca naših dni 1 Žalujoči: Stariši in Bratje. ODLOK O RAZPISU VOLITEV V NARODNE OSVOBODILNE ODBORE Člen 1. Slovenski Narodni Osvobodilni Svet nalaga v zvezi s sklepom Zbora odposlancev slovenskega naroda z dne 3. oktobra 1943 točka L-3 Predsedstvu ISNOS, da razpiše volitve v krajevne, Okrajne in o-k rožne Narodne osvobodilne odbore. Člen 2. Krajevni narodni o-svdbodilni odbori. Okrajne in Okrožne skupščine s svojimi izvršnimi odbori kot Okrajnimi in Okrožnimi narodnim osvobodilnimi odbori so samoupravne edinice, zgrajene na osnovnih načelih slovenske in jugoslovanske narodne oblasti o isto-časnosti zakonodajne odnosno naredbodajne in izvršne Oblasti. Delujejo na svojem področju v okviru veljavnih zakonov in splošnih odlokov vi«jih samoupravnih organov, ki izhajajo iz nižjih samoupravnih e-dinic. Člen S. Voliti in voljeni biti morejo vsi moški in ženski državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti, vključno vojaške osebe ne glede na starost, izvzem- unioboflne in osebe, katerim so odvizete državljanske pravice. Olen 4. Volitve odbornikov v Krajevne narodne osvobodilne odbore se vrše naravnost in neposredno. Volitve v Okrajno shkupščino se vrše na ta način, da izvolijo volilci krajevnih odborov neposredno člane Okraj-be skupščine. Okrajne skupščine izberejo iz svoje srede izvršni odbor, ki se imenuje Okrožni narodni osvobodilni odbor. Okrajni narodni osvobodilni odbori so za svoje delo odgovorni Okrajnim skupščinam in Okrožnim narodnim osvobodilnim odborom. Okrožni narodni osvobodilni odbori so za svoje delo odgovorni Okrožnim Skupščinam in Predsedstvu SNOS. Člen 5. Predsedstvo SNOS d?loči število odbornikov in Frank Krabanja—Edison, Kansas Po osemmesečni bolezni je u-mrl Frank Krabanja, star 64 let v Edison, Kauas. Doma je bil nekje od Ptuja na Štajerskem. V Ameriki je bival okrog 40 let. (Zapušča ženo, tri pastorke in dve pastorki, v starem kraju pa več sorodnikov. Mihael Ursič—Joliet V Joliet, BI., je umrl pionir Mihael Uršič, star 75 let in doma iz Krke pri Stični ua Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko l. 1880. Zapušča ženo, enega sina in pet hčera. John Umek—Grepnsburg, Penna. V bolnišnici v Greensfrnr-gu je 22. maja umrl Jolin U-mek star 66 let. Doma je bil iz vasi Veliki Cerovec, fara Stopi re pri Novem mestu. V A-meriko je prišel pred 50 let. Zapušča ženo. Frank Dragan—Milwaukee Rojak Frank Dragan, Milwaukee, Wise., izmučen zaradi vročine, se je zgrudil in si z5o-mil hrbtenico ter umrl. iStar je bil 48 let in doma iz Trobelne-ga pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Zapušča ženo in pet sinov, izmed katerih sta dva pri vojakih. Ana Bradač—Eveleth V Eveleth, Minn., je umrla Ana Bradač, stara 61 let in doma iz Kočevja pri Dobrem polju na Dolenjskem. Imela je srčno bolezen in močan krvni pritisk. Dne 4. juflija jo je zadel mrtvoud in v nezavesti je ostala do smrti. Zapušča moža, sina (pri vojakih), tri omožene hčere, štiri vrnike in dva brata Vide Germ—Forest City V Forest City, Pa., je umrl Vide Germ, star 60 let in doma iz vasi Mačji dol, fara Sv. Lovrenc na Dolenjskem. V Ameriki je bil 36 let, ves čas v tem mestu, kjer zapušča ženo, tri sinove (dva pri vojakih), tri hčere in dva pastorka, v starem kraju pa štiri brate in dve sestri. Jennie Slanovich—Strabane Dne 8. julija je umrla v Strabane, Pa., Jennie Slaaiovkb, stara 54 let in doma iz Juršč pri St. Petru na Krasu. Zapušča dva sinova, dve hčeri in, tri brate. LeopoOd Belinger—Cleveland, O. Dne 5. j lilija je umrl-v Cleveland, O., za srčno hibo pri delu dobro poznani rojak Leopoldi Belinger, star 65 let. Po pokii-l koder je prišel v Cleveland pred 41. leti. Zapušča žalujočo soprogo Justino, rojeno MWavec. dve hčeri Alice Peterlin in Vido Spenko, ki se nahaja v San Franeisc-o, Cal., ter enega vnuka. Frances Boje — Cleveland Po dolgotrajni bolezni je u-mrla v Cleveland, O., v Charity bolnišnici Frances Ro je, rojena Filipič, stara 53 let. Doma je bila iz vasi Tatra, fara Hru-šiča na Primorskem. Zapušča moža Franka, tri sinove Johna in Alberta, ki se nahajata pri mornarici in petletnega Jima, šest liičera : Frances, omoženo Kocu, Marv, Helen, Rose, Betty in Ann, brata Franka, dve sestri Uršulo Zada in Helen (Mahne, <>l>e v Clevelandu ter več drugih sorodnikov. John Kolenc — Cleveland Po dolgi bolezni je umrl v mestni bolnici v Cleveland, O., John Kolenc, star 49 let. Doma je bil iz vasi Belsko, fara Stu-deno pri Postojni, odkoder je prišel v Cleveland pred 31. leti. Soproga Jennie mu je umrla pred osmimi leti. Tukaj zapušča sina Sgt. Johna, in dve hčeri Jean Zakrajšek in Irene. Cecelia Butina — Cleveland Po sedem-tedenski bolezni je umrla v Polyclinic bolnišnici v Cleveland, O., Cecelia Butina, rojena Jeraj. Stara je bila 72 let ter je bila doma iiz Luča pri Ljubnu na Štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 35. Ueti. Tukaj zapušča soproga Steve, v Minnesoti pa dve sestri. Victoria Demojzes—Cleveland, O. 8. julija je bila zadeta od mrtvouda in čez par ur je umrla na svojem domu v Cleveland, O., Victoria Demojzes, ro-jna Malič, stara 55 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josipa, doma v Novem Uradu, I-stra, tri sinove: eden je F - c v Great Lakes, 111., Pfc. Victor v Angliji in Pfc. William na Novi Gvineji, brata Uouisa in več sorodnikov. Rojena je bila v Svetem pri Kamni, kjer zapi*-šča brata in sestro ter več sorodnikov. Marija Mauser—Cleveland 7. julija je umrla v Cleveland, O., Marija Mauser, rojena Reichenaus. stara 86 let. Doma je bila i-z vasi Pellandl pri Kočevju, odkoder je prišla v Ameriko pred 47. leti. John Kocin — Cleveland Dne 8. julija je umrla na svojem domu v Cleveland, O., znani John Kocin, stara 45 let. po poklicu barvar in papirar. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Kerže in dve hčeri, La Verne in Lauretta, brata Franka, sestro Frances Osredkar in več drugih sorodni kov. Rojen je bil v vasi Praprotim brdo, fara Novo Osel i-<-a na Gorenjskem, kjer zapušča brata, sestro in več sorodnikov. Rojak umrl V Homer City, Pa., je umrl Ignac Perppar, v starosti 72. let. Doma je bil iz vasi Brezovica, fara Mokronog, Dolenjsko. V Ameriko je prišel leta 1912. Bolehal je osem mesecev za raka m v grlu. V starem kraju zapušča ženo, sina in hčer. — Joseph Kerin. DELO DOBE ŽKNSKK za FBft'iije i«>arn. lahko delu, Tedenska ]>la«i Vprašajte na: 51."» Madison Ave.. New York City. So. I ki 700. vliod iz J«i, ccsltj, (7—-1 do 8-IS) PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALI JE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih peeati Glasben* Matica v Cleveland«. I Adam If—1C JU«081A>VAN»1H NARODNIH PRSMI sa SEST NARODNIH PESMI ta mm- Met zbor .................... ŠEST NARODNIH PRSMI sa mm- Prane VentuHnf—6EST ME&ANIH IN MOČKIH ZBOROV ...... Ferde Javaaee-Ifc M1JUHH LET. Peter Jereb—OSEM ZBOROV <■»-ftkl tn neftanl) «• •-» ......... Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem s'lovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 Moški zbori OSKAR DRV: Berača; OJ, noj locel /e Mor; Kam ml, Cantfe, dm v vas pol- TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini Izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov sa svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po poŠti. Ker Je zaloga teb k&jlSie ado omejena, je priporočljivo, da poSljite naroČilo prej ko mogoGe. K naročilu priložite t dobrem zavitku gotovino os. znamke (Zdrničnih držav). — NaroČite lahko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY nt Wert 18th Street New Ink 11, N. 1 OS KAK DIT: .Srečno, IJnbca noja; Ko ptltl-ea na tuje gre; Su«; Moj očka 'na konjička dva; Doblv mam pl-■emce: Slovo; Je vpihaila I ni 41 ■MIL ADAMIČ: Modra devojka (beKJtraajaka...M Veo noč pel potoet ...........Jt Jar jeva .................... •• JI Hodi Micka domo; Kaj drnge-n bočen ; Mrarie« ........M VABILIJ MIRK in A. GBOBMING: Vetrtč; P« cradlal ..........M rHRDO JUVANBC: Zjotraj......................M HloTanaka ...................M PETER JEREB: PeUn roM ; VASI- LIJ M IRK: Podoknlca TVOR K O PREI/OVBU: Le enkret Ae ........ Slave dela .......... .....30 UR- VOLAJUti: Kotmarln; PAVČ1Č: Potrkan plee JOS IZ ŠTABE ZALOGE pa ima mo &e naslednje pesmi, katerim pmo mižali cene: AaietiAka elevemka Ura. (Hilary) M OrloTtfci himno ričela. HITLER IN ATENTAT ZA JUGOSLOVANSKE . OTROKE Še nikoli ni jugoslovanski narod pretrpel tako težkih izgub in dolžnost Jugoslovanov v Zdr. državah je priskočiti na pomoč svojim bratom v domovina. To pot želimo obrniti pazil j o posebno na jugoslovanske otroke. Stotisoči so zgubili svoje starše, zgubili so streho in domače ognjišče, so izposta ljeni gladu in zanemarjen ju, nezgodam in nevarnosti Ti o troci že četrto leto. posebno v krajih težkih borb, živijo kakor gonjena zverjad, tavajoč po go zdovih iščoč zatočišča in zašel {tja. Četudi so ti otroci pogosto primer hrabrosti, požrtvovanja in Tiacionallne zavesti, so njiho ve duše preplašene, zmešane, strahova ne in zgrožene. Po o-svolbojenjn bo treba posebne nege, da si bodo ialečili rane, ki jih jim je zadala surova sovražnikova okupacija, in se bodo pripravili za normaSlno živlije-nje v svobodni in srečnejši o-četnjavi. Kaj bi mogli amerikanski Ju-Atentat naj goslovani »toriti za te mlade samo igral-! mučenike? — Kaj ne bi mo- NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema m ozke in ženske v letih od I 6. do 50. in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 64,500 Premoženje: $11,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika drtistva SNPJ Gla mi stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. "Washington. — Hitflerja je lahko ska prireditev naeijske stran-| gli že sedaj poduzeti korake in Ike, kot je bila znana eksplozija v Munichu 1939, ali pa je re-«sen poiskus se znebiti voditelja, za mirovna pogajanja, pravijo dobro poučeni krogi tukaj. Tudi prevladuje mnenje med nekaterimi, da je bila eksplozi-j ja, ki je ubila nekatere Hitler- začeti zbirati obleko, čevlje. soU dko opremo, manjše muzikalne instrumente, opremo za razne športe ? Za sedaj se ustavimo pri Obiranju šolske opreme, godbenih instrumentov in opreme za razne športe. Sedaj je konec šol- Jt («adalje?iiye tltdi.1 KNJIGARNA ■ Slov^nfc Publishing Company 216 West i8th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spini Damlr Felgel Kreutzerjeva sonata Spisal L. N. Tolstoj Andrej Ternoto Spisal Ivan Albreht Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Splllman 8 Pravljice Zapisal H. Maj ar 10 Dedek je pravil Spisal Julij Slapflak 12 Frank Baron Trenk Po rasnih Tirih napisal GJaro Pandurlč 14 Pravljice in pripovedke za mladino Spisal Silvester KoSntnlk 15 Suneški invalid Spisal 811v*ter Kota talk 35 Praški Judek Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole IGRE 28 ££agda (Igra) — Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra) — Pavel Golta IT Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrtoer 18 Mladim srcem Drogi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal K saver llefiko 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finžgar 25 Duhovni boj ,(Iadala dražba sr. Mohorja) L. SknpoU IS Pariški slatar Poslovenil SUvester K. KUPITE EN "EXTRA- BOND - DANESI 26 Denar Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. Albin Ogrls Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili! 30 Potopljeni zvon (Igra) — Gerhart Banptmann 31 Revizor (Igra) Nikolaj Vazlljevll 32 Spodobni ljudje (Igra) — L. Lipovec 33 urne maske (Igra) — L. Andrejev skega leta iu miši otroci v tej srečni napredni deželi mečejo proč mnogo stvari, ki jih prihodnje šolsko leto ne bodo vec potrebovali. Zibirajmo varčno sledeče stvari: papir, peresa, svinčnike, ravnila, šestila, zemljevide, risalne potrebščine in draaro in pripravijajmo''šolske paikete" — school kits — za jugoslovanske otroke. Naj naše pridne in podvzetne žene, v katerih živo gori zavest, da pripadajo jugoslovanskim narodom, ki so zadivili svet s svojim junaštvom in samozatajeva-njem, naj si one stavijo za nalogo, da sestavijo zavitke iz stvari, ki jih njihovi otroci nič več ne potrebujejo, za otroke v Jugoslaviji. Kolikim potrebam bi bilo zadoščeno, kolikim o-trofcom koristilo in koliko veselja narejenega. Važno in zelo nujno je, DA ZAČNEIMO TO AKCIJO TAKOJ, ŽE TE DNI. Na tisoče jugoslovanskih otrok je že sedaj v begunstvu, v tujini, po taboriščih v Egiptu in Italiji. Zanje so ta;koj bili ustanovljeni šolski tečaji, toda pri prvih korakih se je pokazalo pomanjkanje in najnujnejših in najosnovnejših šolskih potrebščin. POHITMO IN POŠLJIMO .TEVI VSE CBCPREJE. Srečni smo, da moremo izvršiti svojo dolžnost do svojega naroda. Upamo, da se bodo odbori naših žen, v vsakem kraju, vsi naši krajevni odbori kakor tudi vse naše organizacije udeležili tega. dela in začeli z nabiranjem takoj. Vse nabrane predmete je poslati na Združeni odbor jiizno-s'lovanskih Amen-kancev, (United Committee of Sototh-Slavic Americans, 1010 Park Avenue. New York 28, N. Y.), * Po Jezero Kolo V- Spa raj Milka Moji Orphan Walt« * Dekle na vrtn Oj, Marinka, i>egljaj ^ Bn rt-ica Ailadl kapet&^e * Gremo na Štajersko Štajeri.s ¥ Happy Polka Če na tujem * Slovenian Da ore Vanda Polka V Židana marels Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka ¥ Zvedel rem nekaj Ko ptlčlca ta mala * Kadar boS ti randrat Hel * Tli>l««iia Polka Sloveti ska Polka * Pojdi /. menoj I >« »1 s planine IS^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-iharmouiko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Na r oči te pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. 34 Antingone (Igra) Poslovenil C. Gola* 36 Sveti .Just (Igra) — 8pisal dr. f. Fetronfc 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. Erbetnlkla V. Boje NgrE« je zaloga teb knjig celo omejena, je pri naro&Uu priporočljivo n9 Iblrk. da mm ^o as ta n*Oa nocote vnk««i aadoreUttt NOVA IZDAJA ' Hammondov 8VETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako po-trebili, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. 482353234848232348234823482323234823234848535323532348482323