157 Kdo reši enega pogančka?
Veste li, mladi čitatelji, kje prebivajo črni zamorčki z belimi zobčki in kodrastimi laski? Afrika je njih domo-vina, tu živijo ubogi poganski zamorčki.
Pa morebiti si mislite, saj imajo tudi oni dobrega očeta in ljubo mamico. Da, tudi imajo starše, vendar njih starši še sami ne poznajo ljubega Boga, ne vedo nič o lepih nebesih, ne o peklu, nič o večnosti; oni so nevedni pogani in pogosto ravnajo s svojimi otroki jako kruto, kakor jim to predpisuje njih kriva vera. Tako na primer vlada pri njih vera, da prinesejo bolni in pohabljeni otroci nesrečo v hišo in zato jih morajo nesti v gozd, kjer jih pustijo brez hrane in obleke, izpostavljene dežju in vro-čini, da lakote umrjo ali pa jih raztrgajo divje zveri ali pa pridejo velike afriške mravlje iz svojih mravljišč in počasi snedo. In potem ... potem ko tako žalostno kon-čajo ti ubogi otroci, vendar ne morejo priti v nebesa, ker še niso krščeni; o kako žalostna je njih usoda!
To niso pravljice, ampak resnica, gola resnica, in že mnogim poganskim otrokom se je to zgodilo in se godi še dalje. Ali ne želite tudi vi vsaj enega teh ubogih pogan-čkov rešiti, katerih je še na milijone v Afriki, da tudi oni pridejo kdaj v nebesa? O, to storite lahko, prav lahko, čeravno ste še majhni in hodite še v šolo. Seveda ne mo-rete zapustiti ljube domače hiše in ljubih staršev in po-hiteti v daljno Afriko reševat duše, kakor so to storili požrtvovalni misijonarji in misijonske sestre, ki potem take zapuščene zamorčke poiščejo, jih hranijo. učijo in potlej krstijo. Vi lahko molite, da, vsak dan molite, da se ljubi Bog usmili tudi teh nesrečnih zamorskih rodov, da tudi njim kmalu zasije luč svete vere. Vendar vi lahko še več storite za njih rešitev. Povem vam, kako.
0 žalostnem stanju zamorskih sužnjev je slišala neka grofica, ki je služila na cesarskeni dvoru. V srce so se ji smilili ti nesrečni črni bratci in sestrice. Zapustila je ce-sarski dvor, zapustila lepo palačo in dvorski lišp in po-svetila vse svoje življenje tem sirotam. Ni šla v Afriko, ker ji tega ni pripuščalo njeno rahlo zdravje, marveč ustanovila je »Družbo sv. Klaverja«! ki ima namen po-magati afrikanskim misijonarjem iz daljave in jim pošiljati
158
milodare, katere darujejo dobri ljudje. Ta družba je za-čela  tudi  izdajati misijonski  koledar,   imenovan  »K1 a -
Mali poganski zamorček.
verjev   koledar«,  ki  prinaša  kaj lepe povestice iz življenja   zamorskih   kristjanov   v   Afriki   in   ima   mnogo
                        159
zanimivih slik. Dobi se za jako nizko ceno, stane samo 40 vinarjev, da si ga tudi otroci lahko kupite in pomagate reševati poganske zamorčke. Poprosite ljubo mamico, naj vam kupijo »Klaverjev koledar« za leto 1918. ali pa ga kupite iz svojih prihrankov. Pa nikar ne odlašajte, ker bi vam bilo žal, ko bi bil poprej razprodan. Letos prinaša izredno lepe povesti, n. pr. o mladem zamorskem dečku, ki je bil darovan malikom, a je v zadnji uri še prejel sveti krst; o treh junaških deklicah, ki so se rajši dale do krvi tepsti, kot bi opustile sveto obhajilo, in še mnogo, mnogo lepega. Dobiva se pri Družbi sv. Petra Klaverja za afriške misijone v Ljubljani, Pred škofijo 8. (Kdor kupi 12 izvodov skupno, dobi en izvod po vrhu.) Torej porabite priliko za tako izredno dobro delo. Bog vam bo gotovo obilno poplačal že tukaj na zemlji, rešeni otročiči pa bodo prosili za vas. Saj smo božje pomoči zdaj vsi tako potrebni.
Rešujmo, rešujmo uboge pogančke, rešujmo, rešujmo črne zamorčke! Naši so bratci, naše sestrice, naj tudi prideio v sveto nebo!